Srebrni junak divjih voda Podaljšati zasavski zakon Znamenja ob poti
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Poštnina plačana pri pošti<br />
1410 Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Hrastnik ∙ Litija ∙ Radeče ∙ Šmartno ∙ Trbovlje ∙ Zagorje<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ • ISSN 1581-9957 • WWW.RCR-ZASAVJE.SI • SEPTEMBER 2005 • LETNIK VII • ŠT.3<br />
<strong>Srebrni</strong> <strong>junak</strong><br />
<strong>divjih</strong> <strong>voda</strong><br />
<strong>Podaljšati</strong><br />
<strong>zasavski</strong> <strong>zakon</strong><br />
foto Roman Rozina<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong><br />
<strong>poti</strong>
Po č e m j e d e n a r ?<br />
P o c e n i , š e c e n e j š e ,<br />
n a j c e n e j š e !<br />
G a r a n c i j s k i s h e m i R e g i o n a l n e g a c e n t r a z a r a z v o j v<br />
s o d e l o v a n j u z b a n k a m i z n o v a r a z p i s u j e t a n a j u g o d n e j š e<br />
d o l g o r o č n e k r e d i t e t e r j a m s t v a z a g o s p o d a r s k e p r o j e k t e :<br />
n a k u p s t r o j e v i n o p r e m e , u r e j a n j e p o s l o v n i h p r o s t o r o v,<br />
n a k u p z n a n j a …<br />
D o b a v r a č a n j a p o s o j i l z n a š a v s e t j a d o p e t n a j s t l e t ,<br />
f i k s n e n o m i n a l n e o b r e s t n e m e r e p a s e z a č n e j o ž e p r i<br />
4 , 5 o d s t o t k a .<br />
V s e o r a z p i s n i h p o g o j i h s i l a h k o p r e b e r e t e n a<br />
s p l e t n i s t r a n i R e g i o n a l n e g a c e n t r a z a r a z v o j :<br />
w w w. r c r - z a s a v j e . s i<br />
a l i i z v e s t e n a t e l e f o n s k i h š t e v i l k a h<br />
0 3 5 6 6 0 5 0 5 i n 0 3 5 6 6 0 5 0 6 .<br />
V o b e h g a r a n c i j s k i h s h e m a h j e b i l o d o s l e j p o d e l j e n i h<br />
ž e 3 , 4 m i l i j a r d e t o l a r j e v p o s o j i l i n p o l m a n j j a m s t e v.
Uvodnik<br />
Jesenski Razvoj se v precejšnji meri vrti<br />
okrog tistega dela zasavskega <strong>zakon</strong>a, ki<br />
si je za cilj zadal sodelovati pri prestrukturiranju<br />
regije. Njegov vek naj bi se iztekel<br />
konec prihodnjega leta, v Zasavju in tudi<br />
drugje pa jih je vse več prepričanih, da bi<br />
tako kot samo zapiranje rudnikov morali<br />
podaljšati tudi ta del <strong>zakon</strong>a. Razlogov za<br />
to je precej. Razprava o tem se je pravzaprav<br />
že začela, razživela pa naj bi se prav v<br />
času izida časopisa, saj bo programski odbor<br />
za spremljanje izvajanja regionalnega<br />
razvojnega programa v začetku septembra<br />
<strong>ob</strong>ravnaval prvi uradni predlog za njegovo<br />
podaljšanje.<br />
Poletje, čeprav so ljubitelji sončne vročine<br />
prepričani, da si tega imena sploh<br />
ni zaslužilo, je bilo v veliki meri tudi čas<br />
kulturnih dogajanj: Mat kultra je udarila<br />
drugič, v Hrastniku so muzealci postavili<br />
zanimiv sprehod po preteklosti, vabi pa vas<br />
tudi mala vasica Konjšica, kjer so v spomin<br />
svojemu <strong>ob</strong>časnemu sovaščanu Carlosu<br />
Kleiberju, enemu največjih dirigentskih<br />
imen bližnje preteklosti, uredili spominsko<br />
zbirko.<br />
Nadaljujemo s poslanskimi pisanji, pa<br />
čeprav je prejšnje zelo razhudilo nekaj<br />
bralcev. Prav tako ne manjka zadnji brevir,<br />
čeprav se je tudi nanj zlilo za precej impulzov<br />
žolča. Poslance smo izvolili, Rdečega<br />
Revirja pa imajo nekateri tudi radi.<br />
Pa gospodarske teme in evropski projekti<br />
ter še marsikaj.<br />
In, ne prezrite vabilo, da skupaj popisujemo<br />
duhovno dediščino.<br />
Kazalo<br />
Štipendijska shema<br />
Doslej že 211 štipendij<br />
9<br />
Bartec Varnost<br />
Ne bojijo se prihodnosti<br />
10<br />
Evropska unija<br />
Približati jo ljudem<br />
Mednarodno sodelovanje<br />
Pred konferenco o podjetništvu<br />
12<br />
16<br />
Časopis je brezplačno v branje postavljen<br />
na različnih javnih mestih, njegovo<br />
vsebino pa si lahko vedno ogledate tudi na<br />
spletni strani www.rcr-zasavje.si.<br />
Mat kultra<br />
S kulturo pregnetene ulice<br />
28<br />
Konjšica<br />
Zapisana na kulturni zemljevid<br />
34<br />
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj d.o.o.<br />
Podvine 36<br />
1410 Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-zasavje.si<br />
Duhovna dediščina<br />
Nove knjige za stare zgodbe<br />
36<br />
Oblika: Nataša Gala<br />
Tisk: Piramida Zagorje<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
ISSN 1581 - 9957<br />
Elektronski razvoj: www.rcr-zasavje.si<br />
ISSN 1581 - 9965<br />
Zadnji brevir<br />
Srečno, Barbara v tunelu<br />
38<br />
Časopis Razvoj je brezplačen
Odmevanje<br />
Branko Bunta<br />
predsednik strokovnega sveta OO SDS<br />
Trbovlje<br />
Stisnimo pesti in<br />
pokažimo z<strong>ob</strong>e<br />
Razvoj junij 2005<br />
Članek poslanca SD Matjaža Hana je<br />
poln neresnic in laži, namenjenih zavajanju<br />
Zasavcev. Edina njegova pravilna ugotovitev<br />
je tista o razvojni zaostalosti Zasavja. In<br />
kdo je kriv za takšno stanje? Sedanja vlada<br />
prav gotovo ne. Nova vlada ne more v šestih<br />
mesecih popraviti vsega, kar je prejšnja<br />
<strong>ob</strong>last uničevala dvanajst let.<br />
Najbolj spodbuden del pisanja<br />
omenjenega poslanca je tisti, kjer navaja, da<br />
so <strong>zasavski</strong> poslanci d<strong>ob</strong>ili nov zagon šele<br />
sedaj, ko so v opoziciji. Ta zagon bi še kako<br />
prišel prav takrat, ko so bili 90-odstotno<br />
na poziciji, da bi namesto lokalnega<br />
vrtičkarstva in zadovoljevanja osebnih<br />
interesov in ambicij počeli to, kar šele sedaj<br />
vedo, da bi morali početi.<br />
Laž je trditev poslanca Hana, ko trdi,<br />
da so ljudje zaupali programu socialnih<br />
demokratov. Če bi to bilo res, bi sedaj on bil<br />
v poziciji. Ljudje so dalo mandat SDS-u, to<br />
sploh ni sporno. Gospod Han je bil v svojem<br />
volilnem okraju šele tretji, za kandidatom<br />
SDS in LDS, samo sedanji volilni sitem mu<br />
je na koncu omogočil mandat poslanca.<br />
Gospodarski razvoj okolja je v prvi vrsti<br />
odvisen od uspos<strong>ob</strong>ljenosti in števila lokalnih<br />
managerjev. Z d<strong>ob</strong>ro pripravljenimi projekti<br />
ni težko prepričati niti vlade niti vlagateljev.<br />
V Trbovljah nam manjka ravno tistih kadrov,<br />
ki bi to znali. In kje so ti kadri? Ni jih,<br />
večina je šla izven Trbovelj, saj jim je v eri<br />
vladavine prejšnje vlade uspelo zapreti par<br />
tisoč delovnih mest in nekaj tovarn. V mislih<br />
imam predvsem Strojegradnjo, Mehaniko,<br />
Peko, Iskro, RGD. Te firme so vodili kadri,<br />
ki so se spoznali na svoje delo, opozarjali<br />
so na potrebnost prestrukturiranja, in v<br />
dvanajstih letih njihove pozicije bi se dalo<br />
marsikaj storiti, vendar niso.<br />
Doma ohranjamo vodstvene kadre v<br />
firmah, ki niso neposredno vključene v boj<br />
na trgu, torej so to bolj politično primerni<br />
kot strokovno spos<strong>ob</strong>ni managerji. Poleg<br />
tega je v Trbovljah za njimi ostalo malo<br />
takega, kar bi se lahko razprodalo, temveč<br />
v glavnem to, kar bo treba slej kot prej<br />
zapreti.<br />
Skratka, skrb socialnih demokratov<br />
oziroma napoved težkih časov nima nič<br />
skupnega z Nostradamusom, temveč je<br />
to njihova logična ocena lastnega dela v<br />
preteklih dvanajstih letih za narodov blagor<br />
Zasavja.<br />
Pravi naslov Hanovega članka bi bil<br />
Zasavci, pesti stiskate zato, ker vam po<br />
dvanajstih letih zapestne mišice ne delajo<br />
več, z<strong>ob</strong>je pa so vam zaradi onesnaženega<br />
okolja že razpadli. Poleg tega niso samo<br />
poslanci opozicije združili svoje moči v<br />
Klubu <strong>zasavski</strong>h poslancev, že pred njimi<br />
so jih <strong>zasavski</strong> <strong>ob</strong>čani v klubu, ki se mu reče<br />
Zavod za zaposlovanje.<br />
Na koncu lahko ugotovimo, da naši<br />
<strong>zasavski</strong> poslanci samo stiskajo pesti,<br />
kažejo z<strong>ob</strong>e, pištole in tatuje ter za vse to<br />
prejemajo d<strong>ob</strong>ro plačo. Kdaj bodo začeli<br />
delovati v smislu konstruktivne opozicije za<br />
Zasavje, pa nam nič ne povedo.<br />
Zasavci smo zaskrbljeni še bolj kot v SD<br />
in lahko samo upamo, da bodo naši poslanci<br />
v opoziciji naredili manj škode za Zasavje,<br />
kot so jo naredili v preteklih dvanajstih<br />
letih, ko so bili v poziciji.<br />
Srečno!<br />
Igor Knez<br />
Na Pristavi 14, Laško<br />
Stisnimo pesti in<br />
pokažimo z<strong>ob</strong>e<br />
Razvoj junij 2005<br />
Res je, da je Janševa vlada na <strong>ob</strong>lasti že<br />
d<strong>ob</strong>rega pol leta, vendar se <strong>ob</strong>ljube, ki jih<br />
je vladajoča koalicija dala pred volitvami,<br />
nanašajo na <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>je štirih let. Res pa<br />
je tudi, da je v tem času v okviru danih<br />
možnostih že veliko konkretnega storila,<br />
kljub nenehnem metanju polen pod noge<br />
prav s strani strank, katerima pripada g. Han<br />
in drugi <strong>zasavski</strong> poslanci, razen enega.<br />
Gospoda Hana bi prosil, da s poslanci iz<br />
zasavske regije in od drugod nikar ne »stiska<br />
pesti in kaže z<strong>ob</strong>«, in naj se raje v parlamentu<br />
konstruktivno vklopijo v izvedbo zadanih<br />
nalog vlade: predvsem na področjih, ki jih<br />
omenja in ki ga tako skrbijo.<br />
Glede nujnosti dela zaradi prihodnosti<br />
zasavske regije, njenega razvoja, novih<br />
delovnih mest, socialne varnosti,<br />
infrastrukture, medijev, vlaganja v ljudi<br />
in konkurenčnost gospodarstva, menjave<br />
kadrov v javnih zavodih, se moram v<br />
popolnosti strinjati z g. Hanom. Zato bi<br />
človek pričakoval, da bodo tudi <strong>zasavski</strong><br />
poslanci podprli delo vlade – posebno<br />
če gre za projekte, ki se nanašajo na tiste<br />
pr<strong>ob</strong>leme, ki ga tako »skrbijo«.<br />
Je že prav, da opozicija gleda pod prste<br />
poziciji, jo opozarja na napake in vlaga<br />
svoje predloge. Temu se reče konstruktivna<br />
opozicija. Na žalost pa lahko pri današnji<br />
opoziciji, kateri pripada tudi g. Han,<br />
opazujem le metanje polen pod noge vladi<br />
– ne glede za kaj gre in ali je to d<strong>ob</strong>ro in<br />
koristno za večino ljudi!<br />
Pri vsem tem pa močno čudi, da je g. Han<br />
spregledal dejstvo, da sta minulih dvanajst<br />
let njegova stranka ZLSD, sedanji socialdemokrati,<br />
in LDS imeli v rokah škarje in<br />
platno in bi opisane pr<strong>ob</strong>leme že zdavnaj<br />
lahko uredili. V parlamentu so namreč imeli<br />
večino in so lahko počeli, kar so pač počeli.<br />
Naj se vpraša, zakaj teh stvari niso uredili,<br />
ko bi jih lahko? Zato se mi omenjeno pisanje<br />
zdi cenena demagogija in nič več!<br />
G. Han in njegovi <strong>zasavski</strong> poslanci lahko<br />
»stiskajo pesti in kažejo z<strong>ob</strong>e« kvečjemu le<br />
svojim kolegom v stranki in parlamentu.<br />
Janševi vladi pa, če že pomagati ne morejo,<br />
nočejo ali ne znajo, naj vsaj pustijo, da<br />
popravi napake njihovega preteklega dela<br />
ali ne-dela.<br />
Z odprtimi dlanmi in nasmehom!<br />
Vaša mnenja in odzive na<br />
<strong>ob</strong>javljene članke <strong>ob</strong>javljamo v<br />
povzetkih – kolikor nam omogoča<br />
prostor – oziroma tiste dele<br />
vaših pisem, ki se nanašajo na<br />
v Razvoju <strong>ob</strong>javljene članke. Za<br />
druge članke, komentarje, zgodbe<br />
je potreben poprejšnji dogovor z<br />
urednikom.<br />
Odmevanje • stran 4
Zasavski <strong>zakon</strong><br />
Rosanda Žagar<br />
Na razpisu uspešna<br />
podjetja iz vseh<br />
<strong>ob</strong>čin<br />
V letu 2005 sta bila iz sredstev za prestrukturiranje zasavskega gospodarstva<br />
že petič zapored izvedena dva javna razpisa: javni razpis za spodbujanje<br />
investicij v malih, srednje velikih in velikih podjetjih ter javni razpis za spodbujanje<br />
investicij v razvoj človeških virov v podjetjih. Za sredstva so lahko<br />
kandidirala podjetja in podjetniki iz <strong>ob</strong>čin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče,<br />
Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje <strong>ob</strong> Savi.<br />
Za spodbujanje investicij v podjetjih in s tem povezanim odpiranjem novih<br />
delovnih mest je bilo na razpolago 250 milijonov tolarjev, spodbujanju<br />
investicij v razvoj človeških virov, predvsem spodbujanju iz<strong>ob</strong>raževanja in<br />
dodatnega usposabljanja zaposlenih, pa je bilo namenjenih 55 milijonov<br />
tolarjev nepovratnih sredstev.<br />
Zanimanje med gospodarskimi družbami<br />
in podjetniki je bilo tudi letos veliko, saj<br />
so vloge krepko presegale razpoložljiva<br />
sredstva. Na prvi razpis se je tako prijavilo<br />
64 podjetij, na drugega pa sta prispeli dve<br />
vlogi manj.<br />
Naložbe bodo omogočile 181 novih<br />
delovnih mest<br />
štirideset in sto milijoni tolarjev, v treh letih<br />
po zaključku investicije pa morajo odpreti<br />
najmanj štiri nova delovna mesta. Za<br />
sredstva se je potegovalo dvanajst podjetij,<br />
razpoložljivih šestdeset milijonov tolarjev pa<br />
si bosta razdelili dve podjetji, katerih vlogi<br />
sta prejeli najvišji oceni. Izbrani podjetji<br />
bosta v treh letih po zaključku investicije<br />
odprli 25 novih delovnih mest.<br />
C del razpisa je bil namenjen podjetjem,<br />
katerih naložbe so visoke od deset do<br />
štirideset milijonov tolarjev, v treh letih po<br />
zaključku investicije pa so dolžna odpreti<br />
najmanj dve novi delovni mesti. Prijavilo se<br />
je devetnajst podjetij, tistih osem z najvišje<br />
ocenjenimi vlogami pa si je razdelilo<br />
sedemdeset milijonov tolarjev, ki so bila<br />
na voljo. Sofinancirana podjetja bodo po<br />
pogodbi na novo odprla štirideset delovnih<br />
mest.<br />
Največ, kar 26 vlog, je prispelo na zadnji<br />
del razpisa, namenjenega malim podjetjem<br />
in manjšim investicijam med tremi in<br />
desetimi milijoni tolarjev. Ta podjetja so<br />
dolžna v treh letih po zaključku investicije<br />
odpreti najmanj eno novo delovno mesto.<br />
Razpoložljivih štirideset milijonov tolarjev<br />
si je razdelilo deset izbranih podjetij, ki<br />
bodo skupaj odprla trideset novih delovnih<br />
mest.<br />
Strokovna komisija je tako med<br />
zainteresirana podjetja razdelila vseh 250<br />
Za 250 milijonov tolarjev, kolikor jih je<br />
bilo razpisanih za spodbujanje investicij v<br />
malih, srednje velikih in velikih podjetjih,<br />
se je potegovalo 64 podjetij. Komisija je<br />
ocenila šestdeset vlog, saj so štiri imele<br />
nepravilno opremljene kuverte, ter razdelila<br />
vsa razpisana sredstva.<br />
Zaradi d<strong>ob</strong>rih lanskoletnih izkušenj, ko<br />
so bili znotraj te vsote narejeni štirje razredi<br />
glede na velikost naložb, je bil razčlenjen<br />
tudi letošnji razpis. Prvi del, tako imenovani<br />
A del razpisa, je zajemal investicije večje<br />
od sto milijonov tolarjev, sofinanciranim<br />
podjetjem pa postavlja zahtevo po odprtju<br />
najmanj dvajsetih delovnih mest v treh<br />
letih po zaključku investicije. Prijavilo se<br />
je šest podjetij, razpoložljivih osemdeset<br />
milijonov tolarjev nepovratnih sredstev pa<br />
sta si razdelili dve podjetji, ki bosta na novo<br />
odprli kar 86 delovnih mest.<br />
Na B del razpisa so se prijavljala<br />
podjetja, katerih investicije bodo težke med<br />
foto Roman Rozina<br />
Zanimanja za sofinanciranje investicij je iz leta v leto več<br />
Na razpisu uspešna podjetja iz vseh <strong>ob</strong>čin • stran 5
Trgograd, Litija<br />
Podjetje in <strong>ob</strong>čina Projekt Višina investicije<br />
Uvedba visoko tehnološke proizvodnje:<br />
proizvodnja gradbenih izdelkov za prodajo in za<br />
lastne potrebe<br />
Od<strong>ob</strong>reno<br />
sofinanciranje<br />
Nova<br />
delovna<br />
mesta po<br />
pogodbi<br />
333.360.000,00 70.000.000,00 32<br />
Kovikor, Šmartno pri Litiji<br />
Investicija v izgradnjo <strong>ob</strong>jekta in nakup opreme<br />
za povečanje proizvodnje, produktivnosti in<br />
151.000.000,00 10.000.000,00 54<br />
izvoza<br />
Skupaj A del 484.360.000,00 80.000.000,00 86<br />
Bartec Varnost, Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Hidravlika in mehanika Raf, Šmartno<br />
pri Litiji<br />
Investicija v osnovna sredstva pri spremembi<br />
proizvodov in proizvodnega procesa v<br />
<strong>ob</strong>stoječem proizvodnem <strong>ob</strong>ratu<br />
Poslovni center za razvoj, tehnologijo, montažo<br />
in trženje<br />
85.125.260,00 34.000.000,00 14<br />
95.000.000,00 26.000.000,00 11<br />
Skupaj B del 180.125.260,00 60.000.000,00 25<br />
Svea inženiring, podjetje za inženiring in<br />
poslovne storitve, Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Anatis, inovativnost, proizvodnja,<br />
trženje, Hrastnik<br />
Info – računalniška in programska<br />
oprema, Danilo Špitalar, Trbovlje<br />
Abc Intertrade, Hrastnik<br />
Amtec.pro, Trbovlje<br />
Jeklotronik, trgovina, proizvodnja,<br />
storitve, Litija<br />
Nakup novih poslovnih in razstavnih prostorov<br />
ter opreme<br />
Postavitev novih proizvodnih enot za orodjarno<br />
in proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas<br />
Preureditev in <strong>ob</strong>nova poslovnega <strong>ob</strong>jekta v<br />
Trbovljah<br />
Nakup in adaptacija <strong>ob</strong>jekta in pričetek nove<br />
dejavnosti<br />
Postavitev merilnega labaratorija za embalažo<br />
in pakirnega servisa<br />
36.480.000,00 13.000.000,00 5<br />
39.999.000,00 10.000.000,00 5<br />
40.000.000,00 9.000.000,00 3<br />
35.833.333,00 15.500.000,00 7<br />
16.600.000,00 7.700.000,00 4<br />
Nakup strojev 12.650.000,00 6.000.000,00 3<br />
Inoxvrbovšek, Zdenko Vrbovšek, Laško Tehnološka prenova razvoja in proizvodnje 15.400.000,00 8.470.000,00 6<br />
Intima Fashion, proizvodnja in trgovina,<br />
Radeče<br />
Tehnološka posod<strong>ob</strong>itev tehnologije, priprave<br />
proizvodnje in proizvodnje<br />
208.450.000,00 330.000,00 7<br />
Skupaj C del 405.412.333,00 70.000.000,00 40<br />
Kopit, Šmartno pri Litiji<br />
Prostorska ureditev za razvojno-tehnološko<br />
enoto za <strong>ob</strong>delavo kovin<br />
9.845.000,00 5.414.750,00 2<br />
Mizarstvo Hrastelj, Laško Tehnološka ureditev lakiranja lesnih izdelkov 5.600.000,00 3.080.000,00 5<br />
Avtomatizacija, Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Kaij, Hrastnik<br />
Iware informatika, Zagorje <strong>ob</strong> Savi<br />
Mizarstvo Kos, Jože Kos, Litija<br />
Kozmetika Zdenka Kahne, Trbovlje<br />
Gostilna Martin, Marta Vodušek,<br />
Trbovlje<br />
Okrepčevalnica-slaščičarna Center Alji<br />
Hamiti, Trbovlje<br />
Prokohid, Natalija Borišek, Litija<br />
Nova razvojna in tehnološka oprema za nove<br />
izdelke<br />
Razširitev in posod<strong>ob</strong>itev ter prostorska in<br />
funkcionalna racionalizacija proizvodnih in<br />
logističnih <strong>ob</strong>jektov – zaključna faza<br />
Razvoj ekspertnega sistema za podporo<br />
mikropaniranju proizvodnje za majhna, srednje<br />
velika in velika podjetja<br />
Gradnja in ureditev razvojno-razstavnega<br />
<strong>ob</strong>jekta<br />
Naložbe v opremo poslovnih prostorov in<br />
