Working papers published by IMAD ISSN: 1318-1920 ... - UMAR

An analysis of past and future GDP growth in Slovenia
Povzetek/Summary
Working paper 3/2004
IMAD
9
Povzetek
Po zaèetnem padcu se je bruto domaèi proizvod na prebivalca v Sloveniji v
devetdesetih letih moèno okrepil.V obdobju od leta 1993 do leta 2002 je bila povpreèna
letna stopnja rasti 4.1-odstotna. Da bi ugotovili, kateri so bili glavni dejavniki rasti,
smo oblikovali èasovno serijo za fizièni in èloveški kapital. Izbrana serija za fizièni
kapital (osnovna sredstva) je v obdobju 1993–2002 rasla po letni stopnji 6.8%, kar
kaže na precejšnje kapitalsko poglabljanje. Izbrana serija za èloveški kapital je
rasla po letni stopnji 1.6%, pri èemer smo uporabili širšo definicijo èloveškega kapitala,
ki vkljuèuje tudi tehnološki napredek, usmerjen k visoko izobraženim delavcem
(skill biased technological change).
S pomoèjo serije za fizièni in èloveški kapital ter podatkov o zaposlenosti in rasti
proizvodnje smo z metodo ocenjevanja prispevkov k rasti doloèili pomen posameznih
proizvodnih dejavnikov za gospodarsko rast v obdobju 1993–2002 ter rast reziduala
oziroma skupne faktorske produktivnosti (tehnièni napredek). Ugotovili smo, da so
delo (zaposlenost), èloveški kapital, fizièni kapital in skupna faktorska produktivnost
h gospodarski rasti v povpreèju prispevali 0.1, 1.1, 2.0 in 0.8 odstotne toèke.
Prispevek zaposlenosti je bil nizek, ker je bila rast dela kot proizvodnega dejavnika
v izbranem obdobju zanemarljiva. Po prispevku h gospodarski rasti je bil na prvem
mestu fizièni kapital in na drugem mestu èloveški kapital, ker je bila rast fiziènega
kapitala hitrejša od rasti èloveškega kapitala, èeprav ima sicer èloveški kapital v
proizvodnji veèjo utež. Na tretjem mestu je bila rast skupne faktorske produktivnosti.
Treba je še omeniti, da je izbrana serija upoštevala širšo definicijo èloveškega kapitala,
ki vkljuèuje k visoko izobraženim delavcem usmerjen tehnološki napredek. Èe
uporabimo indeks povpreènega števila let šolanja, ki tega tehnološkega napredka
ne upošteva, se prispevek èloveškega kapitala zmanjša na 0.3-odstotne toèke,
prispevek skupne faktorske produktivnosti pa se poveèa na 1.6-odstotne toèke.
Ugotavljamo tudi, da je zamenljivost med delom in kapitalom ter med nizko in
visoko usposobljenimi delavci v Sloveniji v skladu z ugotovitvami mednarodnih
raziskav. Tehnološki napredek, ki favorizira visoko usposobljene delavce, pa nekoliko
zaostaja.
S pomoèjo ocene obsega proizvodnih dejavnikov v prihodnje smo izdelali osnovno
projekcijo rasti BDP na prebivalca za obdobje od 2002 do 2013. Rast zaposlenosti
naj bi bila v Sloveniji v prihodnje še manjša kot v preteklosti, predvidevamo pa tudi
upoèasnitev ali celo prenehanje poglabljanja kapitala. Po drugi strani prièakujemo,
da se bo okrepila rast èloveškega kapitala Ob nekoliko nižji rasti skupne faktorske
produktivnosti napovedujemo okrog 3.6-odstotno povpreèno letno rast BDP na
prebivalca v obdobju do leta 2013. Osnovna projekcija predvideva tudi višjo
povpreèno rast plaè kot v predhodnem obdobju, manjšo rast plaè visoko
usposobljenih delavcev glede na delavce z nižjo izobrazbo ter v povpreèju znižanje
deleža investicij v skupni proizvodnji.
V nadaljevanju predstavljamo analizo obèutljivosti osnovne projekcije na spremembe
v posameznih dejavnikih. Glede na gibanja v preteklem obdobju smo ugotovili, da
je osnovna projekcija najbolj obèutljiva na preteklo rast kapitala. Èe uporabimo
alternativno serijo za èloveški kapital (nižja rast èloveškega kapitala v preteklosti),
je njen vpliv na nadaljnjo rast bruto domaèega proizvoda v veliki meri nevtraliziran
z nasprotno spremembo v predvideni rasti skupne faktorske produktivnosti. Kar
zadeva bodoèa gibanja se, ob razumnem intervalu možne rasti proizvodnih
dejavnikov, predvidena stopnja gospodarske rasti giblje med 3.1% in 4.0%. To je v