Metalurg avgust-september - Impol

etalurg 

Inovacije zvišujejo 

produktivnost 

Časopis skupine Impol 

Merjenje organizacijske klime in 

zadovoljstva zaposlenih 

Letnik 44 | julij - avgust 2008 | št. 4

2 

5 

Kazalo 

Kako zmanjšati število 

delovnih nezgod? 

Sodelovanje delavcev 

pri upravljanju 

12 

Inovacije zvišujejo 

produktivnost 

Predstavitev proizvodnega 

procesa liti trak 

Merjenje organizacijske 

klime in zadovoljstva 

zaposlenih 

3 

8 

15 

Adi 

Žunec 

Uvodnik 

Pretekle tri mesece sta družbe skupine Impol zaznamovala 

dva pomembna dogodka. Prvi je bil izdelava strategije Impola 

za obdobje od leta 2009 do leta 2013, drugi dogodek 

pa je bilo merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih 

v družbah skupine Impol. 

Kaj imata skupnega ta dva dogodka? Oba posegata v strategijo 

vrednot, ki so podlaga za dolgoročni razvoj ciljno usmerjene organizacijske 

kulture v družbah skupine Impol. 

Naše osnovne vrednote so: 

a) prilagodljivost, hitrost, učinkovitost, enostavnost in 

transparentnost; 

b) zanesljivost in zaupanje, usmerjenost h kupcu z osebnimi stiki; 

c) stalno izobraževanje in inventivnost vseh zaposlenih; 

d) zavzetost zaposlenih in timsko delo; 

e) kakovost (od ideje do prodajnih aktivnosti); 

f) varovanje okolja in zdravja zaposlenih. 

Vsaka od naštetih vrednot ima svoj pomen in vpliv na organizacijsko 

kulturo v družbah skupine Impol. To so vrednote, s katerimi 

želijo družbe te skupine udejanjiti svojo vizijo in poslanstvo. 

Osrednja dejavnost skupine Impol (vizija) tako še naprej ostaja 

proizvodnja aluminijskih izdelkov v zmeraj višjo stopnjo dodelave. 

Poslanstvo Impola je predelava lahkih kovin, zlasti aluminija, v izdelke, 

ki kupcem zagotavljajo zanje najvišjo možno vrednost (razmerje 

cena - kakovost). 

Osnovne vrednote smo torej zapisali. Ali je to dovolj? Nikakor ne. 

Pomembno je, da jih vgradimo v naše vsakodnevno delo in da postanejo 

sestavni del osebne ocene oziroma delovne uspešnosti 

vsakega posameznika. Posamezna vrednota pokaže svojo vrednost 

takrat, ko dejansko postane podpora za doseganje ključnih 

strateških ciljev in pripomore k boljšim poslovnim rezultatom posamezne 

družbe in skupine Impol kot celote, predvsem pa da zadovoljimo 

kupca. Da bo temu tako, moramo vrednote poznati in 

jih sproti dograjevati, ob tem pa skrbno spremljati dogodke in 

spremembe v svetu, posebej še pri konkurenci. Vse skozi pa se 

moramo učiti, da bi vedeli in znali delati in da bi bili čim bolj inovativni, 

učiti se, da bi se osebno razvijali, in učiti se, da bi znali živeti 

v skupnosti. Zavedati se moramo, da le znanje, prepleteno z 

vrednotami, vodi k uspehu in predstavlja temelj organizacijske 

kulture podjetja. Nenazadnje je to pokazala tudi anketa, s katero 

smo v preteklih mesecih v družbah skupine Impol merili organizacijsko 

klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Rezultate ankete objavljamo 

v tej številki Metalurga. Ko jih boste prebrali, upam, da bo 

nekaj več nasmejanih obrazov, kot jih kaže anketa o našem 

splošnem zadovoljstvu. 

Vse skozi pa se moramo 

učiti, da bi vedeli in znali 

delati in da bi bili čim 

bolj inovativni. 

Adi Žunec, 

odgovorni urednik Metalurga

Inovacije 

zvišujejo produktivnost 

S TEHNIČNIMI DIREKTORJI DRUŽB IMPOL PCP, IMPOL FT IN IMPOL LLT 

SMO GOVORILI O POMENU INOVACIJ 

Vskupini Impol se zavedajo, da 

podjetje mora imeti kulturo inoviranja, 

ki zaposlene spodbuja h 

kreativnemu mišljenju in jim omogoča, 

da svoje ideje implementirajo ter s 

tem dosegajo osebno rast, obenem pa izboljšajo 

delovanje podjetja. V vseh treh 

družbah, Impol PCP, Impol FT in Impol LLT, 

je inovacijska dejavnost organizirana na 

enak način. Zaposleni lahko dajejo koristne 

predloge in inovacije. Najpogosteje jih 

prijavljajo neposrednemu vodji ali vodjem 

procesov, ki imajo obrazce, na razpolago 

jim je tudi tajništvo družbe. Obrazci so 

enaki za vse družbe znotraj skupine Impol. 

Stimuliranje inovacij 

Zaposleni so za inovativno razmišljanje 

tudi primerno stimulirani. V primeru inovacij 

in koristnih predlogov se izračuna gospodarska 

korist, ki jo omenjena novost 

prinaša, zaposleni pa prejme 10 odstotkov 

opredeljene vrednosti. Pri inovacijah in koristnih 

predlogih, kjer ne moremo ugotoviti 

neposredne gospodarske koristi, se vrednost 

nagrade izračuna tako, da se faktor 

KVP 2 , ki znaša 40 evrov, pomnoži s faktorji 

od 1 do 8. Vrednost KVP 2 se določi na podlagi 

letnega prepoznanega dohodka, ki bi 

ga naj prinesel koristni predlog. O vrednosti 

inovacije odloča komisija, ki navadno 

vključuje tehničnega direktorja, vodjo procesa 

in občasno tudi tehnologa, ki je kompetenten 

za področje, na katerem bi se naj 

inovacija izvedla. V določenih družbah je 

komisija bolj številčna. V družbi Impol FT 

vsebuje komisija osem članov, eden izmed 

njih je tudi predstavnik za finančno poslovanje 

iz družbe Impol, d. d. Te komisije se 

načeloma sestajajo vsake tri mesece. V 

družbi Impol FT so na primer v letošnjem 

letu inovatorjem podeli že več kot 15.000 

evrov, v družbi Impol PCP pa več kot 

10.000 evrov. Nagrade so podelili tudi v 

drugih družbah. Poleg denarnih nagrad 

obstajajo tudi nedenarne. Enkrat letno se 

izberejo najbolj uspešni inovatorji in prejmejo 

priznanja za svoje delo. 

Korist inovacij 

Inovacije zaposlenih pripomorejo k izboljšanju 

delovnih pogojev, kakovosti izdelkov, 

produktivnosti in gospodarnosti 

znotraj družbe. Tehnični direktor družbe 

Impol PCP Vukašin Dragojevič nam je povedal: 

“Če ne bi bilo inovacij, bi bila produktivnost 

za 20 odstotkov nižja. Noben 

novi stroj ne bi deloval oziroma bi se čas 

zagona lahko podaljšal iz nekaj mesecev 

na nekaj let.” Posredno torej inovacije prinašajo 

finančno korist. V družbi Impol PCP 

so jim inovacije v tem letu prinesle približno 

100.000 evrov dobička. 

Potreba po povečanju inovacijske 

dejavnosti 

Kljub temu pa vsi tehnični direktorji ocenjujejo, 

da je inovacijske dejavnosti še 

vedno premalo. V družbi Impol PCP je bilo 

v tem letu prijavljenih 41 inovacij oziroma 

koristnih predlogov, v družbah Impol FT 49 

in v Impol LLT trinajst. Številke niso nizke, 

vendar bi vsekakor lahko bile višje. Po 

mnenju tehničnih direktorjev bi se inovacijska 

dejavnost povečala, če bi vodje zaposlene 

k inovacijam bolj spodbujali, če bi 

se postopek vrednotenja inovacije hitreje 

izvajal in če bi se koristni predlogi, ki so 

manj obsežni, reševali na nižjih ravneh 

menedžmenta, s čimer bi pospešili 

obravnavo in izvedbo. Z namenom, da bi 

pospešili inovacijsko dejavnost, v skupini 

Impol pripravljajo nov pravilnik o izumih, 

koristnih predlogih in delavnicah 

stalnih izboljšav. 

Po mnenju tehničnih 

direktorjev bi se 

inovacijska dejavnost 

povečala, če bi vodje 

zaposlene k inovacijam 

bolj spodbujali. 

Marjana 

Lažeta, 

Impol FT 

Vukašin 

Dragojevič, 

Impol PCP 

Marina 

Jelen, 

Impol LLT 

“Vsak pozitivno ocenjen predlog 

izpopolni poslovanje družbe in 

prispeva k širjenju dobre prakse 

na vsa področja delovanja. Zavedamo 

se, da inovacije povečujejo 

konkurenčnost družbe.” 

“Vodje bi morali zaposlene bolj 

spodbujati k inoviranju. Če so 

moji podrejeni uspešni, sem kot 

vodja še bolj uspešen. To je miselnost, 

ki mnogim manjka. Menim, 

da so inovacije izredno pomembne 

za napredek vsake družbe, 

prinašajo finančno korist in povečujejo 

hitrost proizvodnje.” 

“Pri nas inovacije spodbujajo 

vodje procesov na mesečnih sestankih. 

Inovacije in koristni 

predlogi izboljšujejo delovne 

pogoje, kakovost izdelkov, produktivnost 

in gospodarnost znotraj 

družbe.” 

Časopis skupine Impol | Letnik 44 | julij - avgust 2008 | št. 4 3

4 

Zaključen projekt izgradnje 

nove peči 

V DRUŽBI IMPOL LLT, D. O. O., SO USPEŠNO ZAKLJUČILI PROJEKT 

IZGRADNJE INDUKCIJSKE PEČI 5 

Vodja projekta Andrej Kolmanič 

nam je povedal: »Celoten projekt 

je potekal brez večjih težav, ne 

glede na to, da se je redna proizvodnja 

odvijala v bližini gradbišča. Največji 

izziv so nam predstavljala gradbena 

dela, saj je bilo potrebno na določenih 

mestih posegati pod temelje obstoječih 

stebrov hale, pri samih izkopih pa paziti 

na obstoječe energetske vode in infrastrukturo 

v območju gradbene jame.« 

Postavljena peč je identična obstoječima 

pečema Junker 3 in 4 (kapacitete 7,5 tone 

in priključne moči 2.600 kilovatov) in je 

povezana na obstoječi hladilni sistem, kateremu 

so dodali močnejšo pretočno 

črpalko ter testni sistem za obdelavo hladilne 

vode (mehanski filter in kemijska 

obdelava). Prav tako so peč preko instalirane 

odsisne nape priključili na obstoječo 

čistilno napravo za odsesavanje dimnih 

plinov. Zaradi postavitve nove peči morajo 

dopolniti veljavno okoljevarstveno 

dovoljenje, pridobljeno s strani ARSO. 

Delni vodstveni pregled 

sistemov vodenja 

Dnevni red delnega vodstvenega 

pregleda je obsegal pregled realizacije 

sklepov vodstvenih pregledov 

družb, pregled poročil o 

kakovosti za prvo trimesečje, pregled poročil 

o odpravi neskladnosti in uvedbi priporočil 

zadnje presoje ISO 9001 in ISO TS 

16949, seznanitev s spremembami zakonodaje 

na področju varstva pred požari in s 

tem povezano spremembo požarnega reda 

za Impol, pregled sistemov OHSAS in ISO 

14001 ter seznanitev z zahtevami REACH. 

Sprejeli so sklep, da bo neskladnosti na 

področjih, kjer je smiselno poiskati enotne 

rešitve za celotno skupino, reševal tim za 

kakovost, ki ga sestavljajo predstavniki 

vodstva družb in vodje sistemov. Tim za kakovost 

bo pregledal obstoječo metodo za 

ocenjevanje zadovoljstva notranjih odjemalcev 

in pripravil predlog za izboljšanje 

metode. Prav tako bo pregledal vsebine 

poročil posamezne družbe o uspešnosti in 

določil enotno obliko ter obvezno vsebino. 

Podano je bilo poročilo o tem, da so bila 

dokazila o odpravi neskladnosti presoje 

Postopek dopolnitve se že izvaja. 

V družbi Impol LLT so ponosni na izpeljan 

projekt. Direktor Rajko Šafhalter je povedal, 

da je potrebno pohvaliti projektno 

ekipo, saj je bila peč zgrajena v skladu z 

zastavljenimi roki in predvidenimi finančnimi 

sredstvi. Prevzemni test je bil uspešno 

zaključen 23. julija. 

Instalacija nove peči bo povečala proizvodne 

zmogljivosti. Tako pričakujejo povečanje 

kapacitet livarne na tretji livni liniji 

iz 87 ton na dan na 106 ton na dan (neto). 

Kapacitete bodo povečali na osnovi izkoristka 

maksimalne kapacitete odstajne 

peči (25 ton), ki je bila pred instalacijo 

nove peči izkoriščena le 84-odstotno. Z 

zagonom nove peči bodo ustavili vsaj eno 

indukcijsko peč s kapaciteto treh ton, ki 

pa bo v prihodnosti služila za pokrivanje 

izpada proizvodnje v času remonta na eni 

izmed ostalih peči. Tako bodo investicije v 

livarni pripomogle k temu, da bodo lažje 

dosegali plan proizvodnje in s tem zadostili 

potrebam naročnikov. 

KONEC JUNIJA SO SE ZBRALI PREDSTAVNIKI UPRAVE IN VODSTVA DRUŽB 

ISO 9001 in ISO TS 16949 že pripravljena 

in posredovana. Izvedli so korekcije ter za 

večino predlogov o izboljšavah sprejeli korektivne 

ukrepe. 

Odločili so se, da bodo pripravili zahtevane 

dokumente, ki jih na področju varstva pred 

požari zahteva spremenjena zakonodaja. 

Pregledali so sistem poklicnega zdravja in 

varnosti. Sprejeli so naslednje sklepe: pričela 

se bo revizija ocene tveganja, pripravila 

se bo nova metodologija obravnave 

delovnih nezgod, pripravil se bo predlog 

ureditve in pravil pri vstopu obiskovalcev v 

industrijsko cono, za Impol LLT se bodo ponovno 

izvedle preiskave delovnega okolja. 

Prav tako so sprejeli določene sklepe s področja 

varovanja okolja, s katerimi bodo 

skušali še zmanjšati negativne vplive na 

okolje. Predvsem bo poudarek na izboljšanju 

čistilnih naprav za zrak, iskanju rešitev 

za zmanjšanje emisij in opozarjanju zaposlenih 

na zmanjšanje hrupa v nočnem 

času. Naslednji delni vodstveni pregled sistemov 

vodenja v procesih skupine Impol 

bo septembra. 

Časopis skupine Impol | Letnik 44 | julij - avgust 2008 | št. 4 

1. 

2. 

3. 

1 Izkop luknje za postavitev peči 

2 Postopek gradnje peči je del hale preobrnil 

v gradbišče 

3 Nova indukcijska peč s kapaciteto 

7,5 tone in 2.600 kilovatov 

priključne moči

Kako zmanjšati 

število delovnih nezgod? 

ZA MNENJE SMO VPRAŠALI ŽELJKO KUTIJA, VODJO SISTEMA VARNOSTI 

IN ZDRAVJA PRI DELU 

Željka Kutija pravi, da je dolgoročni 

cilj skupine Impol, da poškodb in 

zdravstvenih okvar sploh ne bi bilo. 

Za uresničitev tega cilja si prizadevajo 

z vsem, kar je v njihovih močeh. Vodstvo 

se zaveda, kako pomembno je, da se 

zaposleni počutijo varne na svojem delovnem 

mestu. Občutek varnosti močno 

vpliva na počutje zaposlenega, hkrati pa 

tudi na njegovo produktivnost in pripadnost 

podjetju. Delodajalca veže poleg zakonske 

tudi moralna obveza, da poskrbi, 

da so ljudje, ki podjetju namenjajo svoj 

čas in trud, s svojim delom zadovoljni in 

da se pri njem dobro počutijo. 

Vsekakor je treba poudariti, da je varstvo 

pri delu naloga vseh, saj se morajo vsi, ki 

so zaposleni v skupini Impol, truditi, da 

poskrbijo za varnost pri delu, ki ga opravljajo, 

in da pravočasno obvestijo pristojne 

osebe v primeru, ko opazijo 

morebitne nepravilnosti. Ko se zgodi delovna 

nezgoda oziroma nepričakovan dogodek 

ali incident, se po prijavi na osnovi 

opravljene komisijske obravnave ugotavlja 

temeljni vzrok za nezgodo. Najpogostejša 

vzroka za nastanek nezgode sta neuporaba 

osebne varnostne opreme in neu- 

Primož 

Veilguni, 


“Menim, da je v Impolu dobro poskrbljeno 

za varnost. Zaposleni moramo 

ravnati po predpisih, s katerimi so nas 

dobro seznanili. Sam sem zaposlen v 

profilarni. Za moje delo je posebej pomembno, 

da se ne gibljem blizu strojev, 

ko obratujejo, in da svoje delo opravljam 

odgovorno. Počutim se varno, ker 

vem, da se pregledi opreme izvajajo 

redno. Prav tako se pogosto izobražujemo 

glede varnosti pri delu. Menim, da 

se nesreče pri delu najpogosteje naredijo 

zato, ker zaposleni ne upoštevajo 

navodil, ki so jim bila dana.” 

poštevanje navodil za varno delo, saj se, 

če zaposleni ne uporabljajo osebne varovalne 

opreme in če ne upoštevajo navodil 

za varno delo, poveča možnost za nezgodo. 

Drugi pogosti vzroki za nepričakovan 

dogodek ali incident pri delu so zdrsi 

oseb, sestopi z viličarja, udarnine, vreznine 

itd. Moški se pogosteje poškodujejo 

kot ženske, prav tako so poškodbe bolj 

značilne za zaposlene, ki so mlajši 

od 30 let. 

Če pogledamo trend nezgod v preteklih 

letih, opazimo upadanje. Kljub temu pa 

s temi podatki ne moremo biti popolnoma 

zadovoljni. Tako namerava služba za varnost 

pri delu povečati preventivne ukrepe, 

s katerimi bi zmanjšali število delovnih 

nezgod. Skušali bodo dvigniti ozaveščenost 

zaposlenih o zdravju in varnosti pri 

delu ter vsestransko usposabljati zaposlene 

za varen pristop k izvajanju del. 

Prav tako bodo poostrili nadzorne preglede 

glede uporabe osebne varovalne 

opreme in upoštevanje navodil za varnost 

pri delu. Poskrbeli bodo za dosledno izvajanje 

predlaganih korektivnih ukrepov 

s strani komisije za obravnavo 

delovnih nezgod. 

Igor 

Gorjup, 


V primeru nezgode 

poškodovanec: 

◗ takoj oziroma najkasneje v roku ene 

ure obvesti svojega nadrejenega 

o nastali nezgodi; 

◗ poišče prvo pomoč pri sodelavcu, 

nadrejenemu oziroma zdravniku; 

◗ ohrani osebno varovalno opremo, 

ki jo je uporabljal, in druge dokaze, 

ki so lahko vzrok nezgode; 

◗ opravi preizkus alkohola v krvi; 

◗ poda pisno izjavo o nezgodi. 

V primeru, da zdravstveno stanje poškodovane 

osebe ne dopušča izvedbe 

zgoraj navedenih dolžnosti (da se 

zgodi hujša poškodba), se delovna 

nezgoda obravnava brez njegove prisotnosti. 

Pisno izjavo o nezgodi poškodovanec 

poda, ko mu zdravstveno 

stanje to dopušča. 

“Sam ocenjujem, da v Impolu zadovoljivo 

skrbijo za varnost zaposlenih, seveda 

pa se še vedno lahko kaj izboljša. 

Za varno opravljanje dela moramo 

nositi delovno opremo, ki nas varuje 

pred poškodbami. V preteklosti sem bil 

prisoten pri primeru, ko se je zgodila 

nezgoda pri delu. Prišlo je do eksplozije 

in delavec je utrpel opekline. 

Danes smo bolj previdni. Pazimo, da v 

peč ne dajemo mokrega materiala, in 

pri nastavitvi litja nosimo posebno zaščitno 

obleko, ki nas varuje pred morebitnimi 

opeklinami.” 


6 

Stampal SB večino 

svojih izdelkov izvaža 

PODJETJE NAMERAVA OSVOJITI NOVE TRGE 

Stampal SB se ukvarja z ročnim 

vročim utopnim kovanjem aluminijskih 

izdelkov. Poznamo 

tudi avtomatski način kovanja, 

vendar vse kovanje zaenkrat opravljajo 

ročno. Kovane izdelke uporablja avtomobilska 

industrija, industrija kompresorjev 

in hladilne tehnike ter industrija motornih 

koles in koles. Odkovki, ki se prodajajo 

avtomobilski industriji, so podvrženi 

velikim cenovnim pritiskom. Zaradi premajhnega 

obsega proizvodnje Stampal 

na tem trgu ni konkurenčen in svoje sile 

usmerja v druge trge. 

Stampal SB je leta 1998 ustanovilo podjetje 

Impol, d. d., z 2.100.000 SIT kapitala. 

V letu 1999 je pristopil novi 

družbenik Stampal Internacional B. V., ki 

je bil v lasti podjetja Euralcom B. V. Istočasno 

se je izvedla dokapitalizacija podjetja 

Stampal SB na 200.000.000 SIT. 

Oba družbenika sta imela 50-odstotni 

delež podjetja. Konec leta 2002 je podjetje 

prešlo v izključno last družbe Impol, 

d. d. Najpomembnejši kupec izdelkov 

Stampala SB je bilo od samega začetka 

podjetje Stampal Spa iz Italije, hčerinsko 

V Stampalu nameravajo razširiti 

svojo ponudbo izdelkov 

podjetje Euralcoma B. V. Tudi po prodaji 

deleža se je Euralcom B. V. zavezal, da 

bo podjetje Stampal Spa iz Italije še nadalje 

kupovalo izdelke Stampala SB. K 

sreči je bila strateška usmeritev Stampala 

SB naravnana tako, da je podjetje 

venomer iskalo nove kupce, zato ga stečaj 

Stampala Spa v prvi polovici letošnjega 

leta ni tako močno prizadel. Kljub 

izgubi glavnega kupca se mu je uspelo 

trdno obdržati na trgu. 

Danes še vedno skoraj polovico izdelkov 

(40 odstotkov) izvažajo na italijanski trg. 

Druga pomembna tržišča so v Avstriji, 

Nemčiji, ZDA, Franciji in Švedski. Slovenski 

trg za Stampal SB ni posebej zanimiv, 

saj na njem prodajo samo 2 odstotka izdelkov. 

Še posebej cenijo švedsko 

tržišče, saj so njihova podjetja znana po 

izredno visoki plačilni kulturi in stabilnosti 

poslovanja. Žal pa tega ne morejo 

trditi za italijanski trg, za katerega je značilna 

večja nestabilnost, saj podjetja 

hitro nastajajo in propadajo, prav tako 

imajo tudi slabšo plačilno kulturo. Zaradi 

teh razlogov nameravajo v prihodnosti 

zmanjšati svojo odvisnost od italijanskega 

trga in zmanjšati tveganje s tem, 

da bodo svojo ponudbo bolj razpršili na 

različne geografske trge. 

Izzive, ki so si jih zadali na področju prodaje 

in osvajanja novih trgov, nameravajo 

doseči s pomočjo uvajanja 

sprememb ter izboljšav v proizvodnji in 

pri podpori kupcem. Najprej nameravajo 

popolnoma izkoristiti obstoječo strojno 

opremo, ki jo bodo sproti začeli nadgrajevati. 

Načrtujejo investicije v novejšo 

opremo, ki bo omogočala doseganje 

višje produktivnosti. Podjetje Stampal je 

znano po svoji naravnanosti h kupcem, 

kar pomeni prilagajanje potrebam kupcev 

in učinkovito podporo, s katero zadovoljujejo 

njihove želje. Tej filozofiji bodo 

še naprej sledili in jo v prihodnosti skušali 

nadgraditi z novimi programi. 


Unidel doživlja 

spremembe 

MENJAVA VODSTVA V DRUŽBI 

UNIDEL, D. O. O. 

Unidel je ena izmed družb v skupini 

Impol. Podjetje se ukvarja z 

raznimi dejavnostmi: šivanje, 

pranje, kemična čistilnica, prodaja 

in proizvodnja osebne varovalne 

opreme, vzdrževanje okolja ter izvajanje 

poštnih in telefonskih storitev. Podjetje 

sta v letu 1993 ustanovila podjetje Impol, 

d. d., z 72,6-odstotnim deležem in podjetje 

Impol Servis, d. o. o., s 27,4-odstotnim 

deležem. Lastništvo podjetja Unidel je do 

danes ostalo nespremenjeno. Namen 

ustanovitve podjetja je bil zagotavljanje 

ustrezne zaposlitve osebam s statusom 

invalida in reševanje problemov viška zaposlenih 

v Impolu, d. d., in drugih podjetjih 

z iskanjem novih programov. 

V preteklih letih je Unidelu uspelo pridobiti 

veliko zunanjih naročnikov, ki predstavljajo 

kar 85 odstotkov prihodka. 

Preostalih 15 odstotkov predstavljajo 

družbe iz skupine Impol. To pomeni, da 

je finančna odvisnost od skupine Impol 

zelo majhna. 

V družbi Unidel je zaposlenih kar 42 odstotkov 

invalidov, ki s pridnim delom 

uspevajo zadovoljevati stranke in prislužiti 

dovolj, da lahko uspešno poslujejo. 

V letošnjem letu je družba doživela več 

sprememb. Zapustila jo je prodajna 

ekipa, nato se je zamenjalo tudi vodstvo. 

Na trgu se pojavlja tudi vedno večja konkurenca. 

Nova direktorica, Marta Baum, 

se tako sooča z velikimi izzivi. Njen cilj je, 

da se podjetje obdrži na trgu z enakim 

obsegom poslovanja kot v prejšnjih letih. 

Prav tako se bo trudila, da bo Unidel ponovno 

pridobil izgubljen ugled. Še naprej 

namerava vlagati v razvoj podjetja in razvijati 

trženje njihovih produktov. Najbolj 

pomembno se ji zdi, da so zaposleni v 

podjetju zadovoljni in delu predani. Želi 

si, da bi še naprej delali z enako vnemo, 

saj jim bo le tako uspelo dosegati uspehe 

pri poslovanju.

Industrijska cona Impol 

V INDUSTRIJSKI CONI IMPOL IMA PROSTORE V NAJEMU TRIINDVAJSET 

PODJETIJ, KI SO NAVEDENA V TABELI 

Lastnik cone je Impol, d. d., ki jo oddaja 

v najem ostalim podjetjem. 

Pred leti je bilo v njej še nekaj podjetij 

več, ki pa so zaradi prostorske 

stiske našla prostore drugje. Ta podjetja 

so Alcad, d. o. o., Almont, d. o. o., 

Ates, d. o. o. in Kaldera, d. o. o. 

V prihodnosti naj bi cona doživela kar 

nekaj sprememb. Podjetja v skupini Impol 

imajo zaradi večanja proizvodnje tudi 

večje potrebe po prostorih, zaradi česar bo 

moralo industrijsko cono Impol v nasled- 

Za varovanje industrijske cone 

skrbijo varnostniki podjetja 

Varnost Maribor 

Nova kolesarnica 

njih petih letih zapustiti še nekaj podjetij, 

ki ne spadajo v Skupino. Zaradi projekta 

Alumobil pa nameravajo cono tudi nekoliko 

razširiti ter zaradi potreb valjarništva 

in stiskalništva narediti še dodatni vhod 

za tovornjake. Prav tako se obeta 

izgradnja novega vhoda za potrebe livarne, 

saj se pojavljajo težave pri manipulaciji 

tovornih vozil, ki prevažajo sekundarni 

aluminij. 

Za vzdrževanje cone v glavnem skrbi podjetje 

Impol Infrastruktura, ki se ukvarja z 

upravljanjem, gospodarjenjem, urejanjem 

in vzdrževanjem objektov. Za večino teh 

del poiščejo podizvajalce. Eden izmed njih 

je tudi podjetje Unidel, ki skrbi za čiščenje, 

pometanje in košnjo ter se ukvarja z manipulacijo 

komunalnih odpadkov. Impol Infrastruktura 

se ukvarja tudi z energetiko in 

oskrbuje podjetja v industrijski coni Impol 

s potrebnimi energetskimi surovinami 

(električna energija, zemeljski plin, tehnološka 

voda ipd.). Prav tako imajo gasilsko 

enoto, s pomočjo katere v celotni coni 

skrbijo za varstvo pred požari. 

PRED INDUSTRIJSKO CONO IMPOL SO POSTAVILI NOVO KOLESARNICO 

Na pobudo sindikata in zaposlenih se je uprava družbe Impol, 

d. d., odločila, da bodo za zaposlene naredili novo kolesarnico. 

Stara kolesarnica je imela nekoliko neugodno lokacijo, 

prav tako je bila tudi dotrajana. Nova kolesarnica stoji pred 

glavnim vhodom v industrijsko cono, kar pomeni, da so zdaj kolesa in 

motorna kolesa veliko bolj na varnem. Poleg tega ima kolesarnica tudi 

nadstrešek in vozila varuje pred neugodnimi vremenskimi pojavi. 

Nova kolesarnica je pozitivno vplivala na zaposlene in tako se je število 

tistih, ki se v službo vozijo s kolesom ali motornim kolesom, močno povečalo. 