naložba v nov program: dopolnitev izbora<br />
kozmetičnih izdelkov v skladu z novimi trendi<br />
Prenova točilnega pulta, apartmaja in nakup<br />
konvekcijske pečice<br />
Naložba v razširitev poslovnih prostorov in<br />
posod<strong>ob</strong>itev opreme<br />
Posod<strong>ob</strong>itev proizvodnega procesa v<br />
<strong>ob</strong>stoječem <strong>ob</strong>ratu<br />
9.668.859,00 5.317.872,45 7<br />
9.600.000,00 5.280.000,00 3<br />
9.750.000,00 5.362.500,00<br />
10.000.000,00 3.025.000,00 2<br />
5.953.263,00 3.274.294,65 3<br />
8.277.935,00 4.552.864,25 3<br />
9.199.100,00 4.000.000,00 2<br />
9.691.625,90 692.718,65 1<br />
Skupaj D del 87.585.782,90 40.000.000,00 30<br />
SKUPAJ 1.157.483.376,00 250.000.000,00 181<br />
2<br />
Na razpisu za sofinanciranje začetnih investicij je bilo uspešnih 22 podjetij<br />
Na razpisu uspešna podjetja iz vseh <strong>ob</strong>čin • stran 6
milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.<br />
Vseh 22 podjetij bo lahko pogodbe z<br />
Agencijo Republike Slovenije za regionalni<br />
razvoj podpisalo v mesecu septembru<br />
oziroma takoj, ko bo slovenska vlada takšno<br />
porazdelitev sredstev potrdila. Če bodo<br />
pogodbe podpisala vsa izbrana podjetja,<br />
bodo morala poleg uresničitve naložbe<br />
odpreti tudi 181 novih delovnih mest.<br />
Za več znanja<br />
Javni razpis za spodbujanje investicij v<br />
razvoj človeških virov v podjetjih pa je bil<br />
razdeljen na dva dela: prvi je bil namenjen<br />
sofinanciranju izdelave kadrovskih strategij<br />
in implementaciji projektov s področja<br />
razvoja človeških virov, drugi del pa je<br />
<strong>ob</strong>segal sofinanciranje iz<strong>ob</strong>raževanja in<br />
usposabljanja kadrov v podjetjih. Skupno je<br />
na ta razpis prispelo 62 vlog, med katerimi je<br />
bilo pet nepravilno opremljenih. Strokovna<br />
komisija je zato v nadaljnjem postopku<br />
ocenila 57 vlog.<br />
Za izdelavo kadrovskih strategij in<br />
uresničevanje projektov s področja<br />
razvoja človeških virov je bilo namenjenih<br />
dvajset milijonov tolarjev. Uspešnih je<br />
bilo šest podjetij, med katerimi bo petim<br />
sofinancirana izdelava kadrovske strategije,<br />
enemu pa implementacija projekta. Vseh<br />
vlog na ta del razpisa je bilo 27.<br />
Še več vlog, 35, je prispelo za<br />
sofinanciranje iz<strong>ob</strong>raževanja in<br />
usposabljanja kadrov v podjetjih, potegovale<br />
pa so se za prav tako 35 milijonov tolarjev.<br />
Izbranih je bilo enajst podjetij, ki bodo<br />
1013 svojih delavcev na<strong>poti</strong>la na 182 tečajev<br />
oziroma usposabljanj, 51 zaposlenih pa so<br />
vključili v različne iz<strong>ob</strong>raževalne programe,<br />
kjer bodo prid<strong>ob</strong>ili višjo stopnjo iz<strong>ob</strong>razbe.<br />
Tudi pri tem razpisu je strokovna komisija<br />
med kandidate z najboljše ocenjenimi<br />
vlogami razdelila vseh razpoložljivih 55<br />
milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.<br />
Tudi ta podjetja bodo pogodbe z Agencijo<br />
Republike Slovenije za regionalni razvoj<br />
podpisovala v začetku septembra oziroma<br />
ko bo Vlada Republike Slovenije potrdila<br />
opravljeno razdelitev.<br />
Podjetje in <strong>ob</strong>čina<br />
Višina<br />
investicije<br />
Od<strong>ob</strong>reno<br />
sofinanciranje<br />
STRIP’s, Zagorje <strong>ob</strong> Savi 8.650.000,00 6.920.000,00<br />
TEVE Varnost Elektronika, Zagorje <strong>ob</strong> Savi 3.766.753,00 2.986.186,40<br />
Zdravilišče Laško, Laško 15.828.066,00 6.380.903,10<br />
Lafarge cement, Trbovlje 1.909.500,00 859.275,00<br />
Agrolit, Litija 2.399.630,00 1.392.239,00<br />
Bartec-Varnost, Zagorje <strong>ob</strong> Savi 9.636.001,00 4.938.965,65<br />
EVJ Elektroprom, Zagorje <strong>ob</strong> Savi 2.179.120,00 1.192.288,00<br />
Predilnica Litija, Litija 3.675.000,00 1.071.750,00<br />
Steklarna Hrastnik – Vitrum, Hrastnik 16.545.000,00 5.165.250,00<br />
Termoelektrarna Trbovlje, Trbovlje 12.270.500,00 2.046.571,43<br />
Radeče papir, Radeče 10.831.166,34 2.046.571,43<br />
SKUPAJ 87.690.736,34 35.000.000,00<br />
Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje iz<strong>ob</strong>raževanja in usposabljanja kadrov v podjetjih si bo razdelilo enajst<br />
podjetij<br />
foto Jure Nagode<br />
Kovikor načrtuje povečanje proizvodnje<br />
foto Roman Rozina<br />
Bartec-Varnost je bila uspešna na <strong>ob</strong>eh razpisih<br />
Podjetje in <strong>ob</strong>čina<br />
Višina<br />
investicije<br />
Od<strong>ob</strong>reno<br />
sofinanciranje<br />
Goltes, Trbovlje 3.000.000,00 1.800.000,00<br />
Lafarge Cement, Trbovlje 8.458.000,00 4.229.000,00<br />
Fortuna, Trbovlje 6.004.000,00 3.602.400,00<br />
RSH, Računalniški sistemi Hrovatič, Trbovlje 5.500.000,00 3.300.000,00<br />
Sinet Hrastnik, Hrastnik 3.478.800,00 2.087.280,00<br />
Amtec Pro, Trbovlje 12.500.000,00 4.981.320,00<br />
SKUPAJ 38.940.800,00 20.000.000,00<br />
Strokovna komisija je med 27 vlogami izbrala naslednjih šest podjetij, ki jim bo sofinancirala izdelavo kadrovske<br />
strategije oziroma implementacijo projektov s področja razvoja človeških virov<br />
foto Roman Rozina<br />
Največ sredstev za iz<strong>ob</strong>raževanje in usposabljanje bo<br />
prejel Strip's iz Kandrš<br />
Na razpisu uspešna podjetja iz vseh <strong>ob</strong>čin • stran 7
Razvojno pre<strong>ob</strong>likovanje regije<br />
Tomo Garantini<br />
Zasavje na d<strong>ob</strong>ri <strong>poti</strong><br />
Z <strong>zasavski</strong>m <strong>zakon</strong>om je država leta 2000 zagotovila sredstva za zapiranje<br />
Rudnika Trbovlje-Hrastnik, v tretjem delu <strong>zakon</strong>a pa tudi za razvojno prestrukturiranje<br />
regije, ki se je zaradi opuščanja energetske dejavnosti znašla<br />
v hudih težavah. Medtem ko je bilo postopno zapiranje rudnika že podaljšano<br />
do vključno leta 2015, pa se tretji del <strong>zakon</strong>a izteče z letom 2006. Smiselno<br />
bi bilo, tako zahteva stanje in opravičujejo rezultati, podaljšati tudi tretji del<br />
<strong>zakon</strong>a.<br />
Učinki izvajanja zasavskega <strong>zakon</strong>a, ki se<br />
nanašajo na razvojno pre<strong>ob</strong>likovanje regije,<br />
so zelo ugodni in primerljivi z rezultati v<br />
tistih evropskih regijah, kjer je prišlo do<br />
hitrega zloma rudarstva ali katere druge<br />
prevladujoče tradicionalne industrije. K<br />
temu je treba dodati še, da se bodo dejanski<br />
učinki videli šele po letu 2009, ko se bodo<br />
iztekli še zadnji roki za nove zaposlitve, za<br />
katere so se pogodbeno <strong>ob</strong>vezali prejemniki<br />
nepovratnih sredstev na razpisih za začetne<br />
investicije.<br />
Dejavni že pred <strong>zakon</strong>om<br />
V Zasavju smo izhod iz predvsem<br />
rudarske družbe začeli iskati že sredi<br />
devetdesetih let in nismo zgolj križem rok<br />
čakali na pomoč države. Tako smo leta 1995<br />
uspelo prid<strong>ob</strong>iti Phare program tehnične<br />
pomoči pri razvoju regije, ki je – zasnovan<br />
na analizi stanja in d<strong>ob</strong>rih evropskih<br />
izkušnjah pri prestrukturiranju regij –postal<br />
kažipot za prihodnje aktivnosti.<br />
Že naslednje leto je bil ustanovljen<br />
Regionalni center za razvoj: neprid<strong>ob</strong>itna<br />
gospodarska družba, ki bo koordinirala<br />
regijske razvojne aktivnosti. Njegovi<br />
sodelavci smo <strong>ob</strong>likovali nekatere temeljne<br />
razvojne dokumente tega prostora, med<br />
drugim strategijo Zasavje 2000+ in<br />
Regionalni razvojni program Zasavja za<br />
<strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>je od 2001 do 2006, prav tako pa smo<br />
vzpostavili različne mehanizme in orodja<br />
za razvojno podporo: garancijske sheme,<br />
podjetniški inkubator, razvojno-tehnološki<br />
center, sklad dela, klub za iskanje zaposlitve,<br />
center za razvoj turizma, štipendijsko<br />
shemo, različne <strong>ob</strong>like iz<strong>ob</strong>raževanja in<br />
svetovanja, podatkovne baze ter močna<br />
mreža stikov znotraj regije, po Sloveniji in<br />
v Evropi. Vse te aktivnosti so z rednimi<br />
proračunskimi sredstvi d<strong>ob</strong>ile dodatni<br />
zagon, brez katerega bi bilo gospodarsko in<br />
socialno stanje v regiji precej slabše.<br />
Vsak tolar je 4,4-krat oplemeniten<br />
Izvajanje aktivnosti ves čas temelji<br />
na programu ukrepov za razvojno<br />
prestrukturiranje regije, ki ga je po<br />
predhodnih razpravah sprejela slovenska<br />
vlada. Ta je razdeljen v tri velike sklope:<br />
ustvarjanje prostorskih pogojev za razvoj<br />
novih dejavnosti, vzpostavljanje razvojne<br />
infrastrukture za pospeševanje podjetništva<br />
in prestrukturiranje gospodarstva ter<br />
spodbujanje investicij v razvoj človeških<br />
virov.<br />
V letih od 2001 do 2004 je bilo od<br />
predvidenih 4,9 milijarde tolarjev skupaj<br />
porabljenih nekaj več kot 3,132 milijarde<br />
tolarjev. S pomočjo omenjenega zneska<br />
nepovratnih sredstev je bilo izvedenih za<br />
skoraj 14 milijard tolarjev investicij, kar<br />
pomeni, da je bil vsak tolar subvencije kar<br />
4,4-krat oplemeniten.<br />
Pri zagotavljanju prostorskih pogojev je<br />
bilo z 1,3 milijarde tolarjev ali 65-odstotnim<br />
deležem sofinancirano predvsem urejanje<br />
<strong>ob</strong>rtno-industrijskih con. V conah, za katere<br />
so se namenjala ta sredstva, je zaposlenih<br />
že nekaj več kot 700 delavcev, končno<br />
število pa naj bi bilo okrog 1700. Največje<br />
med njimi so Nasipi v Trbovljah, Kisovec v<br />
Zagorju, vse tri cone v Hrastniku, Ponoviška<br />
v Litiji in Obrežje v Radečah.<br />
