KANADSKA ZLATA ROZGA Solidago canadensis

Informativni list 5a
KANADSKA ZLATA ROZGA
Solidago canadensis
Avtor: Simona Strgulc Krajšek, Botanično društvo Slovenije
Način citiranja: Strgulc Krajšek, S., 2008. Kanadska zlata rozga Solidago canadensis, Informativni list 5a,
Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF5a‐kanadska‐zlata‐rozga.pdf. Projekt Thuja. Datum
dostopa: xx/xx/200x
Informativni list je bil zasnovan v sklopu Projekta Thuja, ki je podprt s subvencijo
Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega
finančnega mehanizma.
Splošni podatki o vrsti
Slovensko ime: kanadska zlata rozga
Znanstveno ime: Solidago canadensis L.
Sinonim: Nekateri avtorji rastlino navajajo pod
znanstvenim imenom Solidago altissima L.
Opis vrste: Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)
sodi v družino nebinovk (Asteraceae). Gre za zelnato
trajnico, visoko od 70‐210 cm. Steblo je v celoti olistano,
spodnjem delu golo, v gornjem delu pa vedno dlakavo.
Listi so spiralno nameščeni, sedeči ali zelo kratko pecljati
in suličaste oblike. Po spodnji strani so dlakavi, listni rob
je nazobčan. Na vrhu poganjkov je razvejano socvetje s
številnimi 7‐15 mm dolgimi koški. Cvetovi so rumeni, jezičasti cvetovi komaj presegajo
dolžino ovojka. Plod je 0,9‐1,2 mm dolga rožka z do 2,5 mm dolgim šopom laskov, ki služijo
razširjanju plodov s pomočjo vetra.
Osnovno kromosomsko število kanadske zlate rozge je 9. V Severni Ameriki, od koder vrsta
izvira, so večinoma prisotni heksaploidni osebki (2n=54), v Evropi pa se pojavljajo le
diploidi (2n=18).
Kanadski zlati rozgi je zelo podobna orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), ki je v Evropi
prav tako tujerodna vrsta. Za zanesljivo razlikovanje med vrstama si je treba pobližje
pogledati gornje dele poganjkov in steblo v socvetju, ki je pri kanadski zlati rozgi dlakavo
(slika spodaj, levo), pri orjaški zlati rozgi pa golo (slika spodaj, desno). Vrsti se razlikujeta
tudi po dolžini jezičastih cvetov v koških, ki so pri orjaški zlati rozgi razločno daljši od
ovojka, pri kanadski zlati rozgi pa komaj presegajo njegovo dolžino.
1

Na sliki: Dlakavo steblo kanadske zlate rozge (S. canadensis) (levo) in golo steblo orjaške zlate rozge (S.
gigantea) (desno).
Območje naravne razširjenosti: Severna Amerika
Poti vnosa in širjenje: Prvi podatki o gojenju kanadske zlate rozge v Evropi so iz Velike
Britanije iz leta začetka 19. stoletja, kamor so jo kot okrasno rastlino prinesli že v 17.
stoletju. Večinoma so jo sadili v botanične vrtove. Zaradi nezahtevnosti za gojenje so jo
hitro sprejeli vrtnarji. Prvi podatki o pojavljanju v naravi so iz prve polovice 19. stoletja.
Širjenje vrste po Evropi pa se je pričelo okoli leta 1850. Hitrost širjenja je ocenjena na 741
km 2 /leto.
Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je kanadska zlata rozga prvič omenjena leta 1937
(herbarijska pola v herbariju LJU 28019, leg. M. Zalokar: Ljubljana, podivjana na grobljah).
Danes je vrsta razširjenja po nižinah po vsej Sloveniji, vendar je redkejša od orjaške zlate
rozge (Solidago gigantea).
Ekološke značilnosti
Habitat: V Severni Ameriki vrsta uspeva na gozdnih robovih, ob cestah in na motenih
rastiščih, kamor se hitro razširi. Pojavlja se tudi kot plevel na poljih.
V Evropi, kjer vrsta ni domorodna, je pogosta na ruderalnih mestih: ob železniških progah
in cestah, na opuščenih njivah in drugih površinah, kjer je človek odstranil vegetacijo.
Najdemo jo tudi na gozdnih robovih, na posekah ter na bregovih rek in potokov. Gre za zelo
nezahtevno rastlino, saj dobro uspeva na rastiščih z zelo različnimi ekološkimi pogoji: vse
od suhih do vlažnih tal, na bogatih in pustih rastiščih ...
Sprva je bila pogosta predvsem v okolici naselij, s širjenjem ob prometnicah in vodah pa se
je razširila tudi na bolj odročna mesta.
Razmnoževanje in življenjski cikel:
Kanadska zlata rozga je zelnata trajnica. Prezimi korenika, ki služi tudi vegetativnemu
razmnoževanju, saj se lahko iz majhnega delčka korenike razvije nova rastlina.
Vrsta cveti pozno poleti. Prve cvetoče rastline se pojavijo konec julija. Vrhunec cvetenja pa
je avgusta. Vrsta je žužkocvetka. Po oprašitvi in oploditvi se na rastlinah razvije ogromna
količina plodov. Plodovi so rožke, ki jih veter zaradi drobnosti in šopa laskov lahko odnese
precej daleč. Kljub temu raziskave kažejo, da večina semen z rastline pade na tla in kali v
bližini izvorne rastline.
2