Ob spremenjenem stanju je kolesarnica že skoraj premajhna za 

vse, ki bi jo želeli uporabljati. Zato bo vodstvo razmislilo o razširitvi kolesarnice 

oziroma o spremembi velikosti vhoda. S tem bi uporabnikom 

omogočili lažji dostop do vozil. Vsekakor je nova kolesarnica dobrodošla 

pridobitev za vse tiste, ki avto zamenjajo s kolesom in svoje telo 

razgibajo med prihodom v službo in odhodom domov. 

Kolesarnica stoji pred glavnim vhodom 

v industrijsko cono Impol 

Seznam podjetij, ki se nahajajo 

v industrijski coni Impol: 

- Impol, d. d., 

- Impol 2000, d. d., 

- Impol FT, d. o. o., 

- Impol PCP, d. o. o., 

- Impol LLT, d. o. o., 

- Impol R in R, d. o. o., 

- Impol Infrastruktura, d. o. o., 

- Stampal SB, d. o. o., 

- Unidel, d. o. o., 

- Kadring, d. o. o., 

- Impol Servis, d. o. o., 

- Sim-fin, d. o. o., 

- Upimol, d. o. o., 

- Alumat, d. o. o., 

- Alupak, d. o. o., (v stečaju), 

- Anoksidal, d. o. o., 

- Emles, d. o. o., 

- Impol Inotechna, d. o. o., 

- Bistral, d. o. o., 

- Papirnica Kumaver, s. p., 

- Odvetnica Jožica Kvas, 

- Rondal, d. o. o. in 

- Tehnika-set, d. d. 


8 

Sodelovanje delavcev 

pri upravljanju 

ZA KAKŠNE PRAVICE GRE IN KAKO BI JIH NAJ DELAVCI URESNIČEVALI? 

Vjunijski številki časopisa Metalurg 

smo zapisali, da smo v družbah 

skupine Impol, ki imajo sedež v 

Sloveniji, pričeli postopke za ustanavljanje 

svetov delavcev. Gre za uresničevanje 

pravic, ki so določene z Zakonom o 

sodelovanju delavcev pri upravljanju gospodarskih 

družb. Tokrat bomo predstavili 

posamezne pravice in načine njihovega 

uresničevanja. 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se 

uresničuje na naslednje načine: (a) s pravico 

do pobude in s pravico do odgovora 

na to pobudo, (b) s pravico do obveščenosti, 

(c) s pravico dajanja mnenj in predlogov 

ter s pravico do odgovora nanje, (č) z 

možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj 

z delodajalcem, (d) s pravico soodločanja 

in (e) s pravico zadržanja odločitev 

delodajalca. 

Uresničevanje pravic 

Naštete pravice delavci uresničujejo preko 

sveta delavcev oziroma preko svojih predstavnikov 

v organih vodenja in nadzora 

družbe. V enotirnem sistemu upravljanja je 

to v upravnem odboru in njegovih komisijah, 

v dvotirnem sistemu upravljanja (takšnega 

imamo še v družbi Impol, d. d.) pa 

preko predstavnikov delavcev v nadzornem 

svetu družbe. 

Delodajalec mora obveščati svet delavcev 

predvsem o vprašanjih, ki zadevajo gospodarski 

položaj družbe, razvojne cilje 

družbe, stanje proizvodnje in prodaje, 

splošni gospodarski položaj panoge, spremembo 

dejavnosti, zmanjšanje gospodarske 

dejavnosti, spremembe v organizaciji 

proizvodnje, spremembe tehnologije ter 

letni obračun in letno poročilo. 

Delodajalec mora pred sprejemom obveščati 

svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje 

glede statusnih in kadrovskih 

vprašanj ter glede vprašanj varnosti in 

zdravja delavcev pri delu. Po teh vprašanjih 

se delodajalec s svetom delavcev posvetuje 

in si prizadeva za uskladitev stališč. 

Statusna in kadrovska vprašanja 

Za statusna vprašanja družbe se štejejo: 

(a) statusne spremembe, (b) prodaja ali zaprtje 

družbe ali njenega bistvenega dela, 

(c) bistvene spremembe lastništva, (č) statusno 

preoblikovanje družbe in sprememba 

sistema njenega upravljanja. Za 

kadrovska vprašanja se štejejo: (a) potrebe 

po novih delavcih, (b) sistemizacija delovnih 

mest, (c) razporejanje večjega števila 

Impol Seval: proti recesiji 

z novimi proizvodnimi programi 

DIREKTOR SEVALA NINKO TEŠIĆ KOMENTIRA REZULTATE POSLOVANJA 

V PRVI POLOVICI LETA 

Ninko 

Tesić, 

Impol 

Seval 

V Sevalu so v prvih 

šestih mesecih 

nekoliko zaostali 

za planirano 

proizvodnjo, 

kljub temu pa so 

dosegli boljše rezultate 

kot v enakem 

obdobju lani. 

Tako direktor Ninko Tešić oce- 

njuje, da je bilo poslovanje v prvi polovici 

leta dobro, posebej, če upoštevamo, da 

na trgu vlada recesija. Zaradi recesije se 

pojavljajo težave z naročili. Tešić meni, da 

so cilji, ki so si jih zastavili, morda neko- 

liko previsoki, saj se plani proizvodnje in 

prodaje iz leta v leto povišujejo. Tako je 

tudi vse težje najti zadostno tržišče. Kljub 

temu ostaja optimist. Meni, da si dolgoročno 

ne bi smeli delati prevelike skrbi 

glede recesije, saj je aluminij material, katerega 

poraba po svetu raste, tako je mogoče 

pričakovati razvoj panoge. Seveda je 

pri tem treba upoštevati dejstvo, da konkurenca 

postaja vse hujša in da si mora 

vsako podjetje prizadevati, da utrdi svoj 

položaj na trgu. Da bi se obvarovali pred 

konkurenti s Kitajske in iz Indije, nameravajo 

povečati zahtevnost programov in se 

usmeriti v proizvodnjo izdelkov, ki proiz- 


delavcev izven družbe oziroma iz kraja v 

kraj, (č) sprejemanje aktov s področja pokojninsko-invalidskega 

in zdravstvenega 

zavarovanja, (d) zmanjšanje večjega števila 

delavcev in (e) sprejem splošnih pravil o 

disciplinski odgovornosti. 

Pravice delavcev in obveznosti delodajalca 

Delodajalec mora ob doslednem spoštovanju 

z zakonom določenih rokov predložiti v 

soglasje svetu delavcev predloge odločitev 

v zvezi z letnimi dopusti, merili za ocenjevanje 

delovne uspešnosti, kriteriji za nagrajevanje 

inovacijske dejavnosti, 

razpolaganjem s stanovanjskim skladom, 

počitniškimi zmogljivostmi ter kriteriji za 

napredovanje delavcev. 

Nadalje ima svet delavcev pravico zadržati 

posamezne odločitve delodajalca in istočasno 

sprožiti postopek za razreševanje 

medsebojnega spora, če delodajalec prehodno 

ne obvešča sveta delavcev pred 

sprejemom dokončne odločitve o zmanjšanju 

gospodarske dejavnosti, spremembi v 

organizaciji proizvodnje in spremembi tehnologije 

ter skupnega posvetovanja o statusnih 

in kadrovskih vprašanjih. Zakon 

torej daje delavcem široko paleto pravic, 

delodajalcu pa nalaga številne obveznosti. 

Proizvodnja v družbi Impol Seval 

vajajo višjo dodano vrednost. Prav tako 

nameravajo usmeriti energijo v zmanjšanje 

internih stroškov poslovanja, saj le-ti 

še niso na optimalni ravni. Obenem bodo 

skušali bolje izkoristiti visoko strokoven 

kader, od katerega pričakujejo oblikovanje 

konkretnih predlogov za nove izdelke 

in programe ter optimizacijo sistema 

poslovanja. 

Vir: Informativni bilten Impol Seval, a. d., 

Sevojno (25. junij 2008)

Vključitev delavcev v obvezno 

dodatno zavarovanje 

DELAVCI, KI OPRAVLJAJO POSEBNO TEŽKA IN ZDRAVJU ŠKODLJIVA DELA, 

SO VKLJUČENI V OBVEZNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE 

To jim krije rizike zaradi možnosti 

nastopa delovne nesposobnosti 

pred dopolnitvijo minimalne starosti 

58 let, zaradi česar bi bili posledično 

upravičeni do nižje starostne 

pokojnine. 

Delovna mesta, ki so vključena v 

obvezno dodatno zavarovanje 

Seznam tovrstnih delovnih mest določi 

minister za delo s soglasjem reprezentativnih 

sindikatov in združenj delodajalcev. 

V obvezno dodatno pokojninsko 

zavarovanje so vključeni delavci, za katere 

se je pred tem štela zavarovalna 

doba s povečanjem. V to kategorijo spadajo 

tudi delovna mesta delavcev, ki delajo 

neposredno pri taljenju neželeznih 

kovin oziroma neposredno pri sušenju in 

mletju materiala za taljenje neželeznih 

kovin. V to kategorijo spadajo delavci, ki 

delajo na takšnih delovnih mestih v 

družbi Impol LLT. Družba Impol LLT jim 

letno nameni okoli 48.000 evrov. V obvezno 

dodatno pokojninsko zavarovanje so 

od 29. oktobra 2005 vključeni tudi gasilci, 

zaposleni v Impol Infrastrukturi. Razlika 

med (prejšnjim) sistemom 

benifikacije in sistemom obveznega dodatnega 

pokojninskega zavarovanja je v 

tem, da se po starem sistemu delavcu, ki 

se je po pridobljenih pogojih za upokojitev 

odločil, da bo še podaljšal delovno 

dobo, pokojnina za ta čas ni izplačala in 

so plačani prispevki zapadli. Pri novem 

sistemu je situacija drugačna. Prispevki 

se zbirajo na posebnem osebnem kapitalskem 

računu delavca, ki ga vodi Sklad 

obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, 

in so del njegovega premoženja. 

V obvezno dodatno pokojninsko 

zavarovanje so se morali vključiti delavci, 

ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih 

mestih, kjer se je štela zavarovalna doba 

s povečanjem in so imeli manj kot 25 

(moški) oz. manj kot 23 (ženske) let po- 

kojninske dobe. Ostale se obravnava po 

starem sistemu. Prispevke plačuje delodajalec, 

višina pa je odvisna od delovnega 

mesta. 

Pravice delavca 

Delavcu na podlagi obveznega pokojninskega 

zavarovanja pripada pravica do poklicne 

pokojnine, ki jo lahko izkoristi v 

dveh oblikah: 

• lahko se predčasno upokoji in s poklicno 

pokojnino doseže siceršnjo raven 

pokojnine ali 

• ostane kljub možnosti upokojitve v nadaljnjem 

delovnem razmerju in kasneje 

dobiva poleg redne pokojnine še 

dodatno znižano poklicno pokojnino. 

Način obračunavanja 

Zavarovancu, ki je vključen v obvezno dodatno 

pokojninsko zavarovanje, se za izpolnitev 

pogojev za pridobitev pravice do 

starostne pokojnine dejanski zavarovalni 

dobi doda določen delež. Tako se delavcem 

v Impolu LLT, ki dejansko delajo 12 

mesecev na podlagi razvrstitve v I. skupino 

delovnih mest s prispevno stopnjo 

4,2 odstotka, zavarovalna doba poveča 

za 2 meseca in znaša 14 mesecev. Ta 

doba ima učinek na pridobitev pogojev 

za izpolnitev pokojninske dobe ne pa 

tudi za odmero starostne pokojnine. Delovno 

mesto gasilec sodi v II. skupino s 

prispevno stopnjo 6,25 odstotkov, kar 

pomeni, da se gasilcem, zaposlenim v 

Impol Infrastrukturi, ki dejansko delajo 

12 mesecev, zavarovalna doba poveča za 

3 mesece in znaša 15 mesecev. 

Ko delavec izpolni pogoje za izplačevanje 

poklicne pokojnine, se lahko upokoji, 

lahko pa v sporazumu z delodajalcem ne 

prekine delovnega razmerja. V tem primeru 

ima, ko pridobi pravico do pokojnine 

iz osnovnega zavarovanja, tudi 

pravico do izplačila doživljenjske mesečne 

pokojninske rente. 

Izobraževanje 

zaposlenih 

KADRING RAZPISUJE TEČAJE TUJIH 

JEZIKOV IN RAČUNALNIŠTVA 

Vletošnjem letu se je družba Kadring, 

d. o. o., odločila, da bo razširila 

ponudbo izobraževanj. Tako 

bodo v septembru ponudili izboraževanja 

tujih jezikov, ki bodo vključevala 

učenje angleščine, nemščine, francoščine, 

španščine in italijanščine. Za tečaje, ki bodo 

namenjeni podjetjem, se bo za posamezno 

podjetje individualno pripravil učni 

načrt s prilagojenim besednim zakladom. 

Angleščina in nemščina se bosta poučevali 

v petih stopnjah. Španščina, italijanščina 

in francoščina se bodo izvajali na začetni 

stopnji. 

Tečaj računalniške pismenosti: Namenjen 

je zaposlenim, ki bi radi svoje računalniško 

znanje nekoliko razširili in utrdili. Obsega 

40 ur, v njem pa se boste naučili raznih trikov 

pri uporabi elektronske pošte (kako 

razdeliti naslovnike v skupine, kako si nastaviti 

svoj podpis ipd.), spoznali uporabnosti 

Worda, se znašli pri kalkulacijah in 

risanju grafov v Excelu in se naučili narediti 

predstavitev v Power pointu. 

Nadaljevalni Excel: Tečaj obsega 30 ur in 

je namenjen uporabnikom Excela, ki so že 

seznanjeni z osnovnimi funkcijami Excela, 

vendar bi radi svoje znanje nadgradili. 

Tako se boste spoznali z naslednjimi funkcijami: 

izdelava filtrov, uporaba kumulativ, 

uporaba funkcij AVERAGE, COUNT, COUN- 

TIF, uporaba delnih vsot, kopiranje vidnih 

celic, uporaba vrtljivih tabel, uporaba 

funkcije VLOOKUP (spajanje dveh dokumentov 

med seboj), uporaba besedilnih 

funkcij: VALUE, EXACT, CONCATENATE, 

LEFT, RIGHT, SEARCH. 

Upravljanje baz podatkov z Accessom: 

Tečaj je namenjen zaposlenih, ki imajo veliko 

dela z bazami podatkov. Tečaj bo obsegal 

30 ur. 

Vsi tečaji se bodo izvajali v prostorih Kadringa 

na Trgu svobode 26 v centru Slovenske 

Bistrice. Vsi, ki vas zanima kaj več 

o tečajih, lahko za dodatne informacije pišete 

na kadring@kadring.si. Razpis tečajev 

s podrobnejšimi informacijami bo 

objavljen tudi na oglasnih deskah. 

