Erigeron annuus

Informativni list 6
ENOLETNA SUHOLETNICA
Erigeron annuus
Avtor: Martina Bačič, Botanično društvo Slovenije
Način citiranja: Bačič,M., 2008. Enoletna suholetnica Erigeron annuus, Informativni list 6, Spletna stran
tujerodne‐vrste.info/infomativni‐listi/INF6‐enoletna‐suholetnica. Datum dostopa: xx/xx/200x
Informativni list je bil zasnovan v sklopu Projekta Thuja, ki je podprt s subvencijo
Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega
finančnega mehanizma.
Splošni podatki o vrsti
Slovensko ime: enoletna suholetnica
Znanstveno ime: Erigeron annuus (L.) Pers.
Sinonim: Stenactis annua (L.) Less.
Opis vrste: Enoletna suholetnica spada v družino
košarnic (Asteraceae). Je eno‐ ali dvoletnica do
trajnica, 40‐100 (‐150) cm visoka. Steblo je
pokončno, raztreseno dlakavo, zgoraj razvejeno.
Listi so spiralasto nameščeni, šibko dlakavi, dolnji
narobe jajčasti, pecljati, do 10 cm dolgi, s krilatimi peclji. Zgornji stebelni listi so sedeči,
suličasti do črtalastosuličasti, nazobčani do celorobi, dlakavi, do 9 cm dolgi in do 2 cm
široki. Cvetovi so združeni v 15‐20 mm široke koške, ti so številni. Ovojkovi listi so suličasti,
dolgokoničasti, redko dlakavi. Cevasti cvetovi so številni, rumeni, jezičasti cvetovi pa ozki,
beli do bledovijolični, razločno daljši od ovojka, razporejeni v več krogih. Plodovi (rožke) so
dolgi 1‐1.5 mm in imajo kratko kodeljico iz ščetin. Cveti od junija do novembra.
Enoletni suholetnici podobne so belo in bledovijolično cvetoče vrste nebin (Aster), ki imajo
razvejeno steblo z mnogo koški. Od le‐teh jo ločimo po tem, da ima suholetnica jezičaste
cvetove ozkočrtalaste in razporejene v več krogih, nebine pa imajo jezičaste cvetove širše,
razporejeni pa so v 1 krogu.
Območje naravne razširjenosti: Severna Amerika.
Poti vnosa in širjenje: V Evropo naj bi vrsto prvič prinesli konec 17. stoletja kot okrasno
rastlino, po Evropi se je razširila v drugi polovici 18. stoletja, v začetku 19. stoletja pa so jo
omenjale že vse srednjeevropske Flore. Posebej hitro se je širila sredi 19. stoletja in v tem času
prodrla tudi globoko v alpske doline Avstrije in Švice. (Hegi, 1913-18) V Evropi se vrste v
okrasne namene že dolgo ne goji več.
Pojavljanje v Sloveniji: Prvi podatki o pojavljanju vrste v Sloveniji so iz leta 1841: herbarijske
primerke enoletne suholetnice, shranjene v herbariju LJU, je nabral V. Plemel v ljubljanskem
botaničnem vrtu. Fleischman v svoji obravnavi kranjske flore iz leta 1844 vrste ne omenja, pol
stoletja kasneje pa Marchesetti (1896-97) in Pospichal (1899) navajata, da je vrsta že razširjena
1

po vsej Primorski. V tem času je bila vrsta razširjena tudi že v okolici Ljubljane, o čemer pričajo
herbarijski primerki R. Justina iz leta 1893. Danes je vrsta razširjena in pogostna po vsej
Sloveniji.
Ekološke značilnosti
Habitat: Enoletna suholetnica uspeva ob cestah, v okolici hiš, na gradbiščih, opuščenih
kmetijskih površinah, pa tudi na suhih do vlažnih travnikih in pašnikih, od kolinskega do
montanskega pasu.
Razmnoževanje in življenjski cikel: Rastlina zacveti že junija in lahko cveti do pozne jeseni.
Zakoreninja se do 1 m globoko in če jo kosimo, ponovno požene, poganjki pa lahko cvetijo že
pri 10 cm višine. Rožke raznaša veter.
Vplivi tujerodne vrste
Vplivi na biotsko raznovrstnost: izpodrivanje domorodnih rastlin.
Vplivi na zdravje ljudi: ‐
Vplivi na gospodarstvo: Enoletna suholetnica je agresiven plevel, ki se ponekod pojavlja
množično tudi na travnikih: ima slabo do depresivno krmno vrednost, kar negativno vpliva na
živino.
Ukrepi
Preventivni ukrepi: nadzorovanje (monitoring) širjenja, ozaveščanje javnosti.
Odstranitev ali nadzor vrste: puljenje rastlin, ponavljajoča se večletna košnja, dokler se
rastlina ne izčrpa;
Viri
Povezave do informacij na spletu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Erigeron_annuus
http://plants.usda.gov/java/profile?symbol=ERAN
Znanstveni viri:
Pospichal, E., 1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes. II. Franz Deuticke, Leipzig ‐ Wien, s. 882
Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar‐ Štamcar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc ‐
Krajšek, S., Trčak, B., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije = Materials for the Atlas of flora of Slovenia.
Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str.
Fleischmann A. (1844): Übersicht der Flora Krein's. Annalen der k.k. Landwirthschaft‐Gesellschaft in
Krein 6.
Marchesetti C. (1896‐1897): Flora di Trieste e de'suoi dintorni, p. 278.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B., Strgulc ‐
Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M., Eler, K. Surina, B., 2007: Mala flora Slovenije: ključ za
določanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izd. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije. 967 str.
Hegi G., 1913‐18: Illustrierte Flora von Mittel‐Europa VI/1. A. Pichler's Witwe & Sohn, Buchhandlung
für pädagogische Literatur und Lehrmittelanstalt, Wien.
2