Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji

Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji
Jana Kus Veenvliet, Zavod Symbiosis
Predavanje na izobraževanju za oskrbnike živali, ki ga organizira
Trgovinska zbornica Slovenije, Ljubljana, 27. 10. 2012
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega
prispevka razširjeni Evropski uniji.

Osnovni pojmi
Tujerodna vrsta je vrsta, ki se
nahaja zunaj območja naravne
razširjenosti in jo je na to
območje neposredno ali
posredno zanesel človek.
Domorodna vrsta je vrsta, ki se
nahaja na območju naravne
razširjenosti. To vključuje tudi
območja, na katere se je vrsta
razširila s povečevanjem areala in
brez posredovanja človeka.
vodna solata
turška grlica

Kaj je invazivna tujerodna vrsta ?
Po definiciji i iji Konvencije o biološki
Po definiciji i iji Svetovne zveze za
raznovrstnosti je invazivna
varstvo narave je invazivna
tujerodna vrsta tista, katere tujerodna vrsta tista, ki se je ustalila,
ustalitev in širjenje ogroža
povzroča spremembe in ogroža
ekosisteme, habitate ali vrste. zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali
domorodno biotsko raznovrstnost.
luizijanski rak
ambrozija

Hišne živali – tujerodne vrste
• Večina hišnih ih živali je tujerodnih vrst (domorodne d vrste niso
dovolj “posebne” ali so zavarovane)
• Evropska unija je eden največjih svetovnih trgov za tujerodne
hišne živali, še posebej za plazilce.
• L. 2009 v Sloveniji opravljen pregled ponudbe v ZOO trgovinah z
oceno preživetja vrst v naravi
Nizka
verjetnost;
33%
Visoka
verjetnost;
33%
Srednja
verjetnost;
33%
N=101 vrst,
Vir:Dolenc & Jamnik, 2009

Odnos ljudi do hišnih živali
• 99% lastnikov svojega ljubljenčka smatra kot družinskega člana
• 83% lastnikov pravi, da so “mama/oče” ljubljenčka
• 6% 63% svojim ljubljenčkom vsaj enkrat na dan reče č “Rad te imam.”
• 59% praznuje ljubljenčkov rojstni dan
Vir: Voith, 1985, AAHA, 2001

Zakaj kj so potem živali izpuščene/pobegnejo?
• Slaba ozaveščenost potrošnikov
• Veliko neregulirane izmenjave/prodaje (časopisni oglasi,
internet!)
t!)
• Cena živali razmeroma nizka (majhna vrednost, veliko nakupov)
• Velike vrste –veliko prostora, enostavno razmnoževanje,
agresivnost, posebne prehranske zahteve, veliko nege,
dolgoživost

Hišne živali v naravnem okolju
Namerno izpuščene živali:
‐ lastnik ne razmišlja o tujerodnih vrsti kot “tujku” v okolju,
‐ lastnik meni, da bo vrsti v naravnem okolju bolje,
‐ lastnik išče, a ne najde druge alternative.
Nenamerno spuščene:
‐ pobeg živali iz akvarija/mlake
‐ neprevidno odstranjevanje vsebine akvarija (tudi rastline!)
• Popularnost vrste je premo sorazmerna z verjetnostjo ustalitve v
naravnem okolju!

Vplivi tujerodnih vrst
sončni ostriž
vodna solata
Vplivi na domorodne vrste
• Kompeticija
• Plenjenje
• Prenašanje bolezni
Vplivi na ekosisteme
• Spreminjanje medvrstnih odnosov
• Spreminjanje kroženja hranil
• Spreminjanje fizikalnih in
kemijskih dejavnikov

Vplivi tujerodnih vrst
školjka trikotničarka
orjaški dežen
Vplivi na gospodarstvo
• Zmanjševanje pridelkov
•Erozija rečnih brežin
• Zmanjšana plovnost vodotokov
•Okrnjeno delovanje elektrarn
Vplivi na zdravje ljudi
•Povzročanje alergijski reakcij
• Zastrupitev
• (Prenašanje) bolezni

Tujerodne hišne živali
Rumenovratka
• Vplivi: kompeticija za hrano
in mesta za sončenje z
močvirsko sklednico
• Ukrepi: označitev velikosti,
ozaveščanje kupcev, prodaja
večjih želv
Luizijanski (rdeči) rak
• Vplivi: objedanje rastlin,
kopanje rovov v brežine,
prenašalec račje kuge
• Ukrepi: pravilna določitev,
ozaveščanje kupcev

Tujerodne hišne živali
Siva veverica
• Vplivi: kompeticija z rdečo
veverico, prenašanje
bolezni, poškodbe gozdov
• Ukrepi: preprečevanje
pobega,ozaveščanje kupcev
Ameriški rmanec
• Vplivi: preraščanje vodne
površine, spreminjanje
kemijskih in fizikalnih
dejavnikov
• Ukrepi: ustrezno
kompostiranje rastlin,
ozaveščanje kupcev

Ukrepi ‐ zakonska ureditev
Zakon o ohranjanju narave:
• Naseljevanje tujerodnih vrst je prepovedano, razen če se za naselitev pridobi
dovoljenje ministrstva.
Zakon o zaščiti živali:
• Prepovedana je izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo
človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju.
Pravilnik o zaščiti hišnih živali:
• Obveznost obveščanja kupcev
• Ureja področje zavetišč
• Ureja področje zavetišč
(tujerodne vrste ne sodijo v zatočišča za prostoživeče živali!).

Pravilnik o zaščiti hišnih živali – seznanitev
kupca
Prodajalec mora kupca ob nakupu živali pisno seznaniti z:
1. oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2. starostjo in običajno življenjsko dobo živali ter velikostjo odrasle živali;
3. morebitnimi nevarnostmi za človeka ali druge živali (ugrizi, kužne
bolezni);
4. določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na določeno vrsto živali,
oziroma določbami predpisov, ki urejajo varstvo živali prosto živečih
vrst;
5. obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali.

Ukrepi na ravni uvoza/trgovanja
Uredba Sveta 338/97
• Omejevanje trgovine z vrstami, za katere je bilo ugotovljeno, da bi
njihova naselitev v naravno okolje Skupnosti ekološko ogrozila
domorodne prostoživeče živalske in rastlinske vrste.
• Uvoz teh vrst ni prepovedan, temveč se dovoljenje za uvoz zavrne.
• Premiki teh vrst znotraj EU in prodaja niso prepovedani.
• Na sezamu 7 vrst, od leta 2012 tudi tri vrste veveric.

Kodeks o hišnih živalih in tujerodnih vrstah
• Dogovor ZOO trgovin in drugih deležnikov v prodaji s hišnimi vrstami
• Zaveza k ozaveščanju ljudi o tujerodnih vrstah in jih spodbujajo k
odgovornem ravnanju.
Kodeks lahko vključuje naslednja načela:
1. Posredovati informacije ije o grožnji, ki jo predstavljajo jo TV.
2. Poučevati kupce, da ne smejo spuščati hišnih živali v naravo.
3. Poskrbeti , da imajo kupci dostop do informacij, kam lahko oddajo
žival.
4. Pravilna določitev vrst in ustrezne informacije o negi živali.
5. Lahko tudi dogovor, da se določene vrste zaradi nevarnosti za okolje
umaknejo iz prodaje. dj

Projekt Thuja 2
• Tujerodne vrste – naša skrb, moja odgovornost
‐ razume vanje pomena in razsežnost problema tujerodnih vrst
‐ spodbujanje j k odgovornejšemu ravnanju,
‐ zagotavljanje podpore za druge, restriktivnejše ukrepe.
• Ključne aktivnosti:
‐ Ozaveščanje prodajalcev in kupcev hišnih živali
‐ Ozaveščanje javnosti prek medijev (www, spletna aplikacija, TV, članki)
‐ Izobraževanje učiteljev in ozaveščanje učencev OŠ
‐ Vzpostavitev spremljanja stanja tujerodnih rastlin
‐ Krepitev zmogljivosti strokovne javnosti in javnih institucij

Zaključek
• Pri naselitvah tujerodnih vrst so posredniki zavedno ali nezavedno
vedno ljudje.
• Večina naselitev je nenamernih, posledica neprevidnega ravnanja ali
nevednosti.
• Kupce hišnih ih živali moramo ozaveščati,da d bodo z njimi i ravnali
odgovorno.
• Z šč j t iti t j d ih t l hk
• Z ozaveščanjem ne moremo zaustaviti vnosa tujerodnih vrst, lahko pa
bistveno zmanjšamo naseljevanje novih in širjenje že prisotnih vrst.