Orjaška zlata rozga Solidago gigantea

Informativni list 5b
Orjaška zlata rozga
Solidago gigantea
Avtor: Simona Strgulc Krajšek, Botanično društvo Slovenije
Način citiranja: Strgulc Krajšek, S., 2008. Orjaška zlata rozga Solidago gigantea, Informativni list 5b, Spletna
stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF5b‐orjaska‐zlata‐rozga.pdf, Projekt Thuja. Datum dostopa:
xx/xx/200x
Informativni list je bil zasnovan v sklopu Projekta Thuja, ki je podprt s subvencijo
Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega
finančnega mehanizma.
Splošni podatki o vrsti
Slovensko ime: orjaška zlata rozga
Znanstveno ime: Solidago gigantea Aiton
Sinonim: Solidago serotina Aiton, S. shinnersii (Beaudry) Beaudry
Opis vrste: Orjaška zlata rozga (Solidago canadensis)
sodi v družino nebinovk (Asteraceae). Gre za zelnato
trajnico, visoko od 30‐280 cm. Steblo je v celoti
olistano, razvejano le v socvetju in po vsej višini golo.
Listi so spiralno nameščeni, sedeči ali zelo kratko
pecljati in podolgovate do suličaste oblike. Listi so
večinoma goli, lahko pa so po spodnji strani nekoliko
dlakavi. Listni rob je nazobčan. Na vrhu poganjkov je
razvejano socvetje s številnimi koški. Cvetovi so
rumeni. Jezičasti cvetovi razločno presegajo dolžino
ovojka. Plod je 1‐1,8 mm dolga rožka s šopom laskov,
ki služijo razširjanju plodov s pomočjo vetra.
Osnovno kromosomsko število orjaške zlate rozge je
9. Tako v Severni Ameriki kot tudi v Evropi pa je
prisotna z več različnimi kromosomskimi števili, zaradi česar nekateri avtorji vrsto delijo v
tri ločene taksone: S. gigantea (2n=2x=18) – rastline imajo dlakave osrednje listne žile, S.
serotina (2n=4x=36) – ozki listi so popolnoma goli, S. shinnersii (2n=6x=54) – široki listi so
popolnoma goli.
Orjaški zlati rozgi je zelo podobna kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), ki je v Evropi
prav tako tujerodna vrsta. Za zanesljivo razlikovanje med vrstama si je treba pobližje
pogledati gornje dele poganjkov in steblo v socvetju, ki je pri kanadski zlati rozgi dlakavo,
pri orjaški zlati rozgi pa golo (glej slike v http://www.tujerodne‐vrste.info/informativnilisti/INF5a‐kanadska‐zlata‐rozga.pdf
). Vrsti se razlikujeta tudi po dolžini jezičastih cvetov
v koških, ki so pri orjaški zlati rozgi razločno daljši od ovojka, pri kanadski zlati rozgi pa
komaj presegajo njegovo dolžino.
1

Območje naravne razširjenosti: Severna Amerika
Poti vnosa in širjenje: Orjaško zlato rozgo so
v 18. stoletju prinesli v Evropo kot okrasno
rastlino. Približno 100 let kasneje se je začela
širiti z vrtov v naravo. Hitrost širjenja je
ocenjena na 910 km 2 /leto.
Pojavljanje v Sloveniji: Prvi podatek o
pojavljanju vrste v Sloveniji je iz leta 1852.
Gre za primerke iz herbarijske zbirke
botanika Plemla, ki je orjaško zlato rozgo
nabral v Dobrovem pri Beli Cerkvi
(herbarijska pola je shranjena v herbariju
LJU). S preloma 19. v 20. stoletje so znani še
podatki iz Ljutomera, Maribora, Gorice,
Senožeč, Kostanjevice.
Ekološke značilnosti
Habitat: Orjaška zlata rozga je zelo nezahtevna vrsta kar se tiče rastišč. Ustrezajo ji zelo
različni tipi rastišč ne glede na vlažnost prsti, količino dušika v tleh, teksturo tal ali
osvetljenost. V Severni Ameriki, kjer so njena naravna nahajališča, uspeva predvsem na
bogatih, vlažnih tleh, na dobro osvetljenih mestih. V Evropi pa je glede pogojev za rast
bistveno manj zahtevna. Prav tako kot v njenem prvotnem območju uspevanja je tudi tu
pogosta na vlažnih bregovih voda in na gozdnih robovih, zelo velike strnjene sestoje pa
tvori tudi na sušnejših rastiščih ob cestah, železnicah in na drugih ruderalnih mestih.
V Evropi se vrsta uspešno širi tudi na senčna in s hranili revnejša mesta. Na bogatih tleh so
sestoji gostejši, rastline višje z bogatejšimi socvetji. Sestoji se ob ugodnih pogojih hitro
širijo.
Razmnoževanje in življenjski cikel: Orjaška zlata rozga je zelnata trajnica. Ima zelo doge
in trpežne korenike, ki prezimijo. Korenike služijo tudi vegetativnemu razmnoževanju, saj
iz njih poganjajo novi in novi nadzemni poganjki. Na ta način rastlina tvori obsežne in goste
sestoje, lahko celo s preko 150 poganjki na kvadratni meter. Rastlin se s pomočjo korenik
tudi širji na daljše razdalje, saj se lahko majhni delčki korenike, ki jih voda ali drugi
prenašalci prenesejo na nova primerna mesta, hitro ukoreninijo in zasnujejo nov sestoj.
Vrsta cveti pozno poleti. Prve cvetoče rastline se pojavijo konec julija. Vrhunec cvetenja je
avgusta. Vrsta je žužkocvetka. Rastline po oprašitvi in oploditvi tvorijo velike količine
plodov, ki se lahko zaradi šopov laskov z vetrom širijo na dolge razdalje.
Ugotovili so, da se orjaška zlata rozga na krajše razdalje širi predvsem s pomočjo korenik,
na daljše pa s prenosom semen.
Vplivi tujerodne vrste
Vplivi na biotsko raznovrstnost: Orjaška zlata rozga zaradi vegetativnega načina
razmnoževanja tvori zelo goste sestoje. Sestoji so trajni, v njih pa ne more uspevati nobena
2