Na širjenje lahko hote ali nehote vplivamo tudi ljudje. Delčke korenike kanadske zlate rozge
lahko prenesemo s prstjo. To se predvsem izrazito na gradbiščih, kjer se z gradbenimi
stroji, ki se jih oprime prst, rastline širijo tudi na daljše razdalje. Možna pot širjenja je tudi
nepremišljeno odmetavanje odcvetelih poganjkov z zrelimi plodovi, ki lahko končajo na
kompostnem kupu znotraj ali zunaj vrta.
Vplivi tujerodne vrste
Vplivi na biotsko raznovrstnost: Kanadska zlata rozga zaradi vegetativnega načina
razmnoževanja tvori zelo goste sestoje. Sestoji so trajni, v njih pa ne more uspevati nobena
druga rastlinska vrsta. Z mest, kjer uspevajo sestoji kanadske zlate rozge je izrinjena vsa
domorodna flora.
Vplivi na zdravje ljudi: Niso poznani.
Vplivi na gospodarstvo: Kanadska zlata rozga je ugodna poznopoletna paša za čebele, ki
na njenih obsežnih sestojih nabirajo nektar in cvetni prah, kar prispeva k boljši ohranitvi
družin čebel in tako boljši razvoj zimskih čebel.
Ukrepi
Preventivni ukrepi: Prepoved gojenja v okrasne, čebelarske in druge namene, zasajevanje
brežin rek in drugih območij podvrženim človekovemu delovanju s samoniklimi vrstami,
ter ozaveščanje javnosti o invazivnosti te vrste.
Odstranitev ali nadzor vrste: Glede na veliko pogostost kanadske zlate rozge je možnosti
za njeno popolno odstranitev praktično ni. Širjenje manjših, lokalno razširjenih populacij,
lahko zaustavimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. Tako preprečimo
vnašanje novih semen v talno semensko banko in s tem kalitev novih rastlin. Z redno in
pravočasno košnjo se sčasoma izčrpajo zaloge hranil v korenikah in s tem rastline
propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored
lahko zelo zmanjša gostoto sestoja zlate rozge. V naravnem okolju kanadske zlate rozge
(Severna Amerika), ki se naseli tudi kot plevel na njivah, vrsto uspešno zatirajo z oranjem.
Študija nadaljnjega možnega širjenja areala kanadske zlate rozge v Evropi je pokazala, da
ima vrsta glede na ekološke zahteve velik potencial za nadaljnje širjenje predvsem proti
jugu in vzhodu. Prav na teh območjih, kjer vrsta še ni pogosta in se pojavlja v manjših
populacijah, je možnost nadzora nad širjenjem večja.
Viri
Povezave do informacij na spletu:
http://www.nobanis.org/files/factsheets/Solidago_canadensis.pdf
http://www.floraweb.de/neoflora/handbuch/solidagocanadensis.html
http://www.slovenski‐cebelarji.com/index.php?option=com_content&task=view&id=88&Itemid=91
Znanstveni viri:
Hegi G. (ed.). 1913‐18: Illustrierte Flora von Mittel‐Europa VI/1. München.
Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar‐ Štamcar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc ‐
Krajšek, S., Trčak, B. 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije = Materials for the Atlas of flora of Slovenia.
Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str.
3

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B., Strgulc ‐
Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M., Eler, K. Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje
praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 967 str.
Weber, E. 1998. The dynamic of plant invasion: a case of three exotic goldenrod species (Solidago L.) in
Europe. Journal of Biogeography: 25: 147–154.
Weber E. 2001: Current and Potential Ranges of Three Exotic Goldenrods (Solidago) in Europe.
Conservation Biology: 15(1): 122‐128.
4