PELINOLISTNA ŽVRKLJA (AMBROZIJA) Ambrosia artemisiifolia

vseh nižinskih predelih Slovenije. Le redko in
zaenkrat prehodno se pojavlja nad 600 m nad
morjem (Jogan & Vreš 1998).
Podobne vrste so nekatere druge sorodnice,
kot na primer A. trifida, katerih pojavljanje v
Sloveniji je zaenkrat le prehodno.
Ekološke znailnosti
Habitat: Predvsem suha ruderalna mesta. Ob
cestah pogosto tvori strnjen pas vegetacije tik
ob cestišu, prav tako po manj rabljenih delih
železniških nasipov. Pojavlja se tudi že kot
plevel na okopavinskih njivah, predvsem med
koruzo. Od naravnih rastiš jo pogosto sreamo
na suhih delih prodiš. Na dobro pognojenih
tleh rase bolje, dobro prenaša tudi delno
zasoljenost podlage zaradi zimskega soljenja
cest.
Je razmeroma šibko konkurenna v strnjeni
vegetaciji, tako se množino pojavlja le na
stalno mehansko motenih rastiših.
Razmnoževanje in življenjski cikel: Kali
v zaetku poletja, prepoznavna je že po
znailno olistanih mladicah. Cveti pozno poleti
in jeseni, na posamezni rastlini se najprej
razvijejo in odprejo opazni moški koški. Semena
obdana z otrdelim ovojkom ženskega koška
odpadejo in lahko v prsti ohranijo kaljivost ve
let, celo desetletij (Rich 1994). Za razvoj
kalivosti je potrebna vsaj ena sezona mraza in
moe.
Vplivi tujerodne vrste
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
Izpodrivanje avtohtone vegetacije suhih
ruderalnih mest, bolj naravovarstveno
problematina bi utegnila biti na suhih delih
prodiš in ob morebitnem pojavljanju na suhih
traviših, vendar slednje za zdaj ni verjetno.
Vplivi na zdravje ljudi: Pelod žvrklje je
mono alergogen in kot tak najpomembnejši
povzroitelj jesenske oblike senenega nahoda, v
velikih koliinah se pojavlja ves avgust in
september, le malo pa od julija dalje (Kofol
Seliger & al. 2004). Problematien je tudi
prenos peloda z vetrom na dolge razdalje.
Poroajo tudi o kožnih alerginih reakcijah
zaradi stika z žvrkljo.
Vplivi na gospodarstvo: Neposredno kot
trdoživ plevel predvsem med koruzo, posredno
preko pojava alergijskega senenega nahoda, ki
povzroa resne težave velikemu številu ljudi.
Ukrepi
Preventivni ukrepi: V posameznih nižinskih
predelih, kjer žvrklja še ni ustaljena, je nujno
odstranjevanje rastlin takoj, ko se pojavijo.
Najprej jih lahko priakujemo ob cestah in
železnici.
Odstranitev ali nadzor vrste: Zaradi zelo
dolgožive zaloge semen v prsti je izkoreninjenje
na obmojih, kjer se je naturalizirala, skorajda
nemogoe. Z redno in pogosto košnjo se lahko
zmanjšuje intenziteto cvetenja, saj se moški
cvetovi razvijejo na vrhnjih delih poganjkov.
Dolgorono košnja (ali drugo odstranjevanje)
tudi osiromaši zalogo semen v prsti, vendar je
treba s tem res redno nadaljevati ve let. Treba
je raunati tudi z veliko sposobnostjo obnove
nadzemnih poganjkov po košnji. Rono puljenje
mladih rastlinic je uinkovito, vendar se po
odstranitvi pojavijo nove kalice. Uporaba
herbicidov se je obnesla.
V nekaterih državah (npr. Anglija, Hrvaška) so
sprejeli stroge predpise za zatiranje. Za leto
2010 napovedujejo podobne predpise kot
rezultat medresorskega sodelovanja tudi v
Sloveniji.
Viri
Spletni viri:
http://www.europealiens.org/pdf/Ambrosia_artemisiifolia.pdf
http://www.ambrosiainfo.de/
http://www.racchangins.ch/doc/fr/chercheurs/malher
b/ambroisie.html
Tiskani viri:
Jehlik, V. & S. Hejny, 1974: Main Migration Routes of
Adventitious Plants in Czechoslovakia. Folia
Geobot. Phytotax., Praha 9: 241-248.
Jogan, N. & B. Vreš, 1998: Ambrosia artemisiifolia:
Hladnikia 10: 45-47. cobiss2: 8813017
Kofol-Seliger, A., Miti, B. & Peternel, R., 2004:
Ragweed (Ambrosia sp.) in Slovenia and Croatia.
Abstract of the 9th international palynological
congress; 2004 Jul 4-9; Granada.
Rich, T. C. G., 1994: Ragweeds (Ambrosia L.) in
Britain. Grana 33: 38-43.
Vasi, O., 1990: Ambrosia trifida L. 1753
(Asteraceae) - new adventive plant in Slovenia
(Yugoslavia). Razpr. IV. razr. SAZU 31: 391-396.
Wraber, T., 1983: Širjenje pelinolistne ambrozije v
Sloveniji. Proteus 45 (8): 315-316.
14 Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst