Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera

More documents

Recommendations

Info

LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008 Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera. Zimski ribolov na zaledenelem Cerkniškem jezeru je upodobljen na njegovi oljni sliki, ki jo je podaril grofu Kobenzlu in jo danes hrani Narodni muzej v Ljubljani. Leta 1720 je zapustil Cerknico in se preselil v Ljubljano. Posvetil se je problemom plovnosti reke Ljubljanice in njenega poplavljanja Ljubljanskega barja. Leta 1723 je bil imenovan za nadzornika vodnih poti pri trgovski komisiji na Ogrskem, naslednje leto pa je bil imenovan za nadzornika rudnika živega srebra v Idriji. Upravnik rudnika je ostal do leta 1748, tega leta pa je zopet začel raziskovati hidrološke pojave Cerkniškega jezera. Svoj rokopis je v teh letih dodelal in mu dodal večje število risb s prizori na Cerkniškem jezeru. Knjigo je posvetil sinu grofa Karla Kobenzla. Steinberg je umrl 7. februarja 1765 v Ljubljani, sedem let po izidu njegovega podrobnega opisa Cerkniškega jezera. JOSEF ANTON NAGEL (1717 – 1794) Leta 1748 je tedanji avstrijski cesar Franc I. poslal Josefa Nagla kot znanstvenika in matematika na Štajersko, Kranjsko in Istro, kjer naj bi znanstveno deloval in temeljito raziskal in proučil znamenitosti narave. Naglov rokopis z naslovom “Beschreibung deren auf allerhöchsten Befehl Ihro R.K. Maj Francisci I. untersuchten in den Herz. Crain der Natur”, obsega 14 razprav. Najobširnejša je prav razprava o Cerkniškem jezeru. Že v uvodu poudarja, da bo pojasnil vse lastnosti različnih jam in drugih posebnosti, o katerih so vladala do tedaj zmotna tolmačenja: »O Cerkniškem jezeru pa ne bom opisoval izmišljotin o podzemskem ustroju, kakor so to drugi storili, temveč hočem pokazati, kako se more iz malih izkustev sklepati na vse ostalo«. Nagel zavrača prejšnja tolmačenja o Vranji jami in Suhadolici. O odtoku in drugih vodnih razmerah pa ima svojo posebno razlago, ko pravi: »Voda izgine zopet v jame, iz katerih je prišla /estavele/, ko se jezero napolni, ker leži izliv kanala, v katerega pada v jezero dotekajoča voda, veliko više, kakor dno polja. Tega si ni mogoče drugače razlagati, kakor da so podzemski kanali te visoke votline, kamor dotekajoča voda pade in oni, ki so na dnu polja, v zvezi z drugimi ponori, ki so nižji od dna jezera«. Zanimiva je Naglova razlaga o dotočnih in odtočnih razmerah v različnih slučajih in pri raznih vodostajih na Cerkniškem polju. Razlikuje tri slučaje: Prvi slučaj: »Dotok v polje je večji od odtoka, kar nam pojasni, da nevidno odtekajoče vode ne more nadomestiti samo stalno dotekajoča voda, da bi polje ostalo vedno polno vode. Ker ležijo votline Velike in Male Karlovce više od dna polja, bi morala voda na polju tako visoko nastopiti, da doseže to višino, nakar je dotok enak odtoku. Više od teh votlin pa voda v polju ne more nastopiti.« Drugi slučaj: »Dotok je enak odtoku. V tem slučaju je jasno, da voda ne more upadati.« Tretji slučaj: »Dotok je manjši od odtoka, ker se vrši po nevidnem ponoru pri najvišjem vodostaju. Ker se ravna množina odtekajoče vode po vsakokratni višini votline je jasno, da mora v tem slučaju jezerska voda pasti toliko globoko, dokler ne doseže zmanjšana višina te gladine tolike množine po nevidnih ponorih odtekajoče vode, ki je enaka stalno dotekajoči podzemski vodni množini. Da more voda popolnoma s polja odteči, je potrebno, da je množina stalno dotekajoče podzemske vode že manjša od one, ki odteka po nevidnem ponoru, ter da je določena višina, na kateri stoji dno jezera nad nevidnim ponorom.« Nagel je bil torej prvi, ki je prišel glede podzemskih odtočnih razmer resnici najbližje. Kako se vrši odtok in dotok na Cerkniškem polju nam pojasni Nagel s poročilom in risbo v obliki okrogle posode, ki predstavlja Cerkniško jezero. Ta posoda je povezana s kanalom, po katerem se deževnica in drugi stalni potoki ter studenci izlivajo v Cerkniško polje. Kanal ima odtočno odprtino, ki predstavlja ponor. Njegovo delo o posebnostih narave na Kranjskem je ostalo v rokopisu. To razpravo je samo delno objavil Pavel Kunaver v Laibacher Zeitung leta 1914 z uvodnim pojasnilom ing. Karla 20
LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008 Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera. Picka pod naslovom: “Josef Anton Nagel und sein Manuskript uber die Höhlen in Krain aus dem Jahre 1748”. BALTAZAR HACQUET (1740 – 1815) Baltazar Hacquet se je rodil leta 1740 v francoskem kraju Le Conquet. Umrl je leta 1815 na Dunaju. Bil je botanik, mineralog, geolog, pravnik ter začetnik alpinistike. Od leta 1766–1787 je delal v Idriji in Ljubljani. Baltazar Hacquet je bil prvi, ki je pričel proučevati Kras z geološkega stališča. Raziskal je celotno Cerkniško polje in njegovo obrobno gorovje. Tudi on se je poslužil Steinbergove knjige, da bi ugotovil, koliko se Steinbergovi podatki ujemajo z resnico. Nastopil je proti Valvazorju in Steinbergu. Hacquet je ugotovil, da tako obrobno gorovje Cerkniškega polja, kakor tudi samo dno Cerkniškega polja, sestoji iz samega apnenca in da se nahajajo na Javorniku apnenčeve skale in razpoke, ki odvajajo vodo v Cerkniško jezero. Predvideval je, da se nahajajo v notranjosti gorovja velike vodne shrambe - jezera, ki se šele po trajnem deževju napolnijo. Odtok vode iz teh votlin pa je odvisen od zračnega pritiska in ohlapine /Dunstkreis/. Ker so vse votline polne razpok, je skušal Hacquet raziskati vzroke zastajanja vode v njih. Navaja vzrok zastajanja vode v okoliškem hribovju: »Voda pronica skozi razpoke, pri tem raztaplja apnenec ter se na ta način tvorijo ne samo razni kapniki, temveč tudi siga na dnu votlin, katere razpoke, če niso prevelike, zamaši, da voda ne more dalje odtekati. Na ta način se napolni več tisoč ton vode, dokler si voda ne najde večje odprtine in prične odtekati v nižje jame in jezero. V več slučajih se zamašijo razpoke z ilovico, ki jo je voda nanesla skozi razpoke in tako postanejo za vodo nepropustne.« 21
Page 1 and 2: LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče
Page 3 and 4: KAZALO LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Pre
Page 5 and 6: LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajo
Page 19: LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajo
Page 71 and 72:
LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajo
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
N ivo vode (cm ) LIFE 06 NAT/SLO/00
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Bela štorklja Ciconia ciconia Črn
Page 131 and 132:
Menek Lota lota Potočna postrv Sal
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Lipsenjščica LIFE 06 NAT/SLO/0000
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Parcele - vrsta rabe Katastrska ob
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
TRESENEC 171
Page 173 and 174:
ŽABJAK PRI TRESENCU DOLŽINA IZRAV
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
181
Page 183 and 184:
MARTINJŠČICA 183
Page 185 and 186:
MARTINJŠČICA OD MOSTA DO ŽIROVNI
Page 187 and 188:
ŽEROVNIŠČICA 187
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
LIPSENJŠČICA 191
Page 193 and 194:
GORIŠKI BREŽIČEK 193
Page 195 and 196:
MELIORACIJSKI JAREK DUJCE - ŠTEBER
Page 197 and 198:
IZVIR SVETE ANE IZVIR SV ANE PRI LA
Page 199 and 200:
RETJE PRI OTOKU RETJE PRI OTOKU DOL
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211:
show all

Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?