Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera

LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera.
V projektu je bila predvidena tudi zajezitev Cerkniščice nad Krajcavo žago in gravitacijski
odvod vode iz jezu proti Cerkniškemu jezeru. Načrtovana trasa podzemskega odvodnega jaška je
bila načrtovana pod pobočjem Slivnice med vasjo Brezje in Peščenkom, pod Peščenkom pa bi
bila voda speljana po sifonskem cevnem odvodu v samo akumulacijo jezera.
Prav tako naj bi bili vsi dotoki iz severnega dela Cerkniškega polja na podoben način speljani v
akumulacijo jezera. Pred vsakim izvirom, kot so Martinjščica, Grahovščica, Žerovniščica in
Lipsenjščica, bi bili zgrajeni manjši betonski zadrževalniki oziroma zajetja, od tam naprej pa bi
bila voda teh vodotokov gravitacijsko in v spodnjih delih sifonsko speljana v zajetje jezera.
Projekt predvideva tudi izgradnjo odvodnega kanala na zunanji strani jezera, ki bi odvajal vodo
proti Jamskemu zalivu ali v odvodne kanale proti Planinskemu polju. Za izgradnjo tesnilnega
nasipa naj bi izkoriščali okoliške kamnolome in peskokope, načrt pa podaja možnost
pridobivanja potrebnega kamna kot gradbenega materiala na območju Klenega vrha med
Ribiškim kotom in Zadnjim krajem.
Izkopani material in ploščad na tem delu, ki bi obsegala 0,2 km 2 ali več, pa bi bila pozneje lahko
uporabljena za izgradnjo camping prostora ali hotelskega kompleksa. Prav tako naj bi podobna
ploščad nastala na območju Tržišča pri Dolenji vasi, kjer naj bi bil začetek podzemnega vodnega
tunela, ki bi vodo odvajal proti Planinskem polju.
Podzemski odvod iz akumulacije Cerkniško jezero bi bil speljan od odtoka pri Goričici,
vzporedno s sedanjim cestnim nasipom in bi se 200 m pred vasjo Dolenje jezero obrnil v smer
zatrepne doline med Tržiščem in Cvingerjem pri Dolenji vasi.
Od tu naprej naj bi bila odvodna cev speljana proti Uncu in pod zaselkom Hribce nadaljevala
svojo traso proti akumulaciji na Planinskem polju. Planirana pretočnost odvoda iz Cerkniškega
jezera proti Planinskem polju je bila 60 do 80 m3 /sekundo, kar je dvakratni največji naravni
odtok iz Cerkniškega jezera. Akumulacija Planinsko polje naj bi obsegala 1,2 km 2 .
Projektna naloga predvideva tudi odvod vode iz zajetja na Planinskem polju proti Bistri na
Ljubljanskem Barju in Borovnici.
Za strojnici v Bistri in Borovnici je predvideno, da bi lahko bile načrtovane kot pretočno črpneelektro
strojnice, za kar pa bi bilo potrebno povečati tako akumulacijo Planina kot akumulaciji v
Bistri in Borovnici.
Akumulaciji Bistra in Borovnica bi bili zgrajeni za zadrževanje voda do višine za prvo 9 m in za
drugo do 20 m. Prav tako bi bile na odvodih obeh akumulacij, ki bi vodo odvajale proti
Ljubljanici, zgrajeni dve hidroelektrarni.
Akumulacija Bistra bi bila tik za gradom Bistra v smeri Borovnice, akumulacija Borovnica pa bi
bila v zatrepni dolini Borovniščice.
Načrt večnamenske akumulacije Cerkniško jezero predvideva tudi črpalni elektrarni Kalič ali
Planinska gora s prostornino vode 2.000.000 m 3 .
V sušnem poletju bi pretok Ljubljanice in Save lahko tri mesece in pol bogatili z okrog 20 m³/s,
kar bi bilo pri Ljubljanici- Moste povečanje od 4 na 24 m³/s in pri Savi pod izlivom Ljubljanice
od 22,5 na 42,5 m³/s.
Zanimivo je, da je Breznik »pozabil« na nihanje vodne gladine v obsegu 11 m, kar bi bilo
nedvomno sporno za množični razvoj jezerskega turizma. Prav tako je dvomljivo mnenje o
kakovosti vode iz akumulacije, ki naj bi bila celo pitna.
O JEZERU BO ŠE TEKLA BESEDA
T. Kebe, Brestov obzornik, (leto XVII, 13. avgust 1983, št. 191)
»Znano je, da je skupščina Občine Cerknica leta 1867 sprejela sklep, da se je treba lotiti del, ki
jih narekuje projekt o stalnejši ojezeritvi Cerkniškega jezera. Sredstva, ki so bila porabljena za
izvedbo projekta, so bila dokaj skromna, ustrezno temu pa je bil tudi uspeh stalnejše ojezeritve.
Na eno izmed bistvenih vprašanj pa je ta poseg le odgovoril, in sicer da se z vodami Cerkniškega
64