Računalniška učilnica v Kadringu 


10 

Letno poročilo 

POSLOVANJE SKUPINE IMPOL V LETU 2007 

Dogodek iz leta 2007, ki je najbolj dolgoročno vplival na poslovanje 

skupine Impol, se je zgodil oktobra, ko je družba Impol 2000, d. d., 

dokupila še 45 odstotkov delnic Impola, d. d., in tako s skupno 94 

odstotki delnic postala obvladujoča družba v skupini. Skupina Impol 

se je povečala za dve družbi, Impol, d. d., pa je v skupini postal ena od odvisnih 

družb. 

Skupini je uspelo doseči dobre rezultate poslovanja: Impol je prvič v svojem 

delovanju dosegel pol milijarde evrov realizacije, količinski obseg proizvodnje 

je presegel 160.000 ton izdelkov, letni prirast pa je bil 11-odstoten. Impol je 

bil leta 2007 po deležu podjetij v celotnem slovenskem izvozu na petem 

mestu. 

Struktura prodaje 

Prodaja aluminijskih izdelkov skupine Impol je razpršena praktično po vseh 

celinah, vendar je večji del koncentriran v Evropski uniji, kamor se prodaja 

81,9 odstotka izdelkov. Če še zraven štejemo Slovenijo, se v EU proda 91 odstotkov 

izdelkov. Preostanek gre v Azijo (0,03 odstotka), Afriko (0,01 odstotka), 

preostalo Evropo (5,75 odstotka), Ameriko (2,91 odstotka) in 

Avstralijo (0,26 odstotka). Med državami se največ izdelkov izvozi v Nemčijo, 

sledi Italija, Slovenija, Češka, Avstrija, Nizozemska, Francija, Španija in ZDA. 

Prodaja aluminijskih izdelkov sestavlja 98 odstotkov vse prodaje v skupini 

Impol. Delež prodaje po vrstah je naslednji: valjani izdelki (53 odstotkov), stiskani 

izdelki (40,9 odstotka), kovani izdelki (3,8 odstotka), drugi izdelki (0,7 

odstotka), storitve (0,7 odstotka) in trgovina (0,9 odstotka). 

Ocena poslovanja 

Zaradi lastniških sprememb so primerjave z letom 2006 in primerjave za leto 

2007 otežene, vendar so prilagoditve omogočile realen prikaz. Primerjave kažejo, 

da se je prihodek Impola povečal za 16 odstotkov, zbirni dobički vseh 

družb so se povečali za 10 odstotkov, denarni tok pa se je povečal za 9 odstotkov. 

Načrtovano poslovanje za letu 2007 kljub dobrim rezultatom ni bilo v celoti 

uresničeno. To so oteževali razni dejavniki, kot so hitre rasti cen in 

posledično s tem stroškov na področju nealuminijskih materialov; povečevanje 

drugih stroškov, predvsem stroškov plač, energije, storitev in obresti, ki jih 

ni bilo mogoče popolnoma pokriti s cenami prodanih izdelkov in storitev; nepričakovani 

enkratni stroški, ki so nastajali zaradi spremembe notranje organiziranosti; 

prepočasno osvajanje tehnologije za proizvodnjo tankih trakov in 

folij, zaradi česar na tem področju niso dosegli proizvodnih ciljev. 

Načrti za prihodnost 

V prihodnjem obdobju bo skupina Impol usmerjena predvsem k: 

- Ustvarjanju dovolj velikega dobička, ki bo omogočal nemoteno servisiranje 

dolgov, hkrati pa tudi trajnostni razvoj. Temu bodo podrejene usmeritve na 

področju stroškov, izbira proizvodno-prodajnih programov, strateških povezav, 

vlaganj v razvoj, organizacija procesov ipd. 

- Boljši izrabi sedanjih zmogljivosti, ki ne bodo zahtevale večjih dodatnih vlaganj, 

kar se bo doseglo predvsem s sinergijskimi učinki. Preostanek se bo 

vlagal v obratne namene. Kratkoročno bodo ta vlaganja financirana predvsem 

iz sposojenih kratkoročnih virov. 

Vodstvo bo še naprej spodbujalo pridobivanje novih znanj, ki povečujejo produktivnost. 

Tako svojim zaposlenim še naprej nameravajo zagotavljati stimulativno 

nagrajevanje skladno z doseženim dobičkom z namenom spodbujanja 

njegovega povečevanja; spodbujanje sodelovanja v procesu inovacij, izboljšav, 

razvojnih projektov; dodatno pokojninsko zavarovanje ter varno in zdravo 

delovno okolje skladno s pridobljenim standardom OHSAS 18001. 

0,9 % 

0,7 % 

0,7 % 

3,8 % 

40,9 % 

9,09 % 


DELEŽI PRODAJE PO VRSTAH 

IZDELKOV 

Valjani izdelki 53,0 % 

Stiskani izdelki 40,9 % 

Kovani izdelki 3,8 % 

Drugi izdelki 0,7 % 

Storitve 0,7 % 

Trgovina 0,9 % 

PRODAJA ALUMINIJSKIH IZDELKOV 

PO OBMOČJIH 

2,91 % 

5,75 % 

Azija 0,03 % 

Afrika 0,01 % 

EU (brez Slovenije) 81,9 % 

Slovenija 9,09 % 

Preostala Evropa 5,75 % 

Amerika 2,91 % 

Avstralija 0,26 % 

53,0 % 

0,26 % 

0,03 % 

0,01 % 

81,9 %

Sejem aluminija v Essnu 

SKUPINA IMPOL SE BO UDELEŽILA SEJMA V NEMČIJI 

VEssnu bo od 23. do 25. avgusta 

potekal sedmi mednarodni aluminijski 

sejem, na katerem organizatorji 

pričakujejo več kot 

sedemsto razstavljavcev iz štiridesetih 

držav, ki bodo predstavljali svoje izdelke 

in storitve, ki so povezani z aluminijem. 

Sejem bo potekal v osmih halah na približno 

55.000 kvadratnih metrih. Kot je 

že tradicija, se bo tudi tokrat sejma udeležila 

skupina Impol, ki bo v Essnu imela 

svojo stojnico. Priprave na sejem so že v 

polnem teku. To leto za pripravo dogodka 

skrbita Damijan Stramšak in 

Dejan Gostenčnik. Razstavni prostor sta 

že rezervirala, prav tako je že izbran zunanji 

izvajalec. Priprava stojnice bo ponovno 

potekala v sodelovanju s 

podjetjem Magično gledališče Serpentes, 

ki že ima dolgoletne izkušnje na različnih 

področjih kreativnega 

ustvarjanja. Dogodki, ki jih prirejajo, so 

inovativen preplet umetnosti, zabave in 

promocije. Sodelovanje z njimi je bilo 

Skrb za okolje 

TRGOVANJE Z EMISIJAMI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA 

VEvropski uniji imajo vzpostavljen 

sistem trgovanja z emisijami ogljikovega 

dioksida. Tako so vsa podjetja 

iz energetsko intenzivnih 

panog obvezana, da pridobijo certifikate 

za CO 2 . Uredba naj bi motivirala podjetja, 

da bi investirala v tehnologijo, ki zmanjšuje 

emisije CO 2 . Tudi Impol je zavezanec 

za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida. 

Emisijo povzroča zgorevanje zemeljskega 

plina in kurilnega olja na napravah. 

“Z državnim načrtom razdelitve kuponov 

za obdobje 2005-2007 smo dobili dodeljenih 

62.389 kuponov. V tem času smo 

porabili 22.048 kuponov več, zato smo dodatne 

kupone kupili na emisijskem trgu,” 

je povedala Barbara Hribernik-Pigac, ki je 

vodja sistema ravnanja z okoljem in sistema 

kakovosti. “Za obdobje 2008-2012 

smo prejeli 23.710 kuponov na leto. Vred- 

uspešno tudi v preteklosti, saj je bila impolska 

stojnica izbrana za eno izmed 

petih najboljših stojnic na sejmu. 

Tokrat bodo razstavni paviljon prostorsko 

zasnovali tako, da bo razdeljen na 

javni prostor, prostor za poslovne partnerje 

in zakulisje. Oblikovan bo s kombinacijo 

različnih aluminijastih elementov 

in nadgrajen z digitalnimi slikami, na katerih 

bodo predstavljeni proizvodi skupine 

Impol. Posebno zanimiv bo 

multimedijski oder, na katerem se bodo 

uprizarjale predstave. Nastopale bodo 

plesalke, ki bodo z gibanjem uprizarjale 

izdelke skupine Impol. Predstave bodo 

preplet videa, svetlobnih učinkov, glasbe 

in živega nastopa plesalk, ki bodo nosile 

spektakularne kostume in maske. 

Namen udeležbe na sejmu je opozoriti 

potencialne kupce na znamko Impol, pridobiti 

večji ugled in prepoznavnost 

znamke ter znamko uveljaviti na trgu. O 

tem, kako je sejem uspel, se boste lahko 

seznanili v naslednji številki Metalurga. 

nosti emisij se vsako leto vztrajno znižujejo, 

vendar še vedno presegajo dovoljeno 

mero. Če želimo ohraniti rast proizvodnje, 

lahko emisije toplogrednih plinov zmanjšamo 

samo z večanjem energetske učinkovitosti 

naprav. To je ena izmed okoljskih 

zahtev za vse investicije v družbah skupine 

Impol.” Od leta 2005 do 2007 so 

zmanjšali emisije CO 2 iz 29.288 na 26.320 

ton. Težko je povečevati proizvodnjo in 

obenem zmanjševati emisije. S tem imajo 

težave tudi v drugih evropskih podjetjih, 

kjer se pritožujejo, da jim tovrstne uredbe 

zmanjšujejo konkurenčno prednost pred 

podjetji iz drugih kontinentov, ki nimajo tovrstnih 

zahtev. Kljub temu se moramo zavedati, 

da je skrb za naravo nujna in da je 

povsem logično, da se prvi ukrepi začnejo 

sprejemati v bolj razvitih območjih sveta, 

med katera sodi Evropa. 

Drugi o skupini 

Impol 

IMPOL, D. D., IN OSTALA PRIDRU- 

ŽENA PODJETJA SO ZANIMIVA TUDI 

ZA DRUGE MEDIJE 

V članku je predstavljenih nekaj izsekov iz 

nekaterih časopisov in revij, ki pišejo o 

skupini Impol. 

- Časopis Mariborčan je večkrat omenil 

skupino Impol v članku z naslovom 

100 naj podjetij v Podravski 

regiji. Objavili so seznam 100 največjih 

podjetij Podravske regije po 

čistem dobičku v letu 2007. Na tem 

seznamu sta bili tudi družbi Impol, 

d. d., (18. mesto) in Impol 2000, d. 

d., (40. mesto). Po velikosti prihodkov 

se skupina Impol v Podravski regiji 

uvršča na prvo mesto pred 

Talumom in Pošto Slovenije. 

- Časopis Finance je objavil članek o 

tem, da skupini Impol gre po tem, ko 

je družba Impol 2000, d. d., odkupila 

45-odstotni državni delež, zelo 

dobro. Skupina je v prvem polletju 

ustvarila skoraj toliko dobička kot 

lani celo leto. Objavljena je bila tudi 

izjava predsednika uprave Jerneja 

Čokla, ki pravi, da je za drugo polovico 

leta bolj skeptičen in ne pričakuje 

tako dobrega poslovnega 

rezultata, kot je bil dosežen v prvi 

polovici leta. 

- Impol se je pojavil tudi v Glasu gospodarstva, 

v članku, kjer so pisali o 

ruskem trgu. Impol je bil objavljen 

kot podjetje, ki sodi poleg Geoplina, 

Petrola, Acronija, OMV Slovenije in 

Julona med največje slovenske uvoznike 

iz Rusije. Med slovenskimi 

uvozniki (upoštevan celoten uvoz) je 

Impol, d. d., na četrtem mestu. 

- Impol je tudi pomemben izvoznik, 

saj po podatkih časopisa Indirekt 

sodi na šesto mesto med vsemi slovenskimi 

izvozniki. Na prvo mesto se 

uvršča Revoz, sledijo mu Gorenje, 

Lek, Krka, Slovenska industrija jekla 

in Impol. 

- Pogosto se ime Impol pojavlja pri poročanju 

o judu. Judo klub Impol ima 

kar nekaj uspešnih judoistov, med 

njimi pa najbolj izstopa Matjaž Ceraj, 

ki se je tudi udeležil letošnjih olimpijskih 

iger na Kitajskem. 

- Med športnimi klubi se Impolovo 

ime pogosto pojavlja pri kegljanju, 

saj je Impol tudi sponzor bistriškega 

kegljaškega kluba. 


12 

IMPOL LLT, D. O. O. 

Proizvodni proces LITI TRAK 

Rajko 

Šafhalter, 

direktor 

družbe 

Naloge direktorja so raznovrstne in zajemajo 

več sklopov: planiranje in organiziranje, 

vodenje družbe ter vodenje in 

ocenjevanje razvoja kadrov. Med naloge 

planiranja in organiziranja spadajo: 

priprava strategije družbe, 

priprava letnega plana poslovanja, priprava 

mesečnega plana proizvodnje, 

nabave, prodaje, kadrov, vzdrževanja. 

Prav tako pripravi vrste kazalnikov in njihove 

ciljne vrednosti, planira in organizira investicijske 

projekte, potrjuje program PZ&V in program 

ravnanja z okoljem, definira letne cilje in aktivnosti družbe. 

Vodenje družbe zajema naslednje naloge: zastopanje družbe pri poslovanju 

z zunanjimi partnerji; upravljanje aktivnosti za doseganje 

čim večjega dobička; v posvetovanju z upravo družbenika sprejemanje 

odločitev za zagotovitev finančnih, nabavnih in kadrovskih virov; 

delegiranje nalog podrejenim sodelavcem; ocenitev rezultatov doseženih 

ciljev in aktivnosti podrejenih vodij ter učinkovitosti vodenja 

ipd. Vodenje in ocenjevanje razvoja kadrov zajema: dajanje 

potreb po kadrih in sodelovanje pri njihovi izbiri, posredovanje planov 

in ciljev, sprejemanje odločitev o materialnem in nematerialnem 

nagrajevanju zaposlenih, sodelovanje pri pripravi plana 

izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje zaposlenih za prijavljanje 

koristnih predlogov, vzgajanje naslednikov ipd. 

Marina 

Jelen, 

tehnična 

direktorica 

Tehnična direktorica se podobno kot direktor 

ukvarja s planiranjem in organiziranjem 

ter vodenjem zaposlenih. 

