Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera

LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera.
tega pobirali, da odstranijo radi nenadno nastopivše vročine strahoviti smrad, ki je skoraj vsako
poletje v Dolenjem Jezeru, Dolenji vasi, Cerknici in okolici povzročil vročinsko bolezen.
Toda postava je postava in orožništvo je ovadilo zločince. Tedaj sem pa iztaknil v državnem
ribolovnem zakonu z dne 25. aprila 1885 št. 58 drž. zak. 6 določbo, da smejo posestniki lastnih
zemljišč po odtoku poplav na svojem zemljišču zaostale ribe pobirati in si jih prisvojiti. Odstopil
sem od obtožbe in dr. Babnik je razglasil oprostilno razsodbo. Seveda smo se s tem zamerili pri
ribolovu upravičeni grajski gospodi. To postopanje je pa na oproščene, osobito pa na Matijo
Martinčiča tako učinkovalo, da so potem sledili mojim pozivom, uvidevši, da je to le v njihovo
korist.
Kljub čiščenju požiralnikov je voda na dnu polja še vedno zastajala in domačini iz Dolenjega
Jezera so pod vodstvom Matije Martinčiča nadaljevali z deli. Prizadevanja za osušitev je nato
začasno prekinila prva svetovna vojna.«
ARTHUR GAVAZZI (1904)
Artur Gavazzi je bil rojen leta 1861 v Splitu. Bil je profesor geografije na Univerzi v Zagrebu,
med leti 1920 in 1926 je delal na Univerzi v Ljubljani. Gavazzijeva razprava o Cerkniškem polju
je bila objavljena pod naslovom »Die Seen des Karstes. Abh. d. geogr. Ges., Wien 1904 zv.
1903/04 št. 2«. Njegova razprava je zelo pomembna, s topografskega vidika pa je bil to
najpopolnejši opis Cerkniškega jezera do tedaj.
Gavazzi popisuje vse dotoke, studence in ponore z vso natančnostjo, saj mu je dal Matevž
Martinčič iz Dolenjega Jezera, takratni najboljši poznavalec Cerkniškega polja in pozneje prvi
predsednik Vodne zadruge v Cerknici, vse potrebne podatke. Po Martinčičevih podatkih deli
Arthur Gavazzi ponore v tri vrste in sicer po količini odvajanja vode v podzemlje na obrobne
ponore ter aluvialne doline /ponikve/. Nadalje deli ponore še v dobre, slabe in zasute.
Do tedaj je imel Gavazzi na razpolago že sedemletna opazovanja vodomerskih postaj in je za ta
čas sestavil grafikon o naraščanju in upadanju jezerske vode.
SCHENKLOVE IDEJE IN PROJEKTI STALNE OJEZERITVE CERKNIŠKEGA JEZERA
(1912)
Med prvimi, ki je predlagal trajno ojezeritev Cerkniškega jezera je bil Schenkel iz Dunaja, ki je
leta 1912 objavil delo z naslovom: »Kras in njegove vodne sile«.
V porečju Ljubljanice je predvidel dve stopnji zajezitve: Planinsko polje – Barje in Lož –
Cerknica – Borovnica. Akumulacija na Cerkniškem polju se mu je zaradi ponikev zdela
nezanesljiva.
FRANJO ŽUPNEK – RAZMIŠLANJA IN MOŽNOSTI OSUŠITVE NOTRANJSKIH
KRAŠKIH POLJ
Župnek je o melioraciji notranjskih kraških polj podal svoje razmišljanje in ideje, ki jih je povzel
iz tedanjih hidroloških raziskav predhodnih raziskovalcev. V objavljenem časopisnem tekstu z
naslovom »Regulacije – osušenje in namakanje Cerkniškega jezera in Notranjskih kotlin«, ki je
izšel v častniku Jutranje novosti št. 256 (01.12.1923), podaja svoje videnje in možne načine
posegov za osušitev notranjskih kraških polj.
Tekst je povzet v originalnem zapisu in jeziku, zato je včasih nekoliko težje berljiv.
»Spomladi leta 1890 sem prišel kot vladni praktikant in koncipist v Logatec, ter sem dobil v
kratkem času kot namestnik okrajnega glavarja večmesečno vodstvo okrajnega glavarstva.
36