druga rastlinska vrsta. Z mest, kjer uspevajo sestoji orjaške zlate rozge je izrinjena vsa
avtohtona (domorodna) flora.
Vplivi na zdravje ljudi: Niso poznani.
Vplivi na gospodarstvo: Orjaška zlata rozga je ugodna pozno poletna paša za čebele, ki na
njenih obsežnih sestojih nabirajo nektar in cvetni prah, kar prispeva k boljši ohranitvi
družin čebel in tako boljši razvoj zimskih čebel.
Ukrepi
Preventivni ukrepi: Prepoved gojenja v okrasne, čebelarske in druge namene, zasajevanje
brežin rek in drugih območij podvrženim človekovemu delovanju s samoniklimi vrstami,
ter ozaveščanje javnosti o invazivnosti te vrste. Vrsto še vedno občasno najdemo med
okrasnimi trajnicami v vrtnih centrih, kar bi bilo zaradi njene invazivnosti treba
prepovedati.
Odstranitev ali nadzor vrste: V naravnem okolju v Severni Ameriki prekomerno širjenje
vrste dobro nadzorujejo različne žuželke, ki se hranijo z orjaško zlato rozgo. V Evropi teh
herbivorov ni, ali pa imajo na širjenje vrste zelo majhen vpliv.
Glede na veliko pogostost orjaške zlate rozge je možnosti za njeno popolno odstranitev
praktično ni. Širjenje manjših, lokalno razširjenih populacij bi lahko zaustavili s košnjo ali
odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem bi se preprečilo vnašanje novih semen v
talno semensko banko in s tem kalitev novih rastlin. Z redno in pravočasno košnjo se
sčasoma izčrpajo zaloge hranil v korenikah in s tem rastline propadejo. Različni viri
navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša
gostoto sestoja zlate rozge.
Študija nadaljnjega možnega širjenja areala orjaške zlate rozge v Evropi je pokazala, da ima
vrsta glede na ekološke zahteve velik potencial za nadaljnje širjenje predvsem proti jugu in
vzhodu. Prav na teh območjih, kjer vrsta še ni pogosta in se pojavlja v manjših populacijah,
je možnost nadzora nad širjenjem večja.
Viri
Povezave do informacij na spletu:
http://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/SolidagoGigantea(OrjaskaZlataRozga)/si_SolidagoGigantea(Orj
askaZlataRozga).asp
http://www.floraweb.de/neoflora/handbuch/solidagogigantea.html
http://www.slovenski‐cebelarji.com/index.php?option=com_content&task=view&id=88&Itemid=91
http://plants.usda.gov/java/profile?symbol=SOGI
3

Znanstveni viri:
Pospichal, E., 1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes. II. Franz Deuticke, Leipzig ‐ Wien.
Hegi G. (ed.). 1913‐18: Illustrierte Flora von Mittel‐Europa VI/1. München.
Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar‐ Štamcar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc Krajšek, S.,
Trčak, B. 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije = Materials for the Atlas of flora of Slovenia. Miklavž na
Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B., Strgulc ‐ Krajšek, S.,
Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M., Eler, K. Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in
semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 967 str.
Weber, E. 1998. The dynamic of plant invasion: a case of three exotic goldenrod species (Solidago L.) in
Europe. Journal of Biogeography: 25: 147–154.
Weber, E. 2001: Current and Potential Ranges of Three Exotic Goldenrods (Solidago) in Europe. Conservation
Biology: 15(1): 122‐128.
Weber, E., Jakobs, G. (2005): Biological flora of central Europe: Solidago gigantea Aiton. Flora 200: 109‐118.
4

5