Obenem je zadolžena tudi za vodenje 

sistemov. Tako sodeluje pri pripravi 

strategije družbe, pripravi predlog letnega 

plana razvoja in izboljšav v 

družbi, definira letne cilje in aktivnosti, 

koordinira prenos vseh tehnično-tehnoloških 

in kakovostnih zahtev kupcev na procese 

v družbi, planira ukrepe za zagotavljanje 

sistema kakovosti, pripravi program ravnanja z okoljem in 

PZ&V ter sodeluje pri definiranju ciljnih vrednosti kazalni- 

kov. Direktorica vodi, kontrolira in usklajuje obdelavo povpraševanj 

in naročil, vodi in kontrolira izdelavo matične in operativne tehnologije, 

svetuje kupcem pri definiranju kakovostnih zahtev in jim nudi 

tehnično podporo, definira vsebino razvojnih nalog in kontrolira njihovo 

izvajanje ipd. Nadzoruje razvoj sistema kakovosti (ISO 9001, 

ISO 14001, OHASAS 18001, TS 16949), potrjuje plan notranjih presoj, 

pripravlja vodstveni pregled, v sodelovanju z upravo družbenika 

planira in vodi zunanje presoje ipd. Ukvarja se tudi z zaposlenimi: 

sodeluje pri pripravi plana izobraževanja in usposabljanja, izvaja 

usposabljanja na delovnem mestu, izvaja letne razgovore, motivira 

zaposlene za povečanje produktivnosti in skrbi za dobre medsebojne 

odnose itd. 

Andrej 

Kolmanič 

vodja PP 

livarna 

Vodja proizvodnega procesa skrbi za planiranje 

in organiziranje proizvodnega procesa 

(pripravi predlog plana 

proizvodnje, definira cilje in aktivnosti), 

vodi proizvodni proces in zaposlene v 

proizvodnem procesu. Tako nadzoruje 

uresničevanje letnega in mesečnega 

plana proizvodnega procesa, kontrolira 

stroške proizvodnje, izkoriščenost delovne 

opreme in dosežene vrednosti drugih 

vrst kazalnikov. Sodeluje pri pripravi plana izobraževanja 

in usposabljanja, izvaja usposabljanja na delovnem 

mestu, ugotavlja učinkovitost izobraževanja in 

usposabljanja, izvaja letne razgovore, motivira zaposlene 

za povečanje produktivnosti in skrbi za dobre medsebojne odnose, 

ocenjuje delovno uspešnost podrejenih sodelavcev, daje predloge 

za nagrajevanje in napredovanje ipd. Vodja proizvodnega procesa je 

v družbi Impol LLT tudi vodja vzdrževanja. 

1. 

Taljenje 

V proizvodnem procesu liti trak 

poteka proces taljenja v plinski 

dvokomorni talilni peči, kapacitete 

49 ton, z regenerativnimi gorilniki 

in elektromagnetno 

črpalko ter saržirnim jaškom. 

Zalaganje dvokomorne peči poteka 

večinoma s pomočjo saržirne 

naprave in čelnega viličarja. 

Droben material se saržira v 

stransko komoro, kjer se mu dodaja 

energija s pomočjo vroče taline, 

ki jo iz glavne v stransko 

komoro prečrpavamo s pomočjo 

elektromagnetne črpalke. Primarni 

aluminij in večji kosovni 

material (kolobarji) zalagamo v 

glavno komoro, ki jo ogrevamo s 

pomočjo dveh regenerativnih gorilnikov, 

ki delujeta izmenično. 

4. 

Skupna količina vložka je 11.000 

ton na leto. Vložek je v povprečju 

sestavljen iz: (a) primarnega aluminija 

(50 odstotkov), (b) povratnega 

aluminija (49 odstotkov) in 

(c) legirnih elementov (1 odstotek). 

Povratni aluminij v celoti izvira 

iz proizvodnega procesa liti 

trak. Nadaljnja predelava litih trakov 

v folije (stranski obrez, začetki 

in konci pri valjanju) poteka 

v družbah znotraj skupine Impol. 

Delo na peči opravljajo talilci, njihove 

glavne naloge pa so: priprava 

vložka za saržiranje v 

skladu z delovnimi navodili, zalaganje 

peči, posnemanje žlindre 

in čiščenje peči, legiranje ter prelitje 

v odstajno peč.

1. 

3. 

2. Čiščenje in obdelava taline 3. Litje 

4. 

Za litje se uporablja plinska 

nagibna peč, kapacitete 25 

ton. S pomočjo nagibne plinske 

peči se talina izliva v livni 

žleb, kjer se najprej prečisti v 

čistilni napravi alpur (kapacitete 

15 ton na uro) z uporabo 

mešanice klora in argona. Tekoči 

aluminij pri izstopu iz 

livne peči vsebuje precejšnjo 

količino nečistoč (vodik, alkalne 

kovine, različni 

vključki), ki se odstranjujejo z 

obdelavo taline v alpurju. Proces 

čiščenja (obdelave) je osnovan 

na postopku flotacije 

plina. Skozi rotor se vpihuje 

in razpršuje procesni plin v 

obliki majhnih mehurčkov 

(inertni plin argon ali meša- 

nica inertnega plina argona in 

klora) v talino, pri čemer se 

vodik odstranjuje z absorbiranjem 

v plinske mehurčke, alkalni 

elementi se odstranijo s 

kemično reakcijo s klorom 

(tvorijo se kloridi), vključki pa 

se ujamejo na plinske mehurčke 

in splavajo z njimi na 

površino taline ter oblikujejo 

žlindro. Po kemični obdelavi 

talino mehansko prečistimo 

na enem izmed dveh keramičnih 

filtrov. Filtra uporabljamo 

izmenično zaradi kontinuiranega 

litja. Pri izstopu taline 

iz livne peči dodajamo modifikator 

AlTi5B1, s katerim 

dosežemo drobnozrnato 

mikrostrukturo. 

2. 

2. 

Po filtriranju teče talina skozi odprtino 

za regulacijo nivoja taline v 

korito do vodno hlajenih valjev, 

kjer se prične proces strjevanja, 

in dobimo trak, debeline 6 milimetrov. 

Trak se nato stransko 

obreže na želeno širino (maksimalna 

širina je 1.800 milimetrov). 

S pomočjo naprave za navijanje 

izdelamo kolobar do maksimalne 

teže 11.000 kilogramov. Livno napravo 

za litje širokega traku sestavljajo: 

livni stroj, stranski 

rezkalec, škarje in navijalec traku. 

Ta proces opravljajo livarji in 

upravljavci litja, ki spremljajo 

livne parametre in izvajajo potrebne 

korekcije. 

Skladiščenje 

Po odrezu kolobarjev se le-ti s 

pomočjo mostnega žerjava 

prenesejo na odlagalna mesta, 

kjer se skladiščijo, dokler se 

ne ohladijo na temperaturo, 

primerno za nadaljnji proces 

valjanja. V družbi Impol FT kolobarje 

nato nadalje preoblikujejo 

v končne izdelke, ki so 

namenjeni prodaji, kot so 

folije različnih debelin, in 

uporabnosti. 


14 

Na dopustu 

KAR VELIK DEL ZAPOSLENIH 

PREŽIVLJA POČITNICE 

V IMPOLOVIH DOMOVIH 

Tudi letos se je velik del zaposlenih 

odpravil na dopust v počitniške kapacitete, 

za katere skrbi sindikat 

Skei. Vse kapacitete na otokih Rab 

in Lošinj so od 11. junija do 20. septembra 

polno zasedene. Ocenjujejo, da naj bi 

v trinajstih apartmajih na Lošinju in sedemnajstih 

na Rabu to poletje počitnikovalo 

od štiristo do petsto družin. Prav tako 

je brunarica v Banovcih polno zasedena in 

to vse leto. Tudi apartmaji na Treh kraljih 

so večinoma zasedeni. 

Ekipa Metalurga je obiskala zaposlene na 

Rabu in se prepričala, da znajo Impolčani 

resnično uživati na dopustu. Poleg poležavanja 

na plaži, igranja kart, branja revij in 

sprehodov v mesto so si občasno privoščili 

tudi kakšno skupno večerno zabavo. 

Prav tako so nam javili iz Lošinja, da je 

pri njih tudi lepo. Sicer pa same slike povedo 

dovolj ... 

Urejanje počitniških kapacitet 

SINDIKAT SKRBI ZA UREJENE POČITNIŠKE DOMOVE 

Komisija za letovanje, ki deluje v 

okviru sindikata Skei, skrbi za to, 

da se lahko zaposleni v skupini 

Impol odpravijo na počitnice v 

urejeno okolje. V letošnjem letu so izvedli 

dve večji delovni akciji. V maju se je 

vseh šest članov komisije z nekaterimi 

predstavniki sindikata odpravilo na otok 

Rab z namenom, da uredijo impolski 

dom. Lotili so se različnih opravil. Prebarvali 

so okna, vrata, polkne, klopi in mize. 

Okoli doma so uredili jaške in ponekod 

menjali notranjo opremo. 

Prav tako so se lotili prenove okolice počitniških 

hišic na Treh kraljih. Tam so v 

začetku julija menjali mize, ki so bile 

stare že več kot dvajset let, ki so jih morali 

na novo pritrditi in prebarvati. 

Ob vsem tem je imel sindikat preglavice 

tudi z novo kategorizacijo za kapacitete 

na Hrvaškem. Do letos je zanje skrbela 

družba Impol Stan, d. o. o, kot odvisna 

družba Impola Stanovanja, d. o. o., ki pa 

je v maju prekinila z delovanjem. Tako 

zdaj s počitniškimi kapacitetami na Lošinju 

in Rabu upravljajo preko hrvaške 

družbe Rona trade. Za pridobitev nove 

kategorizacije je bilo potrebno izvesti 

nove preglede in meritve ter pridobiti 

razna soglasja inšpektorjev. K sreči jim je 

uspelo, da so ves postopek uspešno izvedli. 

Tako lahko zaposleni še dalje nemoteno 

uživajo svoje dopustniške dni. 

Sindikat skrbi za različne počitniške kapacitete: 

domova na Rabu (17 apartmajev) 

in Lošinju (13 apartmajev), 

počitniške hišice na Treh kraljih (3 počitniške 

hišice, 6 apartmajev) in brunarico 

v Banovcih. Počitniške kapacitete na 

Rabu, Lošinju in Treh kraljih so v lasti Impola, 

d. d., brunarico v Banovcih pa je 

kupil sam sindikat Skei Impol. Zaradi velikega 

povpraševanja in zasedenosti so 

se odločili za nakup še ene brunarice v 

Banovcih. Tokrat jo bodo kupili skupaj s 

Skei Podravje in si z njimi delili uporabo. 


V obmorskih domovih na leto gostuje več 

kot 400 družin. Sindikat tudi prodaja 

karte za kopališči Zreče in Ptuj, ki so približno 

za tri evre cenejše kot v redni prodaji. 

Na leto prodajo okoli 10.000 kart. S 

temi aktivnostmi pripomorejo k bolj kvalitetnemu 

in polnemu življenju zaposlenih 

v skupini Impol. 

Delovna akcija na Treh kraljih 

v polnem zamahu

Merjenje organizacijske klime 

in zadovoljstva zaposlenih 

K SODELOVANJU SMO POVABILI VSE ZAPOSLENE, ODZVALO SE JIH JE 580 OZIROMA 53 ODSTOTKOV 

Vdvanajstih družbah skupine Impol (Impol 2000, Impol, Impol FT, Impol PCP, Impol LLT, Impol R in R, Impol Infrastruktura, Impol 

Stanovanja, Unidel, Kadring, Impol Servis in Stampal SB) se je od aprila do junija izvajalo merjenje organizacijske klime in zadovoljstva 

zaposlenih. Vprašanja so obsegala osem sklopov: (a) izobraževanje in usposabljanje, (b) samostojnost in odgovornost 

pri delu, (c) vodenje in organizacija dela, (d) odnosi pri delu in delo v skupinah, (e) komunikacija in informiranje, 

(f) podjetniški standard, (g) organizacija, napredovanje, plače in (h) osebno zadovoljstvo. Prvih sedem sklopov se je vezalo na ugotavljanje 

organizacijske klime s pomočjo vprašanj. V njih smo ugotavljali mnenje zaposlenih o posameznih področjih organizacije. Zadnji, 

osmi sklop je bil namenjen ugotavljanju posameznikovega osebnega zadovoljstva z organizacijo, v kateri je zaposlen. 

Zakaj smo se odločili za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih? Odgovor je enostaven, in sicer da izvemo, kaj se v 

organizaciji dogaja, s čim so zaposleni zadovoljni, kaj bi radi spremenili, katera so področja, na katerih zaostajamo, na katerih področjih 

smo dobri. Tako bomo lahko področja, ki so se izkazala kot manj uspešna, izboljšali z vsemi mehanizmi, ki jih organizacija premore. 

V ta namen bo v septembru sklican sestanek vodstva, na katerem bomo analizirali ugotovitve in sprejeli ukrepe, ki bodo 

zaposlenim omogočili boljše počutje v organizaciji. 

Vodenje in organizacija dela 

Ugotovitve iz primerjav med družbami 

• V vseh družbah (razen v Impol Infrastrukturi in 

Kadringu) ima manj kot polovica zaposlenih 

občutek, da jim ob doseganju dobrih rezultatov 

nadrejeni izrečejo priznanje in pohvalo. 

Rezultati, ki so bili pridobljeni s strani zaposlenih 

v družbi Stampal SB, pa kažejo na to, da 

ima nizek odstotek le-teh občutek, da jim nadrejeni 

izrečejo priznanje ali pohvalo takrat, ko 

dosežejo dober rezultat. Kot kaže, se neposredno 

nadrejeni še vedno ne zavedajo moči 

pohvale in je ne znajo izkoristiti. 

• V družbah Impol PCP, Impol FT, Stampal SB in 

Impol 2000 ima manj kot polovica zaposlenih 

občutek, da jih vodilni spodbujajo pri dajanju 

predlogov za izboljšave. 

• Zaposleni v vseh družbah so zadovoljni z zahtevami, 

ki jim jih njihov nadrejeni postavlja. 

Pojavlja se vprašanje, ali so potem te zahteve 

dovolj ambiciozno zastavljene in ali se preverja 

njihova realizacija. 

Komunikacija in informiranje 


• Zaposleni v skoraj vseh družbah imajo občutek, 

da jih vodstvo pravočasno ne obvešča o 

pomembnih spremembah v podjetju. Iz rezultatov 

je razvidno, da v določenih družbah to 

obveščanje s strani vodstva ni zadostno (Impol 

2000, Stampal SB, Impol FT, Impol R in R). 

• Zaposleni so zadovoljni s sredstvi komuniciranja 

(Metalurg, Metalurgov poročevalec, 

oglasne deske). 

• Velik delež zaposlenih ne obiskuje spletne 

strani skupine Impol. 

• V skoraj vseh družbah, izjema sta podjetji 

Impol Infrastruktura in Unidel, se manj kot 

tretjina zaposlenih strinja s tem, da od sindikata 

prejemajo koristne informacije. 

• V večini družb ugotavljajo, da so njihovi vodje 

premalo vpleteni v ustvarjanje pozitivne klime 

med zaposlenimi. 

• V podjetjih Impol LLT in Impol 2000 več kot 

tretjina zaposlenih meni, da ne ve, kaj se od 

njih zahteva in kdaj bo vodja zadovoljen z njihovim 

delom. 