Spodbujanju podjetništva in<br />
vzpostavljanju razvojne infrastrukture je<br />
bilo med letoma 2001 in 2004 namenjenih<br />
1,13 milijarde tolarjev, največ sofinanciranju<br />
začetnih investicij. S pomočjo teh sredstev<br />
so se izvedle investicije v skupni vrednosti<br />
10,5 milijarde tolarjev. Vseh naložb je 49,<br />
prejemniki sredstev pa so dolžni v treh letih<br />
po njihovem zaključku vzpostaviti 470 novih<br />
delovnih mest. Na področju podpornega<br />
okolja za razvoj pa je bilo urejenih 1440<br />
kvadratnih metrov površin za podjetniški<br />
inkubator, vzpostavljen je bil Regionalni<br />
tehnološki center Zasavja, Center za razvoj<br />
turizma je razvil več turističnih programov.<br />
Na področju razvijanja človeških virov<br />
pa je bilo izvedenih za blizu 1,1 milijarde<br />
naložb, ki so bile sofinancirane z več kot<br />
550 milijoni tolarjev. Glavnina sredstev je<br />
bila namenjena izdelovanju in uresničevanju<br />
kadrovskih strategij v podjetjih ter<br />
iz<strong>ob</strong>raževanju; zgolj podatek, da se je<br />
skoraj 3500 zaposlenih udeležilo različnih<br />
delavnic in usposabljanj. Zelo pomemben<br />
ukrep pa so štipendije, ki bodo prispevale<br />
k manjšemu odlivanju znanja iz Zasavja:<br />
doslej jih je prejelo že 211 študentov.<br />
Pre<strong>ob</strong>razba traja vsaj eno<br />
generacijo<br />
Rezultati izvajanja tretjega dela<br />
zasavskega <strong>zakon</strong>a jasno govore, da je<br />
njegovo izvajanje smiselno podaljšati<br />
vsaj do konca naslednjega programskega<br />
<strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>ja, to je do leta 2013. Za kvalitetno<br />
izvedbo projektov bi bilo v tem <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>ju<br />
potrebno vsako leto zagotoviti vsaj 900<br />
milijonov tolarjev, kar v sedmih letih znese<br />
6,3 milijarde tolarjev.<br />
Dosedanji rezultati nakazujejo, da<br />
bodo cilji, postavljeni <strong>ob</strong> sprejemu <strong>zakon</strong>a,<br />
doseženi in tudi preseženi. Da je tak način<br />
pomoči pri prestrukturiranju regije pravilen,<br />
pa dokazuje tudi vmesno ocenjevanje<br />
izvajanja, ki ga je v letu 2003 naročila<br />
Agencija Republike Slovenije za regionalni<br />
razvoj.<br />
Izkušnje nekaterih evropskih regij,<br />
ki so spreminjale rudarsko ali klasično<br />
industrijsko strukturo gospodarstva:<br />
Lorraine, Twente, Wales, Mayo, Porurje…,<br />
jasno govore, da proces prestrukturiranja<br />
traja vsaj dvajset let, njegova uspešnost pa<br />
je v največji meri odvisna od državne in<br />
evropske podpore kot zunanjega dejavnika,<br />
in od znanja, volje ter širokih razvojnih<br />
partnerstev znotraj regije kot notranjega<br />
dejavnika.<br />
Če se bo država odločila za podaljšanje<br />
<strong>zakon</strong>a, bo Zasavju omogočila finančno<br />
podlago za prid<strong>ob</strong>ivanje sredstev iz<br />
evropskih skladov in drugih virov. Tako<br />
uresničeni kakovostni projekti bodo<br />
pospešili razvoj Zasavja in ga pre<strong>ob</strong>razili v<br />
znotraj Evropske unije konkurenčno regijo.<br />
Zasavje na d<strong>ob</strong>ri <strong>poti</strong> • stran 8
Zasavska štipendijska shema<br />
Barbara Kaluža<br />
Podeljenih že<br />
211 štipendij<br />
Regionalni center za razvoj je leta 2001 pričel z izvajanjem štipendijske<br />
sheme v Zasavju. Vsaj trije d<strong>ob</strong>ri razlogi so nas vodili k temu. Prvi, da je<br />
človeški kapital najpomembnejši dejavnik za razvoj regije in povečanje njene<br />
konkurenčnosti. Drugi, da je ogromno mladih strokovnjakov odhajalo iz<br />
Zasavja oziroma se po končanem študiju ni vrnila v regijo, hkrati pa je v regiji<br />
naraščal delež mladih brezposlenih. Tretji razlog pa je bilo krčenje števila<br />
kadrovskih štipendij, saj so se podjetja vse redkeje odločala za takšno <strong>ob</strong>liko<br />
sodelovanja s študenti, njihovimi kasnejšimi sodelavci.<br />
Štipendiranje študentov iz zasavske regije<br />
s sredstvi za razvojno prestrukturiranje<br />
regije v sodelovanju z Ministrstvom za<br />
gospodarstvo izvaja Regionalni center za<br />
razvoj. Do štipendij so upravičeni študentje<br />
iz Hrastnika, Laškega, Litije, Radeč,<br />
Šmartnega pri Litiji, Trbovelj in Zagorja <strong>ob</strong><br />
Savi, izbor pa je opravljen glede na potrebe<br />
podjetij in uspeh študenta.<br />
Od začetka izvajanja štipendijske sheme<br />
v šolskem letu 2001/2002 pa do danes je bilo<br />
štipendiranju namenjenih dvesto milijonov<br />
tolarjev, v prihajajočem študijskem letu pa<br />
je predvidenih sto milijonov tolarjev.<br />
Obdržati strokovnjake doma<br />
Temeljni cilj štipendiranje in zaposlovanje<br />
mladih je zajeziti beg možganov in tako<br />
prispevati h kadrovski prenovi regije, saj so<br />
se mladi strokovnjaki po končanem študiju<br />
dolžni zaposliti v Zasavju.<br />
Projekt štipendijske sheme je razdeljen<br />
na dva dela. V prvem se z različnimi<br />
metodami ugotavlja, katerih kadrov na trgu<br />
dela primanjkuje, saj je naš cilj spodbujati<br />
vpis v tiste študijske programe, katerih<br />
diplomante Zasavje potrebuje za hitrejšo<br />
gospodarsko rast. Tako opravimo raziskavo<br />
o potrebah <strong>zasavski</strong>h podjetij in analizo<br />
zaposlovanja visoko iz<strong>ob</strong>raženih kadrov,<br />
kar je kažipot, za katere študijske smeri naj<br />
se razpišejo štipendije.<br />
V drugem delu se pripravi in <strong>ob</strong>javi<br />
razpis za podelitev štipendij. Letno je<br />
razpisanih okrog štirideset štipendij za<br />
višješolski strokovni, visokošolski strokovni,<br />
univerzitetni in podiplomski študij, nanj pa<br />
se prijavi okrog dvesto študentov iz celotne<br />
zasavske regije, med katerimi d<strong>ob</strong>ra tretjina<br />
izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Strokovna<br />
komisija popolne vloge – upoštevajoč<br />
pravilnik – oceni in na tej osnovi podeli<br />
predvideno število štipendij.<br />
Lani kar dva razpisa<br />
V minevajočem študijskem letu sta bila<br />
<strong>ob</strong>javljena kar dva razpisa. Na rednem je bilo<br />
izbranih 41 študentov, ker pa dva študenta<br />
pogodbe nista podpisala, je bilo dejansko<br />
sklenjenih 39 pogodb o štipendiranju.<br />
Ker pa so medtem nekateri študentje iz<br />
prvih generacij že končali študij ali študijskih<br />
<strong>ob</strong>veznosti niso izpolnili, se je pokazala<br />
možnost po dodatnem štipendiranju.<br />
Strokovna komisija za podeljevanje<br />
štipendij se je zato odločila, da na osnovi<br />
analize novih kadrovskih potreb podjetij in<br />
drugih institucij v regiji razpiše še dodatnih<br />
trideset štipendij. Tako je bilo v študijskem<br />
letu 2004/2005 podeljenih kar 69 štipendij.<br />
Od začetka izvajanja projekta pa do<br />
danes pa je bilo skupaj podeljenih 211<br />
štipendij.<br />
Tehnični in naravoslovni študiji<br />
V študijskem letu 2005/2006 se<br />
bo štipendiranje nadaljevalo, starim<br />
štipendistom pa se bo pridružilo okrog<br />
štirideset novih. Razpisana so za tiste<br />
študijske smeri in programe, kjer<br />
strokovnjakov primanjkuje: strojništvo,<br />
gradbeništvo, logistika, lesarstvo, kemija,<br />
računalništvo in informatika ter zdravstvena<br />
nega in medicina.<br />
Število novih štipendistov se bo ustrezno<br />
povečalo tudi na račun zmanjšanja števila<br />
štipendistov iz prejšnjih generacij, ki bodo<br />
v tem času že diplomirali oziroma končali<br />
šolanje. Natančno število novih štipendistov<br />
in zneski od<strong>ob</strong>renih štipendij bodo znani<br />
novembra, ko bodo končani vsi z razpisom<br />
povezani postopki in roki.<br />
Zaposlovanje štipendistov<br />
Regionalni center za razvoj v skladu<br />
s pogodbo, ki jo sklene s štipendistom,<br />
zanje tudi išče zasavska podjetja, ki so po<br />
končanem študiju zainteresirana za njihovo<br />
zaposlitev. Podjetje, ki želi štipendista<br />
zaposliti, sklene tripartitno pogodbo, s<br />
katero se zaveže, da bo štipendista zaposlilo<br />
za najmanj toliko časa, kot je ta prejemal<br />
štipendijo. V ta namen <strong>ob</strong>likujemo bazo<br />
podatkov o vseh štipendistih in prid<strong>ob</strong>ivamo<br />
druge za zaposlitev štipendistov pomembne<br />
podatke, seznam štipendistov pa <strong>ob</strong>javljamo<br />
tudi na naši spletni strani.<br />
Doslej smo s podjetji in štipendisti<br />
sklenili osemnajst pogodb, število pa se bo<br />
v prihodnosti hitreje povečevalo. Deloma<br />
tudi zato, ker so se nekatera podjetja, ki<br />
so prid<strong>ob</strong>ila sredstva na letošnjem razpisu<br />
za spodbujanje investicij v malih, srednje<br />
velikih in velikih podjetij na <strong>ob</strong>močju<br />
Zasavja, zavezala, da bodo do leta 2007<br />
zaposlila tudi štipendiste Regionalnega<br />
centra za razvoj. Samo na tej osnovi naj<br />
bi do konca leta 2007 d<strong>ob</strong>ilo zaposlitev<br />
osemnajst štipendistov.<br />
Poleg zasavske štipendijske sheme,<br />
ki je ena največjih in je bila ena prvih v<br />
Sloveniji, imajo štipendijske sheme še v<br />
nekaterih regijah. Letos se je zato, na p<strong>ob</strong>udo<br />
regionalnih agencij iz vse Slovenije,<br />
začelo resno razmišljati o vzpostavitve<br />
skupnega modela štipendiranja.<br />
Predviden je prehod na tako imenovane<br />
štipendijske fundacije, ki bi med<br />
drugim zagotavljale tudi svetovalno podporo<br />
štipendistom in skrbele za njihovo<br />
dodatno iz<strong>ob</strong>raževanje. Njihov temeljni<br />
cilj je, poleg subvencioniranja štipendij za<br />
deficitarne poklice, zmanjšanje neskladja<br />
med ponudbo in povpraševanjem na trgu<br />
