Kliping_4_1_2024
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.415 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.415 cm 2 52<br />
a:.i« "’"t , . 1, ■ 'v<br />
gsatoB«M»— . '<br />
jjjllPF**'<br />
Alenka Bratušek je pred skoraj desetimi leti postala premierka tudi<br />
po zaslugi Gorana Klemenčiča, Umu pipdsotlr.ika KPK in kasneje Volitve v evropski parlament bodo odločuletudi o prihodnosti sedanjega<br />
pravosodnega ministra v Cerarjevi vladi.<br />
premierja Roberta Goloba,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
rupcije, za katero upa, dajo bosta vlada in DZ čim prej<br />
obravnavala, Vendar so za napredek nujne tudi zakonske<br />
spremembe, ki bi predvidevale sankcije za kršitev<br />
integritete, pa spremembe pri zakonski ureditvi področij<br />
premoženjskega stanja, nasprotja interesov, omejitev<br />
poslovanja, lobiranja, nezdružljivosti funkcij, je<br />
naštel. Pojasnil je, da so se tudi letos na KPK soočali s<br />
številnimi kritikami svojega dela, »tudi z jasnimi ali<br />
bolj prikritimi namigi za našo ukinitev«. »Dejstvo je,<br />
da čim bolje delamo, tem bolj smo moteči za določene<br />
posameznike,« je dejal. Poudaril je, da na končne odločitve<br />
komisije ne vpliva nihče od zunaj, da odločitve<br />
sprejema tričlanski senat na podlagi predlogov strokovnih<br />
služb. »Ker se v naših obravnavah pogosto znajdejo<br />
posamezniki, ki zasedajo najpomembnejše položaje<br />
v državi, so prav ti nemalokrat naši največji kritiki,«<br />
ugotavlja Šumi. Vsi ti primeri po njegovih besedah<br />
»kažejo, da se prav najbolj odgovorni v slovenski družbi<br />
pogosto ne zavedajo svoje odgovornosti«.<br />
Koalicija se bo morala izreči tudi glede EU<br />
A tudi če KPK po novem letu v zvezi z Golobom ne<br />
bo storila ničesar - kar je mogoče, če bo Golob bolj<br />
ubogal botre -, bo težko preprečiti to, kar bo sledilo po<br />
volitvah v evropski parlament. Slovenija bo namreč po<br />
novem imela devet poslanskih mest v Bruslju in Strasbourgu<br />
neparno število, razmerje 5:4 v prid sedanje opozicije, pa bi<br />
lahko zakuhalo novo krizo v koaliciji. Čeprav je res, da ima<br />
Evropska ljudska stranka spet veliko težavo pri reševanju migrantskega<br />
vprašanja s pomočjo že videnih kvot, je vendarle<br />
treba vzeti v zakup, da so slovenski poslanci iz njenih vrst bolj<br />
konservativni od predsednice Evropske komisije Uršule von<br />
den Leyen (izjema je morda Ljudmila Novak) in da bo ena od<br />
pomembnih razprav za prihodnost Evropske unije tudi status<br />
lizbonske pogodbe, ki za zdaj zagotavlja dve ravni odločanja<br />
- ena je evropski parlament, kije bliže paradigmi »en človek,<br />
en glas« (ki jo poznamo že iz časa razpadanja Jugoslavije, saj<br />
jo je hotel uveljaviti Slobodan Miloševič), a na drugi strani sta<br />
še dve pomembni telesi: Evropski svet in Svet EU. Razprava bo<br />
zagotovo pomembna tudi -za slovensko notranjo politiko, saj<br />
se bo morala koalicija opredeliti, kakšno Evropo si želi. Tu velja<br />
spomniti, kar smo<br />
še<br />
Glede udiočmvja v EU je lani poleti Tanja Fajon želela doseči bolj »pragmatičen«<br />
pristop v zunanji politiki EU, kjer je bilo že opaziti tendence k paradigma<br />
»en človek, en glas«.<br />
poročali junija 2023, daje namreč zunanja<br />
ministrica Tanja Fajon skupaj z zunanjimi ministri Nemčije,<br />
Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Romunije pozvala<br />
k večjemu odločanju s kvalificirano večino v zunanji politiki<br />
Evropske unije. Kot so omenjeni ministri zapisali v skupnem<br />
tekstu z naslovom »Čas je za več večinskega odločanja v zunanji<br />
politiki EU«, naj bi šlo predvsem za bolj »pragmatičen pristop«<br />
na področju zunanje in varnostne politike. To je seveda<br />
samo začetek uvajanja agende »en človek, en glas« in torej<br />
primer izdaje<br />
interesov Slovenije. Kot je spomnil evropski poslanec<br />
Milan Zver, je evropski parlament decembra 2023 sprejel<br />
resolucijo, v kateri je predlagal korenito spremembo ustavnih<br />
pogodb EU. »Te spremembe, če bi bile izvedene, bi uvedle<br />
večinsko parlamentarno demokracijo, v kateri bi prevladovale<br />
velike države, glas malih - tudi Slovenije - pa bi bil utišan.<br />
Vendar neučinkovitost EU ne izhaja iz sistemskih ovir, temveč<br />
iz pomanjkanja sposobnih voditeljev in njihove povsem levičarske<br />
agende,« je zapisal Zver. [d]
Change language