Če dosegam dobre rezultate, mi nadrejeni izrečejo 

priznanje in pohvalo. 

Vodilni spodbujajo zaposlene, da bi dajali predloge 

za izboljšanje dela. 

Menim, da so zahteve mojega nadrejenega do mene 

pravične in dobro utemeljene. 

Vodja skrbi in se zavzema za dobre odnose med 

zaposlenimi. 

Vem, kaj se od mene zahteva in kdaj bo vodja 

zadovoljen z mojim delom. 

Menim, da so vodje preveč tolerantni do delavcev, 

ki ne delajo dovolj. 

Vodstvo nas pravočasno obvešča o pomembnih 

spremembah v podjetju. 

Menim, da je vsebina Metalurga zanimiva in 

primerna in ga rad berem. 

Iz Metalurgovega poročevalca dobim zadostne 

informacije o poslovanju preteklega meseca in 

načrtih za prihodnji mesec. 

Oglasne deske so pomemben vir koristnih informacij 

za zaposlene. 

Obiskujem spletno stran www.impol.si, ker si na njej 

lahko preberem zanimivosti o podjetju. 

Od sindikata prejemam veliko koristnih 

informacij. 

• V vseh družbah ima več kot polovica zaposlenih 

občutek, da so vodje preveč tolerantni do 

delavcev, ki ne delajo dovolj. S tem, ko vodje 

spregledajo delavce, ki ne dosegajo rezultatov, 

kaznujejo tiste, ki so dobri, saj mnogi zagnani 

zaposleni izgubijo voljo, ko vidijo, da 

njihov trud ni poplačan. 

Sploh se ne 

strinjam 

Sploh se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 

Se strinjam Zelo se 

strinjam 

29 % 38 % 28 % 5 % 

16 % 34 % 44 % 6 % 

11 % 23 % 57 % 8 % 

16 % 26 % 47 % 10 % 

6 % 19 % 63 % 13 % 

7 % 25 % 46 % 21 % 


strinjam 

26 % 38 % 33 % 3 % 

7 % 21 % 63 % 9 % 

7 % 32 % 57 % 4 % 

10 % 20 % 57 % 14 % 

22 % 39 % 37 % 2 % 

31 % 42 % 23 % 4 % 


16 

Organizacija, napredovanje, plače 


• Zaposleni so v glavnem ponosni na to, da so 

zaposlenih v družbah skupine Impol. Pri tem 

izstopajo naslednje družbe: Stampal, Impol 

FT in Impol 2000, kjer več kot 40 odstotkov 

zaposlenih ni ponosnih na svojo zaposlitev. 

• Zaposleni menijo, da je plača prenizka oziroma 

ni pravična. Manjka jim povratna informacija 

o tem, koliko prispevajo k podjetju in 

zakaj so upravičeni do določenega osebnega 

prihodka. Prav tako se le redki strinjajo glede 

primernosti finančne stimulacije. Pri tem je 

treba premisliti, koliko sistem stimuliranja 

dejansko deluje. Pravila so sicer nastavljena, 

vendar se velikokrat vodje teh mehanizmov 

ne poslužujejo in vsem delijo enake stimula- 

Samostojnost in odgovornost pri delu 


• Manj kot 60 odstotkov zaposlenih v družbah 

Impol R in R, Impol PCP, Impol LLT, Impol FT, 

Stampal SB in Impol 2000 meni, da imajo v 

podjetju možnost sprejeti bolj odgovorno nalogo 

in se izkazati. Pri tem posebej izstopa 

družba Impol 2000 s slabimi 21 odstotki. 

• V družbah Impol PCP, Impol LLT in Impol 2000 

ima več kot 30 odstotkov zaposlenih občutek, 

da njihovo delo ni primerno temu, kar 

znajo narediti. 

Odnosi pri delu in delo v skupinah 


• V večini družb velja dobra delovna klima, pri 

tem izstopa družba Kadring, kjer se kaže veliko 

nerazumevanje med zaposlenimi, saj 

imajo zaposleni občutek, da se s sodelavci 

večkrat kritizirajo kot vzpodbujajo. Prav tako 

menijo, da je pri njih veliko obrekovanja in 

širjenja laži na tuj račun. 

• V vseh družbah, razen v družbah Impol R in R 

ter Impol 2000, ima več kot polovica zaposlenih 

občutek, da vsi njihovi sodelavci pri delu 

ne dajo vsega od sebe. 

Izobraževanje in usposabljanje 


• Zaposleni v glavnem najdejo smisel v izobraževanjih 

in usposabljanjih, ki so se jih udeleževali. 

Pri tem izstopata družbi Impol FT in 

Stampal SB, kjer se vsaj tretjina zaposlenih ne 

strinja s tem, da jim izobraževanja pomagajo 

pri delu. 

• Želja po pogostejši udeležbi pri izobraževanjih 

in usposabljanjih kaže na to, da je mentaliteta 

zaposlenih usmerjena h konceptu 

učeče se organizacije. Največjo željo po izobraževanju 

imajo v družbah Stampal SB in 

Impol Infrastruktura. Najmanj si to želijo v 

družbi Impol FT. 

cije, kar pa izniči namen stimuliranja. Podobno 

je tudi z napredovanjem, s katerim so 

zaposleni v glavnem nezadovoljni. 

Ponosen/na sem, da sem zaposlena ravno 

v tem podjetju. 

Višina moje plače je pravična glede na delo, 

ki ga opravljam. 

Za dobro delo v našem podjetju sem primerno 

finančno stimuliran. 

Pri nas imajo možnost napredovanja vsi, 

ki se izkažejo pri delu. 

V drugem podjetju bi bil/a bolje plačan/na za delo, 

ki ga opravljam. 

• V vseh družbah si velik del zaposlenih želi 

imeti več odgovornosti in možnosti odločanja 

pri delu, ki ga opravljajo. Po rezultatih sodeč 

V našem podjetju je dana možnost sprejeti bolj 

odgovorno nalogo in se izkazati. 

Menim, da je delo, ki ga opravljam, primerno temu, 

kar znam in kar sem sposoben/na narediti. 

Želim si, da bi imel/a več odgovornosti in možnosti 

odločanja pri delu, ki ga opravljam. 


so družbe še vedno preveč hierarhično organizirane 

in ne prihaja do zadostne predaje 

odgovornosti. 

Sploh se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 


strinjam 

13 % 31 % 50 % 6 % 

8 % 20 % 60 % 12 % 

4 % 19 % 61 % 16 % 

Sploh se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 


strinjam 

Med svojimi sodelavci se počutim sproščeno, 

saj med nami vlada dobro vzdušje. 

5 % 18 % 59 % 18 % 

S sodelavci se večkrat spodbujamo kot kritiziramo. 5 % 24 % 61 % 10 % 

Imam občutek, da vsi moji sodelavci pri delu ne dajo 

vsega od sebe. 

7 % 39 % 38 % 16 % 

S sodelavci se učimo drug od drugega in 

si izmenjujemo izkušnje. 

4 % 16 % 65 % 15 % 

Pri nas je veliko obrekovanja in širjenja šal na tuj račun. 12 % 41 % 33 % 15 % 

• V družbah Impol R in R, Stampal SB, Unidel in 

Impol 2000 ima velik del zaposlenih občutek, 

da se ne more udeležiti vseh usposabljanj, ki 

jih potrebujejo pri svojem delu. 

Izobraževanje in usposabljanje mi pomagata, da lahko 

opravljam dela, ki so nekoliko zahtevnejša. 

Menim, da je v skupini Impol dobro poskrbljeno 

za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. 

V podjetju imam možnost, da se udeležim vseh izobraževanj 

in usposabljanj, ki jih potrebujem pri svojem delu. 

Želim si, da bi me delodajalec večkrat poslal 

na izobraževanje ali usposabljanje. 

• Zaposleni menijo, da bi bili v drugih podjetjih 

bolje plačani za svoje delo. 

Sploh se ne 

strinjam 

• V vseh družbah se vsaj polovica zaposlenih 

strinja s tem, da je v skupini Impol dobro poskrbljeno 

za izobraževanje in usposabljanje. 

Sploh se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 


strinjam 

7% 22% 58% 13% 

33% 49% 18% 2% 

32% 49% 18% 2% 

28% 40% 30% 2% 

3% 25% 58% 14% 

Se 

strinjam 

Zelo se 

strinjam 

7 % 19 % 61 % 13 % 

7 % 25 % 61 % 7 % 

6 % 27 % 55 % 12 % 

5 % 18 % 56 % 20 %

Podjetniški standard 


• V družbah Impol LLT, Kadring, Impol Infrastruktura 

in Stampal večji del zaposlenih 

meni, da ponudba počitniških kapacitet ni 

dostopna vsem. 

• V vseh družbah, izjema so družbe Impol Infrastruktura, 

Unidel in Impol 2000, je manj 

kot tretjina zaposlenih zadovoljnih z malico, 

kar kaže na to, da je na tem področju 

potrebno nekaj ukreniti. 

• Zaposleni v glavnem menijo, da imajo pitno 

vodo dostopno, kar je zelo pomembno za njihovo 

počutje na delovnem mestu. 

• V družbah Impol LLT, Impol Infrastruktura, 

Impol PCP in Impol FT so zaposleni zelo neza- 

Osebno zadovoljstvo 


• Osebno zadovoljstvo zaposlenih je na večini 

področij bolje ocenjeno, kot je bila organizacijska 

klima. Možno je, da je to področje, kjer so 

ljudje manj kritični, saj ocenjujejo celosten pogled 

na posamezno področje in ne specifičnih 

točk tega področja. 

Odstotek zaposlenih, ki so zadovoljni ... 

DRUŽBA z delom 

dovoljni s sanitarijami. Ostali menijo da so 

sanitarije dobro urejene. 

• Zaposleni v družbah v glavnem menijo, da ni 

dobro poskrbljeno za kadilce. 

Sploh se ne 

strinjam 

Se ne 

strinjam 


strinjam 

Ponudba počitniških kapacitet, ki nam jih nudi podjetje, 

je dostopna vsem zaposlenim. 

16 % 31 % 49 % 4 % 

Zadovoljen/na sem s kakovostjo malice. 44 % 24 % 28 % 4 % 

Med delom mi je dostopna pitna voda. 4 % 7 % 65 % 24 % 

Zdi se mi, da je podjetje v mejah novih zakonskih 

možnosti dobro poskrbelo za kadilce. 

28 % 29 % 33 % 10 % 

Sanitarije, ki so nam na voljo, so primerno urejene. 34 % 29 % 31 % 6 % 

• Velik del zaposlenih je zadovoljen z delom, direktorjem 

družbe, sodelavci in neposredno 

nadrejenim. Kljub temu da so vse ocene dokaj 

visoke, se ohranjajo razlike med družbami. 

• Zadovoljstvo s plačo in možnostmi napredovanja 

je pri večini družb zelo nizko. 

z direktorjem 

družbe 

s sodelavci 

z neposrednim 

nadrejenim 

Stampal SB 0 % 15 % 31 % 54 % 

Impol FT 8 % 20 % 46 % 26 % 

Impol LLT 7 % 33 % 38 % 21 % 

Impol Infrastruktura 7 % 40 % 33 % 20 % 

Impol PCP 7 % 21 % 53 % 19 % 

Unidel 35 % 27 % 19 % 19 % 

Impol 2000 0 % 21 % 64 % 14 % 

Impol R in R 4 % 32 % 56 % 8 % 

Kadring 10 % 60 % 30 % 0 % 

Skupina Impol 9 % 23 % 47 % 21 % 

z možnostjo za 

napredovanje 

• Velik del zaposlenih iz družb Impol PCP, Impol 

FT, Impol Infrastruktura, Impol LLT ni zadovoljnih 

z delovnimi pogoji. 

Časopis skupine Impol | Letnik 44 | julij - avgust 2008 | št. 4 17 

s plačo 

z delovnimi 

pogoji 

z možnostjo za 

izobraževanje 

Impol FT 89 % 63 % 93 % 84 % 38 % 15 % 40 % 67 % 

Impol PCP 82 % 62 % 89 % 77 % 41 % 26 % 46 % 66 % 

Impol LLT 76 % 53 % 95 % 68 % 44 % 33 % 21 % 68 % 

Impol R in R 100 % 63 % 92 % 92 % 37 % 20 % 80 % 46 % 

Impol Infrastruktura 100 % 78 % 100 % 100 % 57 % 7 % 33 % 80 % 

Impol 2000 93 % 79 % 94 % 93 % 36 % 27 % 78 % 57 % 

Stampal SB 87 % 87 % 87 % 60 % 29 % 33 % 80 % 54 % 

Unidel 81 % 76 % 97 % 84 % 40 % 21 % 66 % 35 % 

Kadring 100 % 100 % 70 % 100 % 50 % 60 % 100 % 80 % 

Skupina Impol 84 % 65 % 92 % 81 % 41 % 23 % 47 % 65 % 

Izbrani obrazi počutja 

zaposlenih 

Odstotek zadovoljnih 

v posameznih družbah 

Stampal SB 



Infrastruktura 


Unidel 

Impol 2000 

Impol R in R 

Kadring 

Skupina Impol 

15 % 

21 % 

28 % 

28 % 

40 % 

36 % 

32 % 

( + ) 

47 % 

62 % 

70 % 

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

18 

Naši sodelavci 

Ime: Marta. 

Priimek: Baum. 

Prebivališče: Kokolajnščak 12, 

Sveti Jurij ob Ščavnici. 

Datum rojstva: 26. julij 1976. 

Horoskop: levinja. 

Hobi: vožnja z motorjem. 

Sanjsko potovanje: nič posebnega, samo da je 

mir in da si lahko oddahne. 

Najljubša hrana: vse, razen cvetače. 

Največji izziv: trenutno delovno mesto. 

Najhujša nočna mora: brezdelje. 

Misel za zaposlene: »V slogi je moč.« 

Smisel življenja: »Uživati, kolikor se da.« 

Ime: Peter. 

Priimek: Satler. 

Prebivališče: Visole, 

Slovenska Bistrica. 

Datum rojstva: 20. november 1968. 

Horoskop: škorpijon. 

Hobi: sprehodi v naravo. 

Sanjsko potovanje: z raketo na Mars. 

Najljubša hrana: ribe in morski sadeži. 

Največji izziv: uživati. 

Najhujša nočna mora: je ni, se spoprime z vsem. 

Misel za zaposlene: »Življenje jemljite lahko.« 

Smisel življenja: humor. 

MARTA BAUM 

Mlada, prijetna in ambiciozna direktorica Unidela je 

neizmerno predana svojemu delu. Že od nekdaj jo je zanimalo 

tekstilstvo, zato se je tudi lotila tega študija in si 

pridobila naziv diplomirani inženir tekstilstva. Pred skoraj 

desetimi leti je začela delati v podjetju Zaščita Ptuj, 

kjer je kmalu postala vodja razvoja in si pridobila veliko 

tehničnega znanja iz proizvodnje tekstilnih izdelkov. V 

Unidelu je že nekaj več kot tri leta. Pred nastopom funkcije 

direktorice je bila vodja proizvodnje. 

