Mali in veliki aleksander

Ptice so občutljive tudi na cigaretni dim, parfume, osvežilce zraka,
esenčna olja in podobno, zato v prostorih, kjer ima papiga dostop,
te snovi ne smejo biti prisotne v zraku. Papigam moramo preprečiti
dostop do sobnih rastlin, ki so lahko strupene.
Oskrba
1. Rokovanje: Če ni nujno potrebno, ptice ne grabimo z rokami.
Pomembno pa je, da ptico navadimo na našo bližino in jo s hrano
naučimo, da sama spleza na našo roko. Papige imajo močan kljun
in lahko močno ugriznejo. Če imamo otroke, poskrbimo za njihovo
varnost in jih primerno starosti naučimo ravnanja s pticami.
2. Prehrana: Ptice jedo najmanj tri- do štirikrat na dan. Najbolje
je, da jim damo zjutraj že pripravljeno semensko mešanico za
srednje papige ali brikete ter nekaj sadja ali zelenjave in jim to
pustimo do večera. Ponudimo jim različno sadje in zelenjavo:
• sadje: jabolka, breskve ali slive (odstranimo pečke ali koščice),
grozdje, jagode, borovnice, maline, pomaranče ali kivi (olupljeno);
• zelenjava: surovo ali na pari kuhano korenje, bučke, koruza,
brokoli, cvetača, jajčevci, stročji fižol, grah, rdeča solata.
Med povečano dejavnostjo jim ponudimo še jajčno hrano (kupimo
pripravljen prah) in oreške, vendar v majhnih količinah, da se ne
zredijo. Zelo dober dodatek so kaljena semena. V posebno posodico
jim damo mineralni pesek in dodamo sipino kost, ki sta vira
kalcija. Občasno, predvsem na začetku in na višku reprodukcijske
sezone, jim ponudimo tudi vitaminsko-mineralne dodatke.
Količino hrane prilagodimo potrebam ptice. Semen naj bo le malo
več, kot jih ptica poje. S tem preprečimo, da bi ptica izbirala le eno
vrsto semen, zmanjšamo pa tudi količino zavrženih semen. Sadje
in zelenjavo zvečer odstranimo, da ne gnije v kletki. Jajčno hrano
in drugo hitro pokvarljivo hrano odstranimo po nekaj urah. V
kletko dodamo tudi sveže veje nestrupenih rastlin (na primer vrba,
breza, topol), tako da se ptice zaposlijo z lupljenjem lubja. Ne dajemo
jim ostankov naše hrane in pazimo, da hrana ne vsebuje soli,
alkohola, kakava in kofeina, saj so te snovi za ptice strupene.
Ptice morajo imeti stalno na voljo svežo vodo. Najbolje je, da
posodo za vodo obesimo na mrežasto stranico kletke, da vanjo
ne bodo padali iztrebki. Ločeno lahko damo v kletko tudi večjo
posodo z vodo za kopanje ali pa ptico navadimo na to, da jo
občasno popršimo s pršilko za vodo.
3. Čiščenje kletke: Notranjo kletko moramo očistiti vsak dan.
Zamenjamo papir na dnu kletke in očistimo iztrebke na drugih
delih kletke. Ostanke hrane zavržemo in jih nadomestimo s svežo
hrano. Zunanjo kletko lahko čistimo približno enkrat tedensko, a še
vedno moramo pticam dnevno zagotavljati svežo hrano in vodo. Pri
čiščenju zunanje kletke pazimo, da nam ptice ne pobegnejo. Kadar
čistimo zunanji del, jih zapremo v notranji prostor, in obratno.
4. Čas zunaj kletke: Ptico, ki živi v notranji kletki, moramo
najmanj enkrat dnevno spustiti, da prosto leti po stanovanju. Okna
zapremo, da preprečimo pobeg, velika okna pa zastremo, da se
ptica ne bi zaletela. Umaknemo ostre predmete, nevarne snovi in
strupene rastline. Ptico skrbno nadzorujemo in se ji posvetimo.
To je primeren čas za sodelovanje in učenje novih spretnosti (npr.
učenje s klikerjem).
!