dela, spodbujanje podjetij k načrtovanju<br />
razvoja kadrov in zmanjšanje odliva<br />
mladih iz posameznih regij.<br />
Podeljenih že 211 štipendij • stran 9
Bartec–Varnost vse uspešnejša<br />
Jure Nagode<br />
Ne bojijo se<br />
prihodnosti niti<br />
konkurence<br />
Zgodba o družbi Bartec–Varnost ima pravzaprav dva začetka. Prvi sega v<br />
leto 1958. Takrat je bila ustanovljena delovna organizacija Varnost v okviru<br />
Rudnika Zagorje. Pravzaprav se je takrat osnoval manjši samostojni <strong>ob</strong>rat,<br />
specializiran za izdelavo rudarskih pripomočkov, ki naj bi zagotavljali varno<br />
delo rudarjev gl<strong>ob</strong>oko pod zemljo. V <strong>ob</strong>ratu je bilo dvanajst zaposlenih. V<br />
svojih začetkih so med drugim izdelovali ventilatorje za jame ter rudarske<br />
naglavne svetilke.<br />
Drugi začetek družbe sega trideset let nazaj. V takratni Zahodni Nemčiji je<br />
Rainhold Barlien v neki garaži ustanovil podjetje Bartec. V treh desetletjih je<br />
Bartec iz garaže prerasel v veliko mednarodno korporacijo s 1300 zaposlenimi<br />
po vsem svetu. Bivši <strong>ob</strong>rat Varnost in nato samostojna delovna organizacija<br />
TEVE Varnost je od leta 1997 del družbe Bartec.<br />
ki kljub majhnosti trga vse bolj prodira<br />
v Slovenijo, je predvsem v znanju. Tu je<br />
znanja ogromno, zato se ne bojijo za svojo<br />
prihodnost. Delajo predvsem za kemično<br />
in lesno industrijo. Ne zanemarjajo pa<br />
niti svoje tradicionalne proizvodne, to je<br />
izdelavo raznih varnostnih pripomočkov za<br />
rudnike.<br />
»Individualne rešitve so za nas standard.<br />
Vsak eksplozijsko varen motor, vsaka<br />
tovrstna naprava je pravzaprav unikatna ali<br />
pa narejena v zelo majhnih serijah zaradi<br />
vsakokratnih specifičnih potreb in zahtev<br />
naših kupcev.«<br />
Družba TEVE Varnost je tako postala<br />
ena od štirih Bartecovih proizvodnih enot.<br />
Varnost je na prvem mestu, je vodilo vseh.<br />
Ne samo lastna, temveč varnost vseh, za<br />
katere izdelujejo eksplozijsko varne motorje<br />
ter vse, kar je namenjeno zaščiti pred<br />
eksplozijami.<br />
Družbo vodita Ratko Borozan in Simona<br />
foto Jure Nagode<br />
Čeprav so bila vlaganja v razvoj in nove tehnologije v<br />
zadnjih letih velika, pa zaradi maloserijske proizvodnje<br />
in specifičnosti pri izdelavi eksplozijsko varnih naprav<br />
še vedno ne gre brez ročnega dela.<br />
Klukej. Prvi skrbi za strateške odločitve<br />
in razvoj, Simona Klukej je zadolžena za<br />
operativne naloge. To pomeni, da skrbi za<br />
nemoteno delo in nenazadnje za razvoj<br />
družbe v pravo smer.<br />
Individualne rešitve so standard<br />
»Lahko rečem, da je bila povezava<br />
oziroma kar prevzem družbe s strani<br />
korporacije Bartec tam nekje leta 1997<br />
za naše podjetje pravzaprav rešitev. Bili<br />
smo prezadolženi, izguba jugoslovanskega<br />
trga nas je zelo prizadela. Zaradi prihoda<br />
tujega kapitala in novih lastnikov smo bili<br />
najprej kar nekoliko prestrašeni, saj nismo<br />
vedeli kaj nas čaka. Kmalu smo ugotovili,<br />
da je bilo vse skupaj vendarle za nas zelo<br />
d<strong>ob</strong>ro,« pravi Klukejeva in dodaja, da se je<br />
na vodilnem mestu pred skoraj desetimi leti<br />
znašla bolj po sili razmer in spletu okoliščin,<br />
saj je prej v podjetju opravljala povsem<br />
drugačna dela in imela druge zadolžitve.<br />
Pod okriljem Barteca so se jim odprla<br />
mnoga vrata v tujini, z njimi pa nove<br />
priložnosti. »Slovenski trg je v tem segmentu<br />
majhen, glede ekonomskih učinkov lahko<br />
rečem celo zanemarljivo majhen. Kljub temu<br />
se borimo za vsak domač posel. A zgolj v<br />
Sloveniji naš kolektiv s 137 zaposlenimi ne<br />
bi mogel preživeti,« pravi direktorica.<br />
Njihova prednost pred konkurenco,<br />
Varnostni elaborati za Petrolove<br />
črpalke<br />
Varnost se je pod okriljem Barteca<br />
stabilizirala in si ustvarila ime tudi v tujini.<br />
Po besedah Simone Klukej vse več prihodkov<br />
ustvarjajo tudi z inženiringom in servisnimi<br />
storitvami. »Vse večkrat izdelujemo različne<br />
varnostne elaborate. Naročniki prihajajo od<br />
vsepovsod, predvsem od tam, kjer je potreba<br />
po varnosti še posebej pomembna.<br />
Za izdelavo elaboratov imamo na<br />
razpolago dovolj strokovnega kadra. Imamo<br />
tudi domala vse pomembnejše certifikate,<br />
ki zagotavljajo, da smo na tem področju<br />
resnično d<strong>ob</strong>ri. V tem času, na primer,<br />
ravno izdelujemo varnostne elaborate za<br />
vse Petrolove črpalke v Sloveniji.<br />
Inženiring in servis pa sta pomembna<br />
tudi zaradi tega, ker na ta račun marsikdaj<br />
naročniku lažje prodamo še kakšen naš<br />
izdelek.«<br />
Pod<strong>ob</strong>no je tudi na tujih trgih, kamor<br />
so zaradi specifičnosti svojega dela in<br />
proizvodnje prisiljeni vse več prodajati.<br />
Uspešnost je pri tem v precejšnji meri<br />
odvisna tudi od vlaganj. Teh je bilo v<br />
Bartec–Varnosti kar precej, saj je družba v<br />
zadnjem desetletju ali manj naredila velik<br />
tehnološki korak naprej.<br />
Ena izmed večjih letošnjih naložb je<br />
bila nakup CNC <strong>ob</strong>delovalnega centra<br />
Ne bojijo se prihodnosti niti konkurence • stran 10
za izdelavo eksplozijsko varnih motorjev<br />
največjih dimenzij, katerega vrednost je bila<br />
okrog devetdeset milijonov tolarjev. Sicer pa<br />
v družbi skoraj celoten d<strong>ob</strong>iček namenjajo<br />
prav novim naložbam, s katerimi gredo v<br />
korak s časom in konkurenti, krepijo svoje<br />
tržne položaje in osvajajo nove trge.<br />
Lastniki niso zavrnili n<strong>ob</strong>ene naložbe<br />
Tudi po prihodu novih lastnikov so<br />
v Varnosti <strong>ob</strong>držali precej samostojen<br />
položaj. »Res je, da o svojem delu pišemo<br />
poročila, s katerimi upravni odbor matične<br />
družbe precej natančno seznanjamo z vsem,<br />
kar se pri nas dogaja. Pri odločanju pa smo<br />
še vedno precej samostojni.<br />
Zdi se mi, da nam vodilni v matični<br />
družbi precej zaupajo: verjamejo v naše<br />
odločitve in zelo podpirajo naš razvoj. Tako<br />
nam niso zavrnili še niti enega predloga<br />
za novo naložbo. To razumem kot znak,<br />
da delamo d<strong>ob</strong>ro in da smo si s svojim<br />
delom ustvarili njihovo zaupanje,« pravi<br />
direktorica.<br />
Če so leta 1997 v povprečju izdelovali<br />
okoli štiristo različnih eksplozijsko varnih<br />
elektromotorjev mesečno, jih danes izdelajo<br />
tudi tisoč. Drugačne strateške usmeritve<br />
družbe, na primer že omenjena inženiring<br />
in servisne storitve, pa prinašajo še dodaten<br />
zaslužek.<br />
Uspešnost se kaže tudi v povprečni starosti<br />
zaposlenih. Čeprav veliko dela opravijo<br />
univerzitetno iz<strong>ob</strong>raženi in strokovno zelo<br />
uspos<strong>ob</strong>ljeni ljudje, je povprečna starost<br />
zaposlenih le 44 let. V tovrstni industriji je<br />
to nadvse ugodno. In tudi zaradi tega se jim<br />
ni treba bati prihodnosti.<br />
Pestra zgodovina<br />
Prihodnost družbe ni bila vedno tako<br />
trdna in jasno začrtana. Po začetkih leta<br />
1958 je kazalo d<strong>ob</strong>ro. Najprej so delali<br />
predvsem za zagorski rudnik, kasneje vse<br />
več za razna podjetja v bivši Jugoslaviji.<br />
Izdelkov je bilo vse več, prav tako tudi<br />
zaposlenih.<br />
Prva kriza je prišla konec šestdesetih let<br />
in končala <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>je, ko je bila dovoljena tudi<br />
ležernost. Plin, elektrika in razna gorilna<br />
olja so začela postajati vse bolj cenjena in<br />
uporabljana, nove proizvodne tehnologije<br />
so zahtevala nove pristope in drugačne<br />
eksplozijsko varne električne motorje.<br />
Varnost na te izzive v tistem času ni znala<br />
odgovoriti sama, saj je izdelava takšnih<br />
motorjev zahtevala močno in tehnološko<br />
opremljeno delovno organizacijo, kar<br />
podjetje Varnost v tistih časih ni bila.<br />
Zato so se sredi leta 1969 pridružili<br />
takratnemu socialističnemu elektro-gigantu<br />
Energoinvestu iz Sarajeva.<br />
Ta združitev je prinesla hitrejši razvoj,<br />
zato so že leto kasneje začeli razmišljati o<br />
novi tovarni. Eksplozijsko varna oprema<br />
je bila na trgu vse bolj iskana, zato so se<br />
odločili za gradnjo tovarne za izdelavo<br />
elektromotorjev v Potoški vasi v Zagorju,<br />
ker so še danes. Od prve ideje do polaganja<br />
temeljnega kamna je sicer minilo osem let,<br />
je bila pa zato tovarna zgrajena v d<strong>ob</strong>rem<br />
letu dni in 4. avgusta 1979 odprta. V<br />
novi tovarni sta bili <strong>ob</strong>likovani delovni<br />
enoti Energoinvest Varnost ter enota<br />
elektromotorjev in elektromagnetov.<br />
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja<br />
je nato Varnost poslovala bolj ali manj<br />
uspešno. Kot je razvidno iz dokumentacije<br />
o tistih časih, pravzaprav precej uspešno.<br />
Začela se je prebijati na tuje trge in že<br />
leta 1990 prid<strong>ob</strong>ila certifikat PTB za<br />
vse elektromotorje. To je bil le prvi v<br />
nizu certifikatov, s katerimi je družba v<br />
devetdesetih letih ter tudi v novem tisočletju<br />
dokazovala svoje znanje in si dvigovala<br />
ugled.<br />
Še pred tem pa se je znašla v novi veliki<br />
krizi. Vojna v Jugoslaviji, izguba tamkajšnjih<br />
trgov in nepripravljenost za konkuriranje<br />
na trgih zahodne Evrope so pahnili družbo<br />
Enegoinvest Varnost v stečaj. Na njenem<br />
pogorišču je nastala TEVE Varnost, ki<br />
je <strong>ob</strong>držala osnovno dejavnost družbe,<br />
ter TEVE Varnost Elektronika, v kateri<br />