V šivalnici so bili zaposleni z njo izredno zadovoljni, 

uspelo ji je tudi izboljšati rezultate proizvodnje. V delu 

uživa in se ne boji dolgega delovnika. Pogosto se v podjetje 

odpravi tudi ob sobotah, vendar si takrat dan popestri 

z vožnjo z motorjem. Je oseba, ki rada sprejema 

izzive, saj pravi, da ji dobri rezultati prinašajo veliko zadovoljstvo. 

Prav tako ji veliko pomenijo dobri odnosi s 

sodelavci, kar pa ji zaradi prijetnega značaja zagotovo 

ni težko doseči. 

PETER SATLER 


Kdo iz skupine Impol ne pozna telefonista Petra? Ob 

vsakem klicu nas razveseli s prijetnim glasom in takojšnjo 

pomočjo pri iskanju želene osebe. Njegov vsem 

dobro znani »Impol, dober dan!« marsikomu polepša 

dan. Poleg prijaznosti ga odlikuje še neverjeten spomin. 

Na pamet zna nešteto telefonskih številk, kar mu 

prihrani veliko časa. Prav tako si vedno zapomni, kdo ga 

je klical in kaj je potreboval, ter se pozanima, ali je vse 

potekalo tako, kot bi moralo. Peter nam žal ni izdal recepta 

za tako odličen spomin za številke, saj pravi, da 

še sam ne ve, od kod mu ta sposobnost. Delo telefonista 

opravlja že več kot dvajset let. To delovno mesto so 

mu dodelili po tem, ko je prenehal delati v valjarni, saj 

mu tamkajšnje delo ni ustrezalo zaradi fizičnih omejitev, 

ki pa ga pri zdajšnji zaposlitvi ne ovirajo. Zase pravi, 

da se je naučil živeti z njimi in da ima optimističen pogled 

na življenje. Delo, ki ga opravlja, mu je všeč, saj 

ima veliko stika z ljudmi in se lahko večkrat pošali. Si 

pa tudi želi, da bi lahko svoje znanje, ki ga je pridobil na 

Fakulteti za pomorstvo in turizem, kjer je končal višješolski 

študij smeri tehnologija prometa in si pridobil 

strokovni naziv inženir prometa, bolj koristno uporabil 

za potrebe skupine Impol. Peter je tudi prejemnik posebnega 

priznanja z letošnjih športnih iger industrijske 

cone Impol.

Upokojili so se ... 

DARINKA REBERNAK 

ANTON GORIČAN 

Darinka Rebernak se je iz Rogaške 

Slatine v Slovensko Bistrico 

priženila. Tukaj je zaprosila 

za zaposlitev v Impolu in 

se zaposlila pred petindvajsetimi 

leti meseca avgusta. Najprej 

je pričela delati v stari 

cevarni, po letu in pol dela v 

tem obratu pa je prišla v pakirno 

linijo. S premestitvijo na 

drugo delovno mesto je bila zadovoljna, 

saj je bilo bolj čisto 

kot v cevarni. Tukaj jo je motilo 

edino to, da je morala delati 

tudi ob sobotah in nedeljah. 

Ker je bila pridna 

Anton Goričan se je leta 1985 

zaposlil v impolski livarni. Za to 

delovno mesto je zaprosil, saj si 

je tako prihranil pot in stroške 

prevoza na delovno mesto in 

domov. Zadnja leta je v skupini 

Impol opravljal delo pečarja, 

pred tem pa je poprijel za vsako 

delo, ki je bilo na razpolago. S 

sodelavci v livarni se je vedno 

zelo dobro razumel. Pravi, da je 

z njimi doživel veliko lepih trenutkov. 

Tudi z nadrejenim Marjanom 

Špesom nikoli ni imel 

težav, saj je veljal za pridnega in 

delavka, z nadrejenimi ni imela 

težav, tudi s sodelavci je imela 

dobre odnose. Seveda je prišlo 

včasih do nesporazumov, vendar 

so jih vedno uspešno rešili. 

Darinka je dopuste preživljala v 

Izoli, saj pravi, da ji je slovensko 

primorje zelo všeč. 

Odpotovala je tudi k sestri 

v Nemčijo. 

Je srečno poročena in ima 

hčerko, ki počitniško delo opravlja 

prav tako v skupini Impol. 

Nanjo je ponosna, saj je pridna 

študentka Fakultete za elektrotehniko, 

računalništvo in infor- 

vestnega delavca. 

V prostem času Anton ogromno 

planinari. Vsako leto aprila 

obišče nacionalni park Paklenica 

v sosednji Hrvaški, kjer 

preživlja spomladanski dopust. 

Čez leto osvaja vrhove 

Pohorja, kot so bližnji Trije kralji 

in Areh. V letošnjem letu ima 

v načrtu še izlet na Triglav. 

Ogromno časa posveti tudi 

delu na svojem vikendu na 

Tinjski Gori, kjer skrbi za vinograd, 

kosi in peče kruh v 

krušni peči. 

Sreča ni v stvareh, sreča je v ljudeh … 

OBISKALI SMO JANEZA JANŽIČA 

Mnogokrat se ne zavedamo pomena 

teh besed, dokler nesreča ne doleti 

nas samih, naših najbližjih ali 

prijateljev, s tem pa življenje dobi 

povsem druge dimenzije in pomen. Šele takrat 

se zavemo, kako malo je v resnici potrebno, 

da je človek srečen, zadovoljen in vesel. 

Samo nekaj ukradenega časa v današnjem hitrem 

tempu življenja, nasmeh in topel stisk 

roke je dovolj, da nekomu prikličemo iskreno 

veselje na obraz in shranimo spomine v srce. 

Prav takšno veselje smo uzrli na obrazu našega 

Janeza, ko smo ga nekdanji sodelavci iz 

njegove izmene v mehanskem laboratoriju z 

obiskom presenetili na njegovem domu. Veliko 

smo si imeli povedati, veliko je bilo 

smeha, obljubili smo ponovno snidenje in zaželeli 

dobre želje in tako smo v srce spet shranili 

spomin več. 

Družini Janžič se zahvaljujemo za prijaznost in 

gostoljubje, Janezu pa še posebej želimo 

sreče in veselja za volanom. 

Prijatelji 

matiko. Prosti čas preživlja na 

svojem vikendu na Ložnici, kjer 

ureja svoj vrt in uživa v naravi. 

V prihodnje bo več časa preživljala 

s sestro, ki se vrača v Slovenijo, 

in hkrati uživala na 

svojem vikendu. 

Darinka je zelo vestna, 

komunikativna, fleksibilna 

in odprta oseba. 

Sodelavci jo bomo pogrešali. 

Želimo ji, da si v pokoju 

spočije in 

uživa še naprej. 

Slavica Bohak 

V prihodnje si želi svoj pokoj 

še naprej preživljati pestro 

in polno. Pravi, da bi rad čim 

več časa preživel v planinah in 

na svojem vikendu. 

Z Antonom smo vedno 

radi delali, saj nas je nasmejal 

s svojimi šalami. 

V pokoju mu želimo veliko 

zdravja in denarja, da 

bo lahko užival svoj prosti 

čas v planinah. 

Izmena Špes 

Ponovno srečanje je bilo polno lepih spominov 


20 

Štipendiranje 

Skupina Impol vsako leto nameni določeno vsoto denarja za štipendije. V lanskem letu je družba Impol PCP za štipendije namenila 

26.916,24 evrov, družba Impol FT pa 15.449,79 evrov. Družba Impol PCP je podelila osem štipendij za srednješolce, družba Impol FT 

pa je poleg petih štipendij za srednješolce podelila tudi eno štipendijo za univerzitetno izobrazbo. Pogoja za pridobitev štipendije sta 

bila naslednja: najmanj dober uspeh in deficitarnost poklicev, medtem ko družinski prihodek ni bil pomemben. Prednost pri izbiri so 

imeli otroci, katerih starši so zaposleni v skupini Impol. Vse štipendiste veže tudi obveznost, da morajo (po končanem šolanju) v podjetju 

ostati enako dobo, kot je trajalo štipendiranje. Za šolsko leto 2008/09 je družba Impol PCP razpisala deset štipendij. Rok za prijave 

je že potekel, kandidate pa bodo izbrali do konca poletja. 

Darjan 

Gorenak 

Nejc 

Šela 

Primož 

Dovnik 

Jure 

Stegne 

Darjan Gorenak je eden 

izmed tistih študentov, 

ki se vpišejo na fakulteto 

in vedo, kakšno 

delo želijo nekoč 

opravljati. Po končani 

srednji elektroračunalniški 

šoli v 

Mariboru je nadaljeval 

študij na Fakulteti 

za elektrotehniko, računalništvo 

in informatiko. 

Šestnajstletni Impolov štipendist 

Nejc Šela je 

dijak Srednje strojne 

in poslovne šole v 

Mariboru. Že kot 

otrok je vedel, da si 

želi opravljati delo 

strojnega tehnika, 

saj je rad popravljal 

stare pokvarjene 

stvari. Sedaj rad raziskuje, 

razstavlja in sesta- 

Primož Dovnik je študent 

četrtega letnika Naravoslovno-tehniškefakultete 

v Ljubljani, smer 

metalurgija, ki prejema 

Impolovo kadrovsko 

štipendijo. 

Trenutno živi v Ljubljani 

v študentskem 

domu v Rožni dolini, 

kjer spoznava študentsko 

življenje in pridno študira. 

Pravi, da je študij zanimiv, 

ker jih je v skupinah malo, kar jim 

omogoča večji stik s predavatelji. Zaradi 

tega imajo v tretjem letniku 

Ko je Jure Stegne končal 

Prvo gimnazijo v Mariboru, 

se je odločil, da 

bo nadaljeval študij 

v Ljubljani na Naravoslovno-tehniški 

fakulteti, smer metalurgija. 

Pravi, da 

študij v Ljubljani ni 

lahek, vendar ga je 

možno olajšati s sprotnim 

delom in opravljanjem 

kolokvijev. S svojim 

delom na fakulteti je zadovoljen. Za 

Najprej se je vpisal na visokošolski 

program, nato pa svoje znanje nadgradil 

na univerzitetni ravni. Pravi, da je 

študij zelo zanimiv, da je sicer 

ogromno teorije, vendar je tudi teorija 

koristna. To spoznaš, ko nastopiš z 

delom v podjetju. V prihodnosti bi rad 

delal nekje, kjer se veliko ustvarja. V 

Impolu je opravljal prakso in počitniško 

delo. Izkušnje si je pridobil v valjarni, 

cevarni in livarni. Štipendija, ki 

mu jo nudi Impol, mu pomeni 

vlja računalniško opremo. Pouk v šoli 

je teoretičen, pri praksi pa opravljajo 

stvari, ki so zelo koristijo pri počitniškem 

delu v Impolu. Pravi, da ogromno 

varijo, pilijo in merijo s pomičnim merilom. 

Po končani triletni srednji šoli bi 

rad svoje šolanje nadgradil z dvoletnim 

programom za pridobitev poklica 

strojni tehnik, saj želi postati varilec. 

Junija letos je opravljal prakso v Impolu 

FT, kjer se je naučil menjave valjev. 

S počitniškim delom nadaljuje 

ogromno praktičnega dela. V prvem in 

drugem letniku je sodeloval pri projektih 

z dr. Šarlerjem, ki je leta 2006 prejel 

Puhovo priznanje za dosežke na 

področju razvojne dejavnosti. V tretjem 

letniku je začel ustvarjati s profesorjem 

Rodičem, s katerim sodeluje 

pri raziskovalnih projektih, kjer računalniško 

simulirajo oziroma modelirajo 

industrijske procese. Tako med 

študijem uresničuje svoje cilje, saj sodeluje 

pri projektih, kjer si pridobiva 

ogromno praktičnega znanja in poznanstev. 

Pravi, da bi rad delal v industriji, 

na pravih projektih, da bi 

izpolnil svoje ambicije. V septembru 

smer študija se je odločil že v srednji 

šoli, saj mu naravoslovje nikoli ni povzročalo 

težav. Študentsko življenje v 

Ljubljani je naporno, saj je umetnost 

uskladiti študij, družabno življenje in 

obštudijske dejavnosti. Jure teži k visokemu 

povprečju, saj si pušča odprte 

možnosti za podiplomski študij v 

tujini. Pravi, da je uspešno končan 

študij odskočna deska za izpolnjevanje 

ambicij pri zaposlitvi. V družbi 

Impol PCP je lani avgusta opravljal počitniško 

delo, kjer je spoznaval proizvodno 

delo. Štipendija mu pomeni 


ogromno, saj mu pokrije vse stroške 

za študij. Z njo si lahko privošči študentsko 

prehrano in stroške prevoza, 

kar mu pride prav, saj med študijskim 

letom ni možno delati. Pravi, da je takšen 

način motiviranja za doseganje 

boljših rezultatov odličen, saj tako vestno 

opravlja izpite v rednih rokih. 

Darjan ogromno prostega časa izkoristi 

za kolesarjenje in pomoč pri delu 

doma. Njegov cilj je, da čim prej diplomira 

in si zagotovi službo. 

tudi v avgustu, tokrat v cevarni. Denarna 

pomoč mu pomeni veliko, saj si 

z njo pokrije stroške prevoza v šolo, 

nekaj mu ostane tudi za sladkarije. 

V prostem času Nejc z očetom kolesari 

in se ukvarja z računalništvom. Prav 

tako je član Taborniškega društva Črno 

jezero. Počitnice je preživel na taboru 

ob reki Kolpi. V prihodnje si želi uspešno 

končati šolanje in se zaposliti v 

skupini Impol, kar je tudi razlog, da je 

zaprosil za štipendijo. 

običajno dela v Impolu. Izkušnje ima 

iz profilarne, cevarne in laboratorija. 

Želi si, da bi jih lahko nadgradil z zahtevnejšim 

delom. Za kadrovsko štipendijo 

je zaprosil, saj finančna 

pomoč za študenta, ki študira v Ljubljani, 

nikoli ni odveč. Večino denarja 

porabi za študentsko življenje. Denarna 

pomoč ga tudi motivira, da 

konča študij, saj bi jo v nasprotnem 

primeru moral vrniti. Prav tako si želi, 

da bi se zaposlil v skupini Impol. V 

prostem času pleše folkloro in je prostovoljni 

gasilec. Rad se druži s prijatelji, 

hodi v fitnes in s svojim psom 

obiskuje kinološko društvo. 

obveznost do sprotnega dela in dodatni 

denar, ki ga za študij v Ljubljani potrebuje. 

Obenem mu denarna pomoč 

pomeni tudi neodvisnost od staršev. 

Vseeno pa poudarja, da študira zaradi 

sebe, ne zaradi denarja, saj v nasprotnem 

primeru študij ne bi imel smisla. 

