Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008<br />
<strong>Akcijski</strong> <strong>plan</strong> <strong>re<strong>na</strong>turacije</strong> <strong>vodotokov</strong> <strong>na</strong> <strong>območju</strong> <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong>.<br />
duhom časa in <strong>na</strong>praviti ob Cerkniškem jezeru vse, da bodo ljudje zadovoljni. Čas je, da se<br />
turizem tudi pri <strong>na</strong>s razvija, saj je v tem pogledu Gorenjska skoraj sto let pred Notranjsko.«<br />
POSEGI OB KONCU 20. STOLETJA<br />
Leta 1992 so <strong>na</strong> pobudo podjetja AREA iz Cerknice, ki je vodilo projekt o ustanovitvi<br />
Notranjskega regijskega parka, v Mali Karlovici odstranili zgornji del betonskega čepa do višine<br />
dveh tretjin ter podrli zadrževalnik vode <strong>na</strong> umetni strugi pred Ponikvo in delno v Retju, s težnjo<br />
po ponovni vzpostavitvi <strong>na</strong>ravnega hidrološkega stanja. Pri tem pa so pozabili <strong>na</strong> dolgo obdobje<br />
osuševanja <strong>Cerkniškega</strong> polja z melioracijskimi in regulacijskimi posegi ter posegi v Malo<br />
Karlovico s strani Vodne zadruge v obdobju med obema voj<strong>na</strong>ma.<br />
OBNOVA ZADRŽEVALNIH GRABELJ PRED VELIKO KARLOVICO IN ZNIŽANJE<br />
PREGRADE V VELIKI KARLOVICI (2002-)<br />
Zaradi velikih poplav novembra 2000, se je upravljalec <strong>vodotokov</strong> in zgrajenih objektov v<br />
Jamskem zalivu <strong>na</strong> pobudo Mulec Olge iz Dolenjega Jezera, ki je imela ob teh poplavah svojo<br />
hišo poplavljeno do višine 60 cm ter <strong>na</strong> pobudo Občine Cerknica odločil obnoviti zadrževalne<br />
grablje pred Veliko Karlovico. Na pobudo občine je znižal tudi pregradni jez zgrajen leta 1971 v<br />
Veliki Karlovici. Pobuda občine je bila, da se jez zniža do višine <strong>Cerkniškega</strong> polja pred Veliko<br />
Karlovico. Če bi bil jez znižan do te višine, bi visoke vode <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong> nemoteno<br />
odtekale v kraško podzemlje pri višini 4.80 metra <strong>na</strong> vodomerni postaji <strong>na</strong> mostu pri Gorici <strong>na</strong><br />
Cerkniškem jezeru. Ideja o znižanju ni bila realizira<strong>na</strong> v celoti, jez je bil znižan za dobrih 60 cm,<br />
kar pa je 80 cm manj kot je bil predlog Občine Cerknica.<br />
Če bi bila pregrada v Veliki Karlovici zniža<strong>na</strong> za 120 cm, bi bilo odvajanje vode skozi Novo<br />
Karlovico skoraj nepotrebno in bi bila zapornica pred njo lahko zaprta. Tako bi bilo konec<br />
večletnega prerekanja med domačini, ribiči in upravljalci <strong>vodotokov</strong> o tem, kdaj <strong>na</strong>j bo zapornica<br />
odprta in kdaj zaprta. Z znižanjem pregrade v Veliki Karlovici za 140 cm pa bi se zelo približali<br />
požiralni sposobnosti, ki jo je Velika Karlovica imela pred posegi Gregorja Kebeta leta 1844.<br />
70
Change language