so se ukvarjali z elektroniko na področju<br />
eksplozijsko varnih naprav. Novi družbi je<br />
nekako uspelo preživeti tja do leta 1997,<br />
ko jo je odkupilo nemško podjetje Bartec,<br />
medtem ko je TEVE Varnost Elektronika<br />
še naprej delovala kot samostojna družba.<br />
TEVE Varnost, ki se je preimenovala v<br />
Bartec Varnost, je po spremembah d<strong>ob</strong>ila<br />
nov zagon, nove trge in nove perspektive za<br />
prihodnost.<br />
… in d<strong>ob</strong>ri <strong>ob</strong>eti za prihodnje<br />
»Letos smo, tako kot že nekaj let<br />
zapored, ustvarili kar nekaj d<strong>ob</strong>ička. Tega<br />
v glavnem namenjamo razvoju. Smo pa<br />
zelo zadovoljni, ker nam pri tem pomaga<br />
tudi Regionalni center za razvoj. Preko<br />
skladov oziroma razpisov smo letos tako<br />
d<strong>ob</strong>ili nekaj manj kot pet milijonov tolarjev<br />
za iz<strong>ob</strong>raževanje zaposlenih ter okoli 34<br />
milijone tolarjev za naložbe. Ta denar<br />
nam bo prišel še kako prav pri nakupu že<br />
omenjenega CNC tehnološkega centra,«<br />
pravi Simona Klukej.<br />
Poslovno leto v Bartec–Varnosti ni<br />
enako koledarskemu in traja od maja do<br />
aprila. Tudi zadnje je bilo uspešno, saj so<br />
ustvarili za 7,3 milijona evrov prihodkov in<br />
foto Jure Nagode<br />
Direktorica Simona Klukej pravi, da se v Bartec<br />
Varnost ne bojijo prihodnosti<br />
d<strong>ob</strong>iček, ki jim omogoča nadaljnjo rast in<br />
razvoj podjetja.<br />
Največji prodajni delež predstavljajo<br />
elektromotorji v protieksplozijski zaščiti,<br />
največji korak pa so v preteklem poslovnem<br />
letu naredili na področju elektro-opreme,<br />
kjer so znatno presegli proizvodne in<br />
prodajne načrte. Vse pomembnejša sta tudi<br />
inženiring in servisna dejavnost, kjer so<br />
nedolgo tega prejeli pomemben certifikat<br />
uspos<strong>ob</strong>ljenosti za servisiranje in popravila,<br />
vzdrževanje in vgrajevanje protieksplozijskih<br />
naprav Slovenskega inštituta za kakovost.<br />
Bruto dodana vrednost na zaposlenega<br />
se je v preteklem letu povečala na d<strong>ob</strong>rih<br />
pet in pol milijonov tolarjev, kar je nekaj<br />
več kot trinajstodstotna rast glede na leto<br />
poprej. V preteklem poslovnem letu so se<br />
vključili v skupno mednarodno poslovanje<br />
preko poslovne mreže matične družbe,<br />
kar jim zagotavlja možnost rasti in razvoja<br />
podjetja s povečano prodajo in lažjim<br />
<strong>ob</strong>vladovanjem doslej še neizkoriščenih<br />
tržnih možnosti.<br />
Še največje težave imajo s kadri,<br />
zaradi premajhnega števila specializiranih<br />
strokovnjakov. Tako jim primanjkuje ljudi<br />
z izkušnjami na področju mednarodnega<br />
marketinga in trženja. Težave so tudi na<br />
področju tehničnih kadrov: ni dovolj<br />
strojnih, elektro- in kemijskih inženirjev<br />
ter tudi fizikov. Te so skušali privabiti tudi<br />
s štipendijami za različne fakultete, vendar<br />
ni bilo odziva. Ne bodo pa <strong>ob</strong>upali, pravi<br />
Simona Klukej, in dodaja, da so še vedno<br />
pripravljeni podeliti štipendije za določene<br />
iz<strong>ob</strong>raževalne programe in da so njihova<br />
vrata – predvsem za mlade in iz<strong>ob</strong>ražene<br />
– široko odprta.<br />
Ne bojijo se prihodnosti niti konkurence • stran 11
Europe Direct<br />
Katarina Kus<br />
Evropsko unijo<br />
približati ljudem<br />
Ker se je v zadnjem času pogosto pojavljalo ime Europe Direct – in se bo<br />
od sredine septembra še pogosteje - smo se odločili pojasniti misterij, ki se<br />
skriva v tem nenavadnem imenu.<br />
Vsi potencialni bralci: pazi… pozor… zdaj!<br />
Evropska komisija se je odločila, da bo<br />
Evropsko unijo čimbolj približala navadnim<br />
smrtnikom, saj je po nedavnih dogodkih<br />
jasno, da Evropska unija trenutno ni na<br />
vrhuncu moči. Eden med vzroki je zagotovo<br />
tudi, da se državljani članic ne čutijo eno<br />
z Evropo niti do nje ne gojijo posebnih<br />
patriotskih čustev. Komisija se je zato<br />
odločila, da ne bo stala križem rok, da je<br />
potrebno nekaj ukreniti.<br />
Europe direct – kaj to je?<br />
Če smo odgovorili na vprašanje, zakaj<br />
Europe direct sploh, sledi naslednje: Kaj to<br />
je?<br />
Omenjena komisija je nagubala čelo, se<br />
gl<strong>ob</strong>oko zamislila – nato pa se ji je posvetilo.<br />
Preljubo Unijo bo potrebno približati<br />
Europe Directova knjiga rekordov<br />
ljudem in evropske državljane bolj pritegniti<br />
v evropske zadeve! Ker zapletene procedure<br />
v parlamentu niso dosegle svojega namena<br />
(in se je štiristostranska ustava pokazala kot<br />
prevelik zalogaj za povprečnega državljana),<br />
se je komisija stvari lotila na drugem koncu.<br />
In to zelo uspešno!<br />
Vzpostavila in okrepila je namreč omrežje<br />
informacijskih pisarn, ki jih je poimenovala<br />
informacijske točke Europe Direct. Kot<br />
pove že samo ime, bodo te točke prinašale<br />
Evropo neposredno v naše domove, saj<br />
so mišljene kot posrednik med lokalno<br />
ravnijo držav in Evropsko unijo. Tako<br />
bodo prebivalcem držav članic zagotavljale<br />
informacije o evropski povezavi držav, v<br />
Bruselj pa pošiljala povratne informacije<br />
o željah ljudstva. Na ta način bodo veljaki,<br />
ki sprejemajo odločitve, bolje seznanjeni z<br />
lokalnimi potrebami prebivalcev in jih bodo<br />
Evropska komisija je vašo najljubšo informacijsko točko Europe Direct<br />
Zasavje zasula z raznovrstno literaturo, v kateri bo zagotovo vsak našel kaj<br />
zase. Favoriti za primat na naj-naj lestvici pa so:<br />
• Najmanjši format ima knjižica Moje temeljne pravice v Evropski uniji.<br />
Njene dimenzije znašajo zgolj in samo 2,5 x 3,2 x 0,5 cm.<br />
Hvala bogu, da naše pravice krepko presegajo dimenzije knjižice!<br />
• Najbolj <strong>ob</strong>sežno branje je trenutno Pogodba o Ustavi za Evropo: <strong>ob</strong>sega<br />
482 strani, 448 členov, 36 protokolov, 50 izjav držav in tehta – v<br />
broširani izdaji – 0,86 kilograma.<br />
• Najbolj brana in pregledovana publikacija, sploh na potovanju po Evropi,<br />
je zemljevid Evropske unije s koristnimi informacijami o potovanju,<br />
denarju, nakupovanju, sporazumevanju in pod<strong>ob</strong>nem.<br />
• Najbolj množične pa so brošure Evropa v gibanju, ki zajemajo tematiko<br />
od zunanjih odnosov prek pravosodja pa vse do hrane. Njihova skupna<br />
masa presega sto kilogramov.<br />
lahko upoštevali pri svojem delu.<br />
Komisija si tako 393 informacijskih<br />
točk, ki so od 1. maja 2005 razpredene<br />
po 24 državah članicah Evropske unije<br />
pod skupnim imenom Europe Direct,<br />
predstavlja kot osrednji most komunikacije<br />
med lokalno in evropsko ravnjo, v središče<br />
katere postavlja evropskega državljana.<br />
Europe direct – kje to je?<br />
Šest takšnih informacijskih pisarn deluje<br />
tudi v Sloveniji; prva med njimi se je že<br />
odprla v Novem mestu. Vam najbližja točka<br />
z imenom Europe Direct Zasavje, ki se<br />
uradno odpira v septembru, pa je na sedežu<br />
Regionalnega centra za razvoj v Zagorju.<br />
Informacijske točke ponujajo vrsto<br />
storitev, vse pa so seveda v povezavi z<br />
evropskimi temami. Tako se lahko vsakdo<br />
<strong>ob</strong>rne na informacijsko točko, če želi<br />
odgovore na vprašanja o kakršnikoli zadevi,<br />
povezani z Evropsko unijo. Na razpolago<br />
je brezplačen dostop do številke klicnega<br />
centra Europe Direct (00800 67 89 10 11),<br />
ki je dostopna iz vseh držav članic, prav<br />
tako je brezplačen tudi dostop do publikacij<br />
o <strong>zakon</strong>odaji, programih in politikah<br />
Evropske unije, na voljo so besedila različnih<br />
pogodb. Posebne pozornosti pa so deležne<br />
informacije o možnostih zaposlovanja v<br />
evropskih institucijah, študiju ali potovanju<br />
po širni Evropi, o pravicah evropskih<br />
državljanov, socialnih zadevah.<br />
V informacijski točki je na voljo tudi<br />
visoko zmogljiv računalnik z dostopom do<br />
spletnih strani strežnika Europa.<br />
Informacijske točke državljanom v<br />
lokalnem okolju ponujajo informacije<br />
osebno, po telefonu, po elektronski pošti in<br />
v pisni <strong>ob</strong>liki, hkrati pa jim dajejo možnost<br />
naslavljati vprašanja, komentarje in mnenja<br />
na institucije Evropske unije.<br />
Za vsemi vprašanji v zvezi s točko<br />
Europe Direct Zasavje se lahko <strong>ob</strong>rnete<br />
na uspos<strong>ob</strong>ljenega zaposlenega, ki vam bo<br />
vedno pripravljen pomagati. Več informacij<br />
o celotni informacijski mreži Europe Direct<br />
je dostopnih na spletni strani http://europa.<br />
eu.int/europedirect, o naši pa na http://<br />
Evropsko unijo približati ljudem • stran 12
www.rcr-zasavje.si/.<br />
V Europe Direct Zasavje bodo poleg tega<br />
vsak mesec organizirane tudi delavnice,<br />
debate, okrogle mize ali predavanja o<br />
aktualnih temah in perečih vprašanjih<br />
Evropske unije. Organizirani bodo tudi<br />
natečaji, razpisi, ustvarjalne delavnice…<br />
Več o tem pa po odprtju naše točke.<br />
Europe direct – zakaj zdaj?<br />
Vzpostavljanje informacijskih točk<br />
v Sloveniji se, po mnenju bivšega vodje<br />
predstavništva Evropske komisije v Sloveniji<br />
Erwana Fouéréja, odvija v najbolj primernem<br />
času, saj se po zavrnitvah ustavne pogodbe v<br />
Franciji in na Nizozemskem in po neuspehu<br />
v pogajanjih o naslednji finančni perspektivi,<br />
Evropska unija nahaja v kritičnem trenutku<br />
svojega razvoja. Čeprav ni to niti prvo<br />
krizno <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>je evropskega integracijskega<br />
