Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
Akcijski plan renaturacije vodotokov na območju Cerkniškega jezera
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
LIFE 06 NAT/SLO/000069 »Presihajoče Cerkniško jezero«, Notranjski regijski park, Cerknica, Avgust 2008<br />
<strong>Akcijski</strong> <strong>plan</strong> <strong>re<strong>na</strong>turacije</strong> <strong>vodotokov</strong> <strong>na</strong> <strong>območju</strong> <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong>.<br />
V razgovoru s predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Cerknica, družbeno političnih<br />
organizacij občine in krajevne skupnosti Cerknica je bila osrednja tema vprašanje prihodnjega<br />
razvoja <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong> in okolice.<br />
Uvodno informacijo sta prispevala Janez Pakiž, predsednik izvršnega sveta skupščine občine<br />
Cerknica in dr. Peter Habič, direktor Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, ki sta prikazala<br />
dosedanja prizadevanja za razrešitev vprašanj o razvoju <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong> in <strong>Cerkniškega</strong> polja.<br />
Z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> prizadevanja več vidnih slovenskih z<strong>na</strong>nstvenih ustanov pod okriljem Slovenske<br />
akademije z<strong>na</strong>nosti in umetnosti doslej <strong>na</strong>mreč niso dala dovolj temeljnih rezultatov pri<br />
spoz<strong>na</strong>vanju <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong>, posebno še ne <strong>na</strong> področju hidroloških dog<strong>na</strong>nj.<br />
Ker gre za zaključek in obdelavo rezultatov dosedanjih raziskav pripravlja svet skupščine občine<br />
dokončno poročilo o dosedanjih prizadevanjih <strong>na</strong> Cerkniškem jezeru, posebno kar zadeva<br />
poskusno ojezeritev. V sedanjem času pridobiva to vprašanje nove in nove razsežnosti, ki<br />
zadevajo širši slovenski prostor, saj gre za perspektivno možnost vodne oskrbe Krasa in<br />
Ljubljane, izrabo vode kot energetske možnosti, izrabo vode kot akumulacijske možnosti v zvezi<br />
s plovnim sistemom Jadran – Sava, rekreacijo in turizem, kmetijstvo in z<strong>na</strong>nstveno raziskovanje,<br />
v zvezi s tem pa tudi vprašanje ones<strong>na</strong>ževanja in urbanizacije.<br />
Gre torej za splet različnih interesov, ki jih je treba podrobno proučiti in jih zelo tehtno<br />
ovrednotiti, da bi dobili trajnejšo osnovo za perspektivne razvojne opredelitve, ki bi jih v kar<br />
<strong>na</strong>jvečji meri obrav<strong>na</strong>vali v enotnem sklopu in v soodvisnosti. Po zanimivi in bogati razpravi so<br />
bila med drugim sprejeta <strong>na</strong>slednja osnov<strong>na</strong> stališča:<br />
1. Cerkniško jezero <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong>stajajoči prostorski <strong>plan</strong> SR Slovenije obrav<strong>na</strong>val kot posebnost in<br />
mu zagotovil posebno <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno zaščito;<br />
2. še v letu 1976 <strong>na</strong>j bi strokovne ustanove pripravile potrebno dokumentacijo za sprejem<br />
odloka republiške skupščine SR Slovenije, ki <strong>na</strong>j bi urejal prostor <strong>Cerkniškega</strong> Jezera in<br />
neposredne okolice z upoštevanjem vseh vidikov prihodnjega razvoja;<br />
3. Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo skupaj z ustreznimi interesnimi skupnostmi izdelal<br />
program aktivnosti, ki bo temeljil <strong>na</strong> dosedanjih rezultatih in izkušnjah ter pripravil<br />
metodologijo pristopov za delo posameznih nosilcev za vse obrav<strong>na</strong>vane vidike.<br />
Pogovori so bili uspešni, sprejeti zaključki in nekatere izvedbene zadolžitve pa dajejo jamstvo ,<br />
da se bo vprašanje <strong>Cerkniškega</strong> <strong>jezera</strong> aktualiziralo v širšem slovenskem prostoru.<br />
PROJEKT STALNE OJEZERITVE - DR. MARKO BREZNIK (1980)<br />
Z zaostrovanjem energetske krize v sedemdesetih letih v svetu in pri <strong>na</strong>s je znova oživela<br />
zamisel o Cerkniškem jezeru kot več<strong>na</strong>menski akumulaciji, ki <strong>na</strong>j bi služila predvsem<br />
proizvajanju električne energije in kot rezervoar za izboljšanje vodnega režima Save, tako za<br />
plovbo, kot tudi za tehnološko in še posebej hladilno vodo druge slovenske nuklearne elektrarne.<br />
Leta 1980 je Breznik predstavil projekt z <strong>na</strong>slovom »Več<strong>na</strong>menska akumulacija Cerkniško<br />
jezero«:<br />
»Obsež<strong>na</strong> akumulacija bi merila 17 km 2 , gladi<strong>na</strong> vode bi bila <strong>na</strong> koti 562 m, v izrednih<br />
okolišči<strong>na</strong>h pa bi se ta lahko dvignila do 563,5 m. Najnižja vod<strong>na</strong> gladi<strong>na</strong> bi zagotavljala, da v<br />
pretežnem delu akumulacije ne bi bilo večjih plitvin ali otočkov. Projekt je obljubljal električno<br />
energijo, velike količine pitne vode, preprečitev poplav <strong>na</strong> Ljubljanskem barju, razvoj turizma <strong>na</strong><br />
vzhodu in jugu in osušene kmetijske površine <strong>na</strong> zahodu. V bodoče v jezero ne bi pritekala<br />
<strong>na</strong>dzemno nobe<strong>na</strong> voda; potoka Žerovniščico in Lipsenjščico bi zajeli pri izvirih in ju z rovom in<br />
ka<strong>na</strong>lom gravitacijsko pretočili v akumulacijo, Cerkniščico bi zajeli pri Begunjah in jo <strong>na</strong> e<strong>na</strong>k<br />
<strong>na</strong>čin pretočili v akumulacijo, torej bi se s tem izognili njeni prodonosnosti. Iz akumulacije bi<br />
voda odtekala po e<strong>na</strong>jst kilometrov dolgem rovu do Planinskega polja, kjer bi jo delno porabili<br />
za proizvodnjo električne energije, delno pa bi jo odvajali <strong>na</strong> Kras in Koprsko primorje.«<br />
Po Breznikovem mnenju <strong>na</strong>j bi imeli posegi več pozitivnih posledic: proizvajali bi velike<br />
količine električne energije, matični Kras in Koprsko primorje bi dobila veliko pitne in<br />
62
Change language