Največ prostega časa nameni nogometu, 

saj je član ekipe nogometnega 

društva Aha Emmi. Rad ima tudi druge 

športe, kot sta tenis in smučanje. V 

prihodnosti si želi svoje sanje uresničevati 

tako uspešno, kot mu je to 

uspevalo do sedaj.

Dopust zaposlenih v IC Impol 

KAKO STE PREŽIVELI LETOŠNJE POLETJE? 

Kondrad 

Ačko, 

Rondal 

Nekaj sem že bil na dopustu, 

nekaj še grem. Morje 

me sicer ne privlači preveč, 

tako ga že nekaj let nisem 

obiskal. Raje se odpravim 

na Pohorje, v naravo, ali pa 

obiščem kopališča (Ptuj, 

Zreče, Atomske toplice). 

Robert 

Sajko, 


Imel sem se čudovito. Na 

morje smo se odpravili v Turanj, 

ki je majhno hrvaško 

obmorsko mestece, ne preveč 

turistično. Tam sem bil z 

ženo in otroki, prav tako so 

bili blizu tudi prijatelji, tako 

da dobre družbe nikakor ni 

manjkalo. 

Bojan 

Amon, 


Svoj poletni dopust sem 

preživel kar doma, saj si izlete 

v tujino človek vedno 

težje privošči. Tako sem 

imel en teden prijetnega 

počitka in druženja z družino. 

Drugo leto se bomo 

odpravili na morje na Hrvaško, 

najverjetneje kar 

nekam na samo, saj mi v 

času dopustov ustrezata 

mir in oddih. 

Robert 

Kučič, 


Dopust sem preživel tako, 

da sem se z družino odpravil 

na otok Čijevo na Hrvaškem. 

Imeli smo se 

enkratno. Dopust smo si popestrili 

z izleti v Šibenik in 

Split. Preostanek poletja 

preživljam doma, opravljam 

hišna opravila in lenarim. 

Poletje imam zelo rad! 

Jožica 

Klinc, 


Večji del poletja sem preživela 

doma. Na morje se 

nisem odpravila, saj mi vročina 

ne ustreza preveč. Raje 

grem v hribe, kjer je bolj 

svež zrak. Z družino smo se 

zato odpravili na Gorenjsko, 

kjer je prelepa pokrajina. 

Robert 

Blažič, 


Letošnje poletje smo se z 

družino odpravili na Rab, 

kar počnemo vsako leto. 

Tako sem se zabaval z ženo 

in otroki ter ostalimi Impolčani, 

kar je bilo zelo prijetno. 

Preostanek dopusta 

bom preživel doma, ob hišnih 

opravilih. Ko je preveč 

vroče, se z družino odpravimo 

na kopališče Ptuj in se 

malo ohladimo. 

Janko 

Pahič, 


Poletje sem preživel delovno. 

Nisem šel nikamor na 

počitnice, saj sem se odločil 

za večja popravila hiše. Lansko 

leto sem praznoval 

abrahama in takrat sva se z 

ženo odpravila na večje počitnice. 

Tako sva si privoščila 

za leto naprej in nazaj! 

Franc 

Drol, 

Inotechna 

Letošnji dopust bom preživel 

na slovenski Obali, saj 

mi je ljubša od Hrvaške. Za 

natančno lokacijo še ne 

vem, saj sem urejanje dopusta 

prepustil ženi. Vsekakor 

sem prepričan, da bova na 

dopustu uživala. 

Slavica 

Čretnik, 

Unidel 

Poletje je bilo super. Imela 

sem tri tedne dopusta. V 

tem času sem se tudi odpravila 

na morje v Umag. Tam 

sva bila sama z možem in 

uživala v hotelski postrežbi. 

Še k sreči sva tudi plavala in 

tako preprečila, da bi se preveč 

poredila zaradi odlične 

prehrane. 

Vse najboljše in veliko zasebnih ter 

poslovnih uspehov želimo našemu 

prijetnemu in prijaznemu sodelavcu 

Dejanu Klančniku. 

Kolektiv Kadringa 

Najboljši del človekovega življenja so 

njegova mala, brezimna pozabljena dela 

dobrote in ljubezni. 

(William WORDSWORTH) 

Mladen Tramšek, vse najboljše ob 

tvojem rojstnem dnevu! 

Prijatelji 

Zahvala Petru Zlodeju za nudenje vse 

fizične pomoči in pozornosti ženskemu 

kolektivu, ki ga marsikdaj prosi za 

kakšno uslugo. 

Ženske iz 2. nadstropja upravne stavbe 

Uredništvo Metalurga se zahvaljuje 

Editi Jelen za oddan prispevek in fotografije. 

Lepo je videti, da se kdo izmed 

zaposlenih potrudi in izboljša vsebino 

časopisa, ki je namenjen vsem v skupini 

Impol. Obenem prosimo tudi ostale, da 

nas obvestijo o pomembnih dogodkih, 

pošiljajo prispevke in fotografije, saj 

boste s tem obogatili vsebino Metalurga. 

Zaposleni v 

skupini Impol 

Čestitke in 

pozdravi 

Uredništvo Metalurga 

K skupini Impol so se v obdobju zadnjih 

dveh mesecev pridružili: 

SUZANA UNTERLEHNER (Impol PCP), 

JANEZ LEVA (Impol LLT), 

LUDVIK LONČARIČ (Impol LLT), 

DAMJAN KANCLER (Impol PCP), 

GORAZD ZELENKO (Impol LLT) in 

ROBERT GABERC (Impol LLT). 

Vsem želimo veliko zadovoljstva in uspehov 

pri novi zaposlitvi! 

Po zadnjih aktualnih podatkih (31. julij 

2008) je bilo v skupini Impol zaposlenih 

1088 ljudi. Podatki ne vključujejo družb 

Seval in IAC. 


22 

Zrezki po italijansko 

Sestavine za štiri osebe: štirje svinjski 

zrezki, štiri žlice pesta (iz kozarčka), 

štiri majhne bučke, ena polovica šopka 

bazilike, 1 pločevinka pelatov, 50 g kisle 

smetane, 150 g mocarele, sol, poper, 

olje za pekač. 

PRIPRAVA 

1. Pečico segrejemo na 200 °C. Zrezke 

oplaknemo in popivnamo. Po obeh straneh 

jih namažemo s pestom. 

2. Bučke operemo očistimo in grobo nastrgamo. 

Baziliko oplaknemo, jo posušimo 

in listke sesekljamo. 

3. Pekač (prostornine dveh litrov) rahlo 

naoljimo in vanj položimo zrezke. Pelate 

zmešamo s smetano, naribanimi 

bučkami in baziliko, začinimo s soljo in 

poprom ter enakomerno porazdelimo 

po zrezkih. 

4. Mocarelo narežemo na tanke rezine in 

porazdelimo po zrezkih. 

Primerna priloga: 

pire krompir ali testenine 

Dodatni nasvet: 

Naredite si iz kuhanja zabavo in v pripravo 

jedi vključite tudi svoje otroke. Pustite 

jim, da sami nastrgajo bučke ali zrezke 

namažejo s prelivom. Tako jih boste počasi 

uvedli v kuhanje in jih navadili, da 

bodo znali ceniti dobro pripravljen obrok. 

PENZION JAKEC VAM ŽELI DOBER TEK! 

Bistriški vintgar: 

postanite aktivni 

POPESTRITE SI TOPLE MESECE S SPREHODI V NARAVO IN SPOZNAJTE 

ZNAMENITOSTI, KI NAM JIH PONUJA NAŠE OKOLJE 

Odličen kraj za 

sprehode in 

sprostitev v naravi 

je Bistriški 

vintgar, ki je zaščiten hidrološki, 

geomorfološki, 

botanični naravni spomenik. 

Ustvaril ga je potok 

Bistrica, ki izvira jugozahodno 

od Žigertovega 

vrha na Pohorju. Tako vas 

ob sprehodu po Bistriškem 

vintgarju nenehno 

spremlja žuborenje potoka, 

na njegovem območju 

pa je tudi kar nekaj 

zanimivih postojank. Dolina 

je dolga šest kilometrov 

in se razteza od 

Zgornje Bistrice do Močnika. 

Bistriški vintgar ponuja 

veliko prijetnih 

izletov. Lahko se odpravite 

na nekoliko krajši 

sprehod do rimskega 

kamnoloma, ki je naravni 

spomenik iz obdobja antike, 

Rimljani pa so ga 

uporabljali za pridobivanje 

gradbenega materiala. 

Tam najdete kamnini mar- 

mor in tonalit. Če se odpravite 

še nekaj sto metrov 

naprej, boste prispeli 

do slapa Šum, ki je 14 

metrov visok slap potoka 

Bistrica. Tam se lahko 

usedete in sproščate ob 

zvokih padajoče vode. 

Druge zanimivosti so še: 

kamnolom serpentinita, 

vodarna, kamnolom amfibolita, 

gozdni rezervat 

Gradišče, Ančnikovo gradišče, 

Lorbekova domačija, 

slap Žleb, 

Štampoharjev mlin, Blažičeva 

elektrarna in Maroltova 

jelka, ki naj bi bila 

najdebelejša jelka v tem 

delu Evrope, zagotovo pa 

je navečji dolgoživi organizem 

v Sloveniji. Obseg 

njenega debla je 605 centimetrov, 

stara je več kot 

250 let. Žal je jelka pred 

časom nehala rasti, vendar 

še vedno stoji. Pot 

skozi Vintgar vas lahko 

pripelje tudi do Urha ali 

pa do Treh kraljev, od 

koder je še kar nekaj 


prijetnih izletniških točk 

(Trije žeblji, Črno jezero, 

Osankarica ipd.). Hoja po 

Vintgarju je zelo prijetna, 

saj je okolica zelo lepa, 

zrak je svež, drevesa pa 

vas ščitijo pred soncem. 

Tudi pot ni težavna, čeprav 

se priporoča uporaba 

planinske opreme. 

V lepem vremenu je Vintgar 

poln različnih obiskovalcev. 

Eni se odpravijo 

na lažji sprehod, eni 

gredo na daljše izlete. Nekateri 

se skozenj peljejo s 

kolesom, nekateri tekajo. 

Tako je primeren za vsakega 

ljubitelja narave. 

Če katerega nedeljskega 

jutra ne boste imeli prave 

ideje, kaj početi, vzemite 

nahrbtnike, zberite otroke 

ali prijatelje ter se odpravite 

na raziskovanje Bistriškega 

vintgarja. Preživeli 

boste prijeten dan v 

družbi ljudi, ki jih imate 

najraje, in naredili nekaj 

dobrega za svoje telo.

Sudoku 

NAPNITE SVOJE MOŽGANČKE 

Sudoku rešite tako, da vanj vpišete manjkajoče številke. Vsak navpični stolpec in 

vodoravna vrstica morata vsebovati vse številke od 1 do 9, vendar vsako številko 

v stolpcu in vrstici uporabite le enkrat. Prav tako mora vsak od devetih 

malih kvadratov (3 × 3) imeti vse številke od 1 do 9. Nobena številka se torej v 

stolpcu, vrstici ali kvadratu ne sme pojaviti več kot enkrat. Ko boste izpolnili vsa polja, 

po pravilnem vrstnem redu prepišite vse številke v rumeno označeni vrstici in jih pošljite 

na uredništvo Metalurga ter se potegujte za nagrade! 

1. NAGRADA: Bon v vrednosti 30 evrov v penzionu Jakec na Treh kraljih 

2. NAGRADA: Vikend paket v brunarici na Treh kraljih 

3. NAGRADA: Trije zavitki kuhinjske folije 

5 

1 

9 

3 

8 

7 

6 

5 

9 

1 

5 2 

7 

6 3 

2 

9 

4 8 

5 

9 

4 

6 

2 

1 

7 

5 

9 

4 

Dobitniki nagrad bodo objavljeni 

v naslednji številki 

Metalurga. Nagrade boste 

lahko dvignili v tajništvu 

Kadringa. 

NAGRAJENCI 

SUDOKUJA: 

1. nagrada (bon v vrednosti 

30 evrov v gostilni 

Planinski Orglec): 

Sonja Korošec, Impol LLT 

2. nagrada (USB-ključek): 

Janez Ačko, Impol FT 

3. nagrada (trije zavitki 

kuhinjske folije): 

Matej Škorjanc, Impol LLT 

MALO ZA ŠALO, 

MALO ZA HEC ... 

Premečite črke in uganili boste ime svetovalne 

družbe v skupini Impol, ime dolgoletnega 

informatorja, ime direktorja 

družbe iz industrijske cone Impol, ime 

družabnega dogodka in dve imeni 

direktorjev iz skupine Impol. 

ŠTEFKO RAJH RALA 

GRADNIK 

RULETA MG 

DVORNI KONJ BRADA 

GREŠNI PETRO 

SMETEN GRIČ 

Prosti 

čas 

Anagrame je pripravil Adi Žunec. 

Fotografski natečaj 

PREDSTAVITE FOTOGRAFSKO 

ZNANJE 

Zaradi premajhnega odziva na fotografski 

natečaj nismo mogli izbrati zmagovalca. 

Tako bo natečaj prestavljen za naslednja 

dva meseca. Še vedno velja, da bomo izbrali 

tri najboljše fotografije, jih objavili v 

Metalurgu in avtorje fotografij nagradili. 

Temo natečaja smo opustili, tako da nam 

lahko pošljete kakršne koli fotografije. 

Upamo, da bo tokrat udeležba na natečaju 

večja. 

Fotografije lahko pošljete na elektronski 

naslov: nina.juhart@kadring.si. 

Pri pošiljanju ne pozabite napisati imena 

in priimka ter telefonske številke. 

Nagrade ostajajo enake: 

1. NAGRADA: Odkup fotografije in strokovna 

knjiga o fotografiranju 

2. NAGRADA: Knjiga Adija Žunca: Mladost 

v Halozah 

3. NAGRADA: Trije zavitki kuhinjske folije 


Metalurg je časopis 

skupine Impol. Uredniški odbor: 

Jernej Čokl, predsednik, Vlado Leskovar, 

Janko Žerjav in Adi Žunec. Izvršna urednica: 

Nina Juhart. Odgovorni urednik: Adi Žunec. 

Avtor fotografije na naslovnici je Nino Verdnik, 

avtorji preostalih fotografij so: Nino Verdnik, 

Nina Juhart, Pija Debeljak, Ladislav Steinbacher, 

Edita Jelen, Andrej Kolmanič, Anton Detiček. Ilustracije: 

Aljaž Tršar. AD&D: Jay Erjavec. Lektoriranje: 

Lucija Hrzenjak. Prelom strani in tisk: Grafis, 

d. o. o. Naklada: 1000 izvodov. Naslov uredništva: 

Metalurg, Trg svobode 26, 2310 Slovenska 

Bistrica, telefon: 02/80 55 203, 

telefaks: 02/80 55 202, e-pošta: 

nina.juhart@kadring.si.

Metalurg avgust-september - Impol

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?