Srebrni junak divjih voda Podaljšati zasavski zakon Znamenja ob poti

Srečanje Zasavčanov
Renata Žnidar
V znamenju
splavarjenja in
znamenitosti
Pred šestimi leti se je na pobudo takratnih županov treh zasavskih občin
– Hrastnika, Trbovelj in Zagorja – rodila ideja o tradicionalnem srečanju
prebivalcev Zasavja, o dnevu Zasavčanov. Pet let so se Litijani, Šmarčani,
Zagorjani, Trboveljčani, Hrastničani, Radečani, Laščani in vsi drugi, ki mislijo
in čutijo po zasavsko, srečevali v Hrastniku, Trbovljah ali v Zagorju – tam,
kjer so bili tisto leto določeni za gostiteljstvo in dobro organizacijo.
Letos so se trem občinam gostiteljicam prvič pridružili Radečani. Občina s
slabimi pet tisočimi prebivalci, ki ima za pokazati kup znamenitosti, ki se jih
še tamkajšnji prebivalci marsikdaj ne zavedajo ali jih ne vidijo.
Tokratno srečanje so v Radečah združili z njihovim splavarskim praznikom
Dnevi splavarjenja, ki imajo že bogato tradicij.
Zasavčanke in Zasavčane, ki so se v mesto
pripeljali z avtobusi, vlakom ali osebnimi
vozili, so na križišču pred mestnim jedrom
pričakali predstavniki občine, tamkajšnjega
kulturno-turistično-rekreacijskega centra –
ta je prevzel soorganizacijo dneva, sicer pa
je nosilec Dnevov splavarjenja – in vodiči,
ki so skupine popeljali na ogled občine. Ob
zvokih Železničarske godbe iz Zidanega
mosta so se obiskovalci razdelili v skupine
in se že v zgodnjih popoldanskih urah
odpravili na pot.
Splavarsko mesto
V Radečah vsako leto – v mesecih z
lepim vremenom – po reki Savi vozi splav,
ki obiskovalcem pričara spomin na čase,
ko so se flosarji preživljali z vožnjo po
reki. Zgodovinsko izročilo pravi, da so
bile Radeče nekoč osrednje pristanišče
ob pomembni rečni poti. Sava je mnogim
splavarjem dajala trdo prisluženi kruh, zato
je njihovo življenje in delo pustilo kraju
neizbrisen pečat.
Njihove šege in navade danes oživljajo
savski splavarji. V času Dnevov splavarjenja
odpre vrata tudi gostilna Savos, kjer so se
nekdaj splavarji okrepčali, danes pa to
priložnostno gostišče nudi odlično kapljico
in kaj domačega za pod zob. Vse to so
lahko videli, doživeli in okusili obiskovalci
dneva Zasavčanov. Skoraj vsem skupinam
so namreč – če so to le želele - prizadevni
organizatorji omogočili vožnjo s splavom.
Tudi nadaljevanje je bilo v znamenju
številnih radeških znamenistosti, ki vam
jih bom, tudi s pomočjo s podatki bogate
spletne strani radeškega kulturno-turističnorekreacijskega
centra, kratko predstavila v
nadaljevanju članka.
Ob domačiji Gašperja Kiška, na
nadmorski višini 520 metrov, raste
najdebelejši domači kostanj v Sloveniji.
Drevo se ponaša z izjemnimi dimenzijami:
visoko je osemnajst metrov, obseg debla
pa v prsni višini znaša kar 10,71 metra.
Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi,
osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj
obilno rodi. Veliko je bilo tistih obiskovalcev,
ki so tistega dne, na predvečer praznika
– dneva državnosti – prvič slišali in videli,
da v neposredni soseščini občin, od koder
prihajajo, raste takšen mogočnež.
Zasavčani pod Gašperjevim kostanjem
foto Roman Rozina
Bogata svibenska preteklost
Mnogi tudi niso vedeli, da se v
zgodovinskih zapisih grad Svibno prvič
omenja okoli leta 1175; pozidali so ga
vojvode Spanheimi, upravljali pa njihovi
fevdniki, gospodje Schaerffenbergi.
V srednjem veku je v njem prebivala
znana fevdalna rodbina Svibenskih, ki
so bili fevdniki koroško-kranjskih grofov.
Najslavnejši med njimi je bil Viljem
Ostrovrhar, ki je umrl v bitki pri Grebinju
leta 1293, ko se je pridružil uporu proti
svojemu vladarju. V Valvasorjevem času je
V znamenju splavarjenja in znamenitosti • stran 26