procesa niti zadnje, pa je pomembno, da<br />
se vsi zavedamo močnega sporočila, ki<br />
nam ga posredujejo zadnji dogodki. Gre za<br />
sporočilo, da se razvoj Evropske unije ne<br />
sme več odvijati kot projekt političnih elit,<br />
je še poudaril Fouéré.<br />
Evropska unija je bila res predolgo<br />
projekt zgolj političnih elit, ali kot je dejala<br />
podpredsednica Evropske komisije Margot<br />
Wallström: Bila je neuspešna pri poslušanju,<br />
razlaganju in pri vpeljevanju evropskih<br />
zadev v politike posameznih držav. To<br />
je bilo mogoče sprejemljivo na vrhuncu<br />
njene moči, saj so bili rezultati sodelovanja<br />
– predvsem mir in blaginja – očitni. To pa<br />
vendarle ne zadostuje več. Ali kot se je še<br />
slikovito izrazila Wallströmova: Glede na<br />
zadnje dogodke bi si morala unija vzeti čas<br />
za premislek in vzpostaviti plan D, kjer D<br />
pomeni dialog, debato in demokracijo.<br />
Europe direct – in kaj zdaj?<br />
Evropska komisija je tako ubrala novo<br />
strategijo komunikacije, v kateri osrednjo<br />
vlogo igrajo prav informacijske točke<br />
Europe Direct. S tem se je za državljane<br />
unije začela nova era, ko naj bi bila njihova<br />
moč veliko večja, saj je ena glavnih nalog<br />
Evropske unije postalo pritegovanje ljudi na<br />
lokalni ravni v evropsko debato.<br />
Na Regionalnem centru za razvoj<br />
smo v skupini, ki je projekt pripravljala,<br />
iskali tudi sveže poimenovanje,<br />
saj so se različne informacijske in<br />
pod<strong>ob</strong>ne točke namnožile kot g<strong>ob</strong>e<br />
po dežju, pa tudi zelo po naše se<br />
Europe Direct Zasavje ne sliši. Prebili<br />
smo se do imena In beu in meu, ki<br />
v sebi skriva kar dve evropski uniji,<br />
vendar naše izvirnosti niso nagradili.<br />
Zaradi širše prepoznavnosti mreže<br />
bodo vse točke od Iberijskega polotoka<br />
do Baltika poimenovane z<br />
blagovno znamko Europe Direct.<br />
Pomembno je zavedanje vsakogar med<br />
nami, da smo evropski državljani, da lahko<br />
vplivamo na odločitve in da je zato že<br />
skrajni čas, da začnemo dejavno sodelovati<br />
v evropskih projektih. Bentenje pred<br />
televizorjem ne bo prineslo sprememb!<br />
Sicer pa je jasno, da kdor ne ukrepa, se<br />
nima niti pravice pritoževati.<br />
Zato brž pot pod noge in v najbližjo<br />
točko Europe Direct. Navsezadnje: smo<br />
Evropini in – Evropa je naša!<br />
Zupančičeva namesto Fouereja<br />
Avgusta je po treh letih vodenja predstavništva Evropske komisije v Ljubljani Erwan<br />
Fouere uradno končal svoj mandat in zapustil Slovenijo. Ob odhodu je povedal tudi,<br />
da bo pogrešal prijaznost ljudi, sproščeno vzdušje in d<strong>ob</strong>ro slovensko vino ter da se bo<br />
v Slovenijo še vračal. Prvič najkasneje okt<strong>ob</strong>ra letos, ko se bo udeležil ljubljanskega<br />
maratona.<br />
Erwan Fouere je večkrat <strong>ob</strong>iskal Regionalni center za razvoj in Zasavje; med drugim<br />
se je maja 2003 v Zagorju udeležil mednarodne konference Novi izzivi regionalnega<br />
sodelovanja regij držav članic Evropske unije, držav kandidatk in držav jugo-vzhodne<br />
Evrope.<br />
Leta 2004 je v intervjuju za Razvoj povedal, da se mu zdi Zasavje odličen primer<br />
d<strong>ob</strong>rega sodelovanja in povezovanja navznoter in navzven. Vem, da ste Zasavčani izvedli<br />
različne povezovalne projekte z Evropsko unijo, da so bila prva semena zasejana s prenosom<br />
znanja iz Evropske unije, da zdaj ta vašim potrebam prilagojena znanja prenašate naprej.<br />
Zasavje je zelo d<strong>ob</strong>er primer za druge slovenske regije, verjeti pa morate v svoje razvojne<br />
potenciale.<br />
V enem svojih zadnjih pisem pa se je zahvalil za vse tople sprejeme v Zasavju. Delo<br />
Regionalnega centra za razvoj in vaši napori pri širjenju sodelovanja v državah jugovzhodne<br />
Evrope so resnično d<strong>ob</strong>rodošli. So resnični odraz vloge Slovenije kot mostu med Evropsko unijo<br />
in balkansko regijo. Prav tako cenimo vaše stalne napore pri krepitvi sodelovanja z Irsko.<br />
foto Roman Rozina<br />
Erwan Fouere<br />
Za njegovo naslednico je bila med več deset kandidati izbrana Trboveljčanka Mihela Zupančič, ki bo omenjeno funkcijo začela<br />
opravljati predvidoma v začetku okt<strong>ob</strong>ra, ko bodo končani vsi postopki imenovanja.<br />
Mihela Zupančič je diplomirala iz novinarstva in angleščine ter magistrirala iz mednarodnih odnosov. Je vršilka dolžnosti odgovorne<br />
urednice Slovenske tiskovne agencije, pred tem pa je bila tudi dopisnica te agencije iz Bruslja. Za poročanje iz Bruslja je prejela nagrado<br />
Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2000.<br />
Evropsko unijo približati ljudem • stran 13
Zmanjševanje brezposelnosti<br />
Tadeja Nimac<br />
Andreja Sluga<br />
Iskanje novih <strong>ob</strong>lik<br />
pomoči mladim<br />
V septembru oziroma okt<strong>ob</strong>ru pričenjamo s programom razvojnega<br />
partnerstva Dnevni center Most. Program je bil izbran na javnem razpisu<br />
P<strong>ob</strong>ude skupnosti Equal v Sloveniji, njegov cilj pa brezposelnim olajšati<br />
dostop do trga dela.<br />
V program bomo vključili štirideset brezposelnih oseb, starih največ 26 let,<br />
ki so že najmanj dva meseca prijavljene na <strong>zasavski</strong> <strong>ob</strong>močni službi Za<strong>voda</strong><br />
Republike Slovenije za zaposlovanje, kamor sodijo uradi za delo v Litiji,<br />
Zagorju, Trbovljah in Hrastniku.<br />
V Sloveniji, tako kot tudi po Evropi,<br />
zadnjih nekaj let vztrajno narašča delež<br />
mladih iskalcev zaposlitve. V Zasavju je<br />
delež mladih brezposelnih oseb še nekoliko<br />
višji kot sicer v Sloveniji, zato je program<br />
namenjen prav njim. Nudi jim pomoč pri<br />
prehodu iz iz<strong>ob</strong>raževanja v zaposlitev,<br />
jim omogoča rabo in nadgrajevanje z<br />
iz<strong>ob</strong>raževanjem prid<strong>ob</strong>ljenega znanja, s<br />
tem pa tudi ekonomsko osamosvojitev, ki je<br />
osnovni pogoj za prehod v odraslost.<br />
Kaj program ponuja?<br />
Vsak udeleženec programa bo imel na<br />
razpolago poleg materialne pomoči pri<br />
iskanju zaposlitve – uporaba virov kot so<br />
časopisi in <strong>ob</strong>jave prostih delovnih mest,<br />
brezplačna uporaba telefona, računalnika<br />
z dostopom do interneta, tiskalnika,<br />
poštnih storitev – tudi strokovno pomoč<br />
pri vodenju skozi proces iskanja zaposlitve.<br />
Pri tem bo imel možnost vključevanja v<br />
različne programe iz<strong>ob</strong>raževanja in tudi<br />
neposrednega stika z delodajalcem –<br />
dvomesečno usposabljanje brez delovnega<br />
razmerja; skladno z individualnimi<br />
potrebami in, seveda, s potrebami<br />
delodajalcev.<br />
V razvojnem partnerstvu želimo z<br />
različnimi dodatnimi aktivnostmi prispevati<br />
k lažjemu premagovanju težavne situacije,<br />
v kateri se je posamezna brezposelna<br />
oseba znašla, in jo spodbujati k aktivnemu<br />
reševanja svojega položaja. Vsak vključeni v<br />
razvojno partnerstvo ima v programu točno<br />
določeno vlogo, cilj vseh pa je povečevati<br />
Iskanje novih <strong>ob</strong>lik pomoči mladim • stran 14
konkurenčne prednosti v program<br />
vključenih brezposelnih oseb.<br />
Izvajalci programa pričakujemo, da se<br />
bo vsak udeleženec poleg <strong>ob</strong>iskovanja redne<br />
aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve<br />
vključil v vsaj še eno dodatno dejavnost:<br />
računalniški krožek, študijsko-bralni krožek,<br />
krožek ročnih del ali športni krožek. Za vse<br />
udeležence in ostale sodelujoče v programu<br />
načrtujemo tudi športne dneve ter druge<br />
aktivnosti.<br />
Vse aktivnosti so za udeležence<br />
brezplačne, povrnjeni pa jim bodo tudi vsi<br />
potni stroški za izbrane aktivnosti.<br />
Evropske dimenzije projekta<br />
Program je v našem okolju inovativen, z<br />
njim pa želimo doseči boljše rezultate kot<br />
jih dajejo pri nas znani in izvajani načini<br />
vključevanja brezposelnih oseb. Zato<br />
bomo le-te primerjali z rezultati pod<strong>ob</strong>nih<br />
razvojnih partnerstev v Evropi in Sloveniji,<br />
si medsebojno izmenjavali d<strong>ob</strong>re izkušnje<br />
ter pripravljali utemeljene predloge<br />
spremembe politik na področju pomoči<br />
mladim pri zaposlovanju.<br />
Prve tovrstne aktivnosti so že stekle<br />
avgusta v Genovi, v okviru prvega<br />
podpisanega in s strani Ministrstva za delo,<br />
družino in socialne zadeve in Evropske<br />
komisije potrjenega transnacionalnega<br />
sporazuma Euro-Signal. Namen tega<br />
sodelovanja je vzpostavitev skupinske mreže<br />
projektov družbenega vključevanja med<br />
partnerji iz Italije (projekt E-Le-Change),<br />
Španije (projekt Equal in Red), Nemčije<br />
(projekt Sig.net) in Slovenije (naš projekt<br />
Dnevni center Most).<br />
Skupen cilj je razvijanje novih metod<br />
vključevanja ljudi s slabšimi možnostmi za<br />
zaposlitev ter oseb, ki slednjim omogočajo<br />
poiskati ali ustvariti lastno zaposlitev.<br />
Vsa razvojna partnerstva delimo željo po<br />
promociji koncepta korporativne družbene<br />
odgovornosti ter željo najti najboljše<br />
načine za dosego tega cilja, potrebo po<br />
večjih inovacijah v raziskovanju in razvoju<br />
na področju družbenega in delovnega<br />
vključevanja ljudi s slabšimi možnostmi,<br />
potrebo po učinkovitejših in hitreje delujočih<br />
metodah za pospeševanje družbenega in<br />
delovnega vključevanja ciljnih skupin.<br />
Namen prvega mednarodnega sestanka<br />
v Genovi je bil vzpostaviti upravljalske<br />
strukture sodelovanja, da bi na naslednjih<br />
treh načrtovanih delovnih sestankih lahko<br />
kar v največji meri realizirali namen in cilje<br />
tega sodelovanja. Predstavili smo projekte,<br />
jih pogl<strong>ob</strong>ljeno analizirali, iskali dodatne<br />
možnosti sodelovanja in ponovno natančno<br />
definirali zapisano v transnacionalni<br />
pogodbi. Ponovno smo opredelili tudi naše<br />
foto Andreja Sluga<br />
Na prvem mednarodnem sestanku v Genovi<br />
skupne aktivnosti in člane delovnih skupin<br />
za prihodnje tri delovne sestanke.<br />
Člani projektne skupine Dnevnega<br />
centra Most si <strong>ob</strong>etamo najplodnejše<br />
sodelovanje z nemškim projektom Sig.<br />
net, in sicer predvsem na področju razvoja<br />
curriculum vitae za brezposelne osebe. Le-ta<br />
namreč odlično sovpada z našo nacionalno<br />
aktivnostjo: razvoj modela ugotavljanja<br />
ključnih kompetenc za brezposelne osebe.<br />
Prihodnje srečanje bo novembra v<br />
Malagi, kjer bomo predstavili prve skupne<br />
produkte tega sodelovanja. Do takrat pa bo<br />
že vzpostavljena tudi naša skupna spletna<br />
stran, na kateri boste lahko spremljali vse<br />
aktivnosti mednarodnega sodelovanja Euro-<br />
Signal.<br />
Iskanje novih <strong>ob</strong>lik pomoči mladim • stran 15
Mednarodno sodelovanje<br />
Nataša Jerman Rajh<br />
Pred konferenco<br />
o spodbujanju<br />
podjetništva<br />
Regionalni center za razvoj zadnjih pet let uspešno sodeluje z regionalnimi<br />
in nacionalnimi razvojnimi ustanovami iz vseh držav nekdanje Jugoslavije.<br />
Tako smo od leta 2000 izvedli številna usposabljanja in seminarje, katerih<br />
cilj je bil prenos znanj in d<strong>ob</strong>rih izkušenj predvsem s področja spodbujanja<br />
podjetništva in razvijanja človeških virov.<br />
Še daljše pa je sodelovanje z razvojnimi ustanovami v državah članicah<br />
Evropske unije, ki je pravzaprav celo starejše kot je formalno sam <strong>zasavski</strong><br />
razvojni center: Regionalni center za razvoj je namreč nastal na temelju zaključkov<br />
Phare programa tehnične pomoči pri razvoju regije, ki se je v Zasavju<br />
odvijal v letu 1995.<br />
Leta 2000 smo v projektu Spodbujanje<br />
razvoja sodelovanja med Slovenijo in<br />
Hrvaško na regionalnem nivoju navezali<br />
d<strong>ob</strong>re stike z nekaterimi hrvaškimi regijami<br />
ter naslednje leto podpisali tudi sporazuma<br />
o sodelovanju z istrsko in medžimursko<br />
regijo. Leta 2002 pa smo se vključili v<br />
izvajanje projekta Pakt stabilnosti ter začeli<br />
sodelovati s partnerji iz Srbije in Črne Gore,<br />
Makedonije, Bosne in Hercegovine.<br />
Dejan Radulović in Mirjana Jovanovič, direktorica<br />
Srbske agencije za razvoj malih podjetij<br />
Prenašanje znanja v jugovzhodno<br />
Evropo<br />
foto Roman Rozina<br />
Nov kvaliteten preskok je bila odmevna<br />
mednarodna poslovna konferenca Novi<br />
izzivi regionalnega sodelovanja med<br />
državami članicami Evropske unije,<br />
državami kandidatkami in državami<br />
jugovzhodne Evrope, ki smo jo maja 20003<br />
pripravili v Zagorju. Udeležilo se jo je<br />
udeležilo 130 predstavnikov regionalnih<br />
razvojnih institucij ter srednjih, malih in<br />
velikih iz vseh držav nekdanje Jugoslavije,<br />
sedmih držav članic Evropske unije ter vseh<br />
slovenskih regij.<br />
Naslednje leto smo razširili aktivnosti<br />
v okviru projekta Pakt stabilnosti. Med<br />
drugim smo za predstavnike črnogorskih<br />
<strong>ob</strong>čin, regionalnih razvojnih institucij<br />
ter tamkajšnje nacionalne agencije za<br />
spodbujanje malega gospodarstva izvedli<br />
različna usposabljanja, predvsem na<br />
področju finančnih mehanizmov za<br />
spodbujanje podjetništva. Dejavnosti<br />
smo zaokrožili v Zagorju z mednarodno<br />
konferenco Učinkoviti načini spodbujanja<br />
regionalnega razvoja.<br />
Tudi letos je na mednarodnem prizorišču<br />
potekala vrsta aktivnosti. V okviru projekta<br />
spodbujanja razvoja podjetništva v Srbiji,<br />
ki sodi v Pakt stabilnosti, smo organizirali<br />
več srečanj s predstavniki lokalnih<br />
in regionalnih podjetniških centrov,<br />
univerz in bank, srbskega ministrstva<br />
za gospodarstvo in nacionalne agencije<br />
za razvoj malih in srednjih podjetij. V<br />
okviru evropskega razvojnega programa<br />
za Srbijo bomo sodelovali pri vzpostavitvi<br />
regionalne razvojne agencije v Banatu in<br />
pri usposabljanju zaposlenih v lokalnih in<br />
regionalnih podjetniških centrih v osrednji<br />
Srbiji. Na Hrvaškem pa smo v okviru<br />
ameriške pomoči za hrvaško nacionalno<br />
agencijo za malo gospodarstvo izvedli<br />
uvajanje programa vavčerskega svetovanja<br />
in usposabljanje zanj.<br />
Učinkovito spodbujanje podjetništva<br />
Glavni letošnji dogodek pa bo<br />
mednarodna konferenca Učinkovite<br />
finančne spodbude za razvoj podjetništva,<br />
ki bo v Zagorju med 18. in 20. okt<strong>ob</strong>rom.<br />
Pripravljamo ga skupaj z Evropskim<br />
združenjem garancijskih shem AECM.<br />
Združenje deluje od leta 1992 in je krovna<br />
organizacija tridesetih finančnih institucij<br />
in garancijskih shem iz sedemnajstih držav<br />
članic evropskega gospodarskega prostora.<br />
Njen cilj je v širšem evropskem prostoru<br />
doseči podjetnikom in podjetništvu<br />
spodbudno podporno okolje.<br />
Regionalni center za razvoj z združenjem<br />
tesneje sodeluje od lanskega leta, ko smo se<br />
udeležili njihove konference v Bergamu,<br />
letos spomladi pa je združenje začelo<br />
izvajati dvoletni projekt tehnične pomoči<br />
garancijskim shemam in drugim finančnim<br />
institucijam, ki nudijo garancije malim in<br />
srednjim podjetjem. V prvi fazi bo Evropsko<br />
združenje garancijskih shem pripravilo<br />
<strong>ob</strong>širno primerjalno študijo delovanja<br />
garancijskih shem v Evropi ter razčlenilo<br />
prednosti ter slabosti različnih modelov, v<br />
drugi pa bo pripravilo mednarodna srečanja<br />
in usposabljanja, ki bodo namenjena<br />
izmenjavi izkušenj ter izpopolnjevanju<br />
svetovalcev in vodij garancijskih shem.<br />
Poleg Slovenije je v projekt vključenih<br />
še sedemnajst evropskih držav, razen<br />
Turčije in Romunije članic Evropske unije.<br />
Konferenca v Zagorju bo tako hkrati<br />
otvoritvena konferenca v nizu več srečanj,<br />
ki jih bo v okviru projekta pripravilo<br />
združenje AECM.<br />
Finančnim spodbudam za hitrejši<br />
Pred konferenco o spodbujanju podjetništva • stran 16
Poslanska pisanja<br />
Ducat<br />
poslanskih let<br />
Miran Jerič<br />
Za mano je že več kot dvanajst let dela<br />
v parlamentu, že četrti mandat se vozim<br />
v Ljubljano. V parlamentu se je medtem<br />
marsikaj spremenilo. Obrazi se menjajo,<br />
večine kolegov iz prvega mandata ni več v<br />
poslanskih klopeh.<br />
Sam sem se v sedanjem mandatu iz<br />
pozicijske preselil v opozicijsko klop, kar<br />
prinaša seveda nekaj drugačno delo. Vendar<br />
mojih ciljev ta, sicer zelo pomembna<br />
sprememba, ni veliko spremenila.<br />
Pred volitvami sem ugotavljal, da se<br />
Hrastnik že vidno umešča na zemljevid<br />
Slovenije in Evrope na področjih kot so<br />
gospodarstvo, šport, kultura. Za d<strong>ob</strong>r<strong>ob</strong>it<br />
čim večjega števila prebivalk in prebivalcev<br />
tega <strong>ob</strong>močja pa moramo skupaj še marsikaj<br />
storiti tudi na drugih področjih, zato so<br />
v tem mandatu pred nami pomembni<br />
gospodarski, okoljski, predvsem pa cestni<br />
projekti.<br />
Gospodarske projekte v Hrastniku<br />
uresničujemo v skladu z možnostmi. Čeprav<br />
sem vesel vsakega novega gospodarskega<br />
programa, seveda ne morem mimo tega,<br />
da bomo jeseni odprli novo tovarno<br />
embalažnega stekla, kjer bo lahko delalo<br />
okrog dvesto ljudi. Še posebej veseli, da<br />
bodo delo našli tako delavci brez iz<strong>ob</strong>razbe<br />
kot vrhunski strokovnjaki z različnih<br />
področij.<br />
Za tovarno so se smelo odločili v Steklarni<br />
Hrastnik, veseli pa me, da so sadove <strong>ob</strong>rodili<br />
tudi večletni napori za prid<strong>ob</strong>itev državnega<br />
in evropskega denarja: za ureditev <strong>ob</strong>rtnoindustrijske<br />
cone v Podkraju je bilo namreč<br />
500 milijonov tolarjev namenjenih tudi iz<br />
evropskih strukturnih skladov, iz sredstev<br />
po <strong>zakon</strong>u o postopnem zapiranju Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik pa bo 186 milijonov<br />
tolarjev. Ostalo, gre za okrog 330 milijonov<br />
tolarjev, bo zagotovila <strong>ob</strong>čina Hrastnik.<br />
Pravo pod<strong>ob</strong>o počasi d<strong>ob</strong>iva tudi druga<br />
skupna p<strong>ob</strong>uda <strong>zasavski</strong>h <strong>ob</strong>čin: projekt<br />
izgradnje čistilnih naprav na srednji Savi,<br />
ki je pred dokončno uresničitvijo. Projekt<br />
za <strong>ob</strong>čini Trbovlje in Hrastnik je že romal<br />
na naslov evropske komisije v Bruslju,<br />
konec okt<strong>ob</strong>ra pričakujemo odločitev<br />
o sofinanciranju. Celoten projekt vseh<br />
<strong>zasavski</strong>h <strong>ob</strong>čin – še Zagorje, Litija in<br />
Šmartno – je vreden 6,3 milijarde tolarjev,<br />
od česar na Hrastnik odpade okrog<br />
1,5 milijona tolarjev. Evropa naj bi ga<br />
sofinancirala z nekaj več kot 800 milijoni<br />
tolarjev iz kohezijskega sklada za izgradnjo<br />
čistilnih naprav in kolektorskega omrežja.<br />
Ostale vire zagotavlja država iz državnega<br />
proračuna in takse za <strong>ob</strong>remenjevanje <strong>voda</strong><br />
ter <strong>ob</strong>čina iz <strong>ob</strong>činskega proračuna.<br