Skrb za zdravje
Pri papigah moramo predvsem paziti na dobro počutje živali. Le
redko pokažejo znake obolenja, dokler ne gre za resne probleme.
Takrat je obvezen obisk pri veterinarju. V izogib problemom, že
takoj po nakupu svetujemo obisk pri veterinarju, ki bo ptico klinično
pregledal in opravil nekaj laboratorijskih preiskav. Pomembna sta
pregled iztrebkov na notranje zajedavce in pregled na klamidiozo
(psitakozo). Veterinar bo ocenil tudi operjenost, mi pa moramo biti
ves čas pozorni na izgled, poškodbe ali prekomerno izpadanje perja.
Takšne težave lahko nakazujejo na pomanjkljivo prehrano, pomanjkanje
pozornosti ali bolezni kljuna, perja in kože.
Ker imata obe vrsti aleksandrov velik kljun, ki služi pri drobljenju
trdih oreščkov in v naravi tudi izdelavi gnezd, je pomembno, da se
redno opravljajo korekcije kljuna in krempljev. Naj opozorimo, da
primerna debelina palic v kletki namenjenih sedenju in plezanju
poponoma zadostuje in korekcije niso potrebne. Enako velja za kljun,
če je le ta pravilno oblikovan, v kletki pa dovolj vej in drugih igral
za kljuvanje in »uničevanje«, potem se kljun sproti obrablja. Pogosti
problemi papig so tudi prekomerna zadebelitev in posledično boleči
žulji na podplatnih blazinicah.
Ker so papige zelo inteligentne živali, jih redno zaposlimo z raznimi
igrali ali pa jim semensko in drugo hrano namestimo tako, da se
morajo zanjo posebej truditi. Storž koruze lahko namestimo iz vrha
kletke, tako da mora papiga vsakič po vrvi do hrane. Lahko imamo
v kletki prazen kokosov oreh, v katerega skrijemo razne priboljške.
Pri izdelavi igral in drugih pripomočkov pazimo, da so iz naravnega
materiala.
Opozorilo
Mali in veliki aleksander sta privlačni vrsti papig, še posebej
zaradi sposobnosti učenja in posnemanja govora. Primerno
oskrbo jim bomo lahko nudili le, če jim bomo zagotovili
primerno bivališče in jim bomo lahko posvetili dovolj časa.
Tudi ti dve vrsti papig sta dolgoživi, zato se z nakupom
zavežemo k dolgotrajni oskrbi ptic.
Mali in veliki aleksander sta tujerodni vrsti, ki ju je skladno
z Zakonom o ohranjanju narave prepovedano nenamerno
ali namerno naseliti v okolje. Ponekod v Evropi so zaradi
izpuščenih hišnih živalih že velike populacije, ki povzročajo
veliko škodo domorodnim pticam, s katerimi tekmujejo za
hrano in dupla za gnezdenje.
Dolžnost vsakega lastnika je, da živali vso življenjsko dobo
zagotavlja ustrezno oskrbo in prepreči pobeg. Če zanjo ne
moremo več primerno skrbeti, poskusimo poiskati novega
lastnika ali jo oddamo v zavetišče.
Viri in dodatno branje
http://psittacula-world.com
http://www.plannedparrothood.com/plants.html
Navodila za oskrbo so bila pripravljena z največjo mero skrbnosti,
vendar na noben način ne morejo nadomestiti veterinarskega pregleda
in zdravljenja.
Navodila za oskrbo smo pripravili v okviru projekta Tujerodne vrste – naša
skrb, moja odgovornost (Thuja 2) in so brezplačno na voljo (potencialnim)
kupcem hišnih živali. Gradivo je tudi prosto dostopno na spletni strani
www.tujerodne-vrste.info in ga lahko neomejeno tiskate in razmnožujete s
spoštovanjem moralnih avtorskih pravic.
Besedilo: dr. Alenka Dovč, dr. vet. med., Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet
Jezikovni pregled: Miha Knavs | Fotografija: Thomas Schoch, GNU Free
Documentation License | Založnik: Zavod Symbiosis | Leto prve izdaje: 2013 |
Tisk: Studio Print, d. o. o. | Naklada: 6000 izvodov
Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega
prispevka razširjeni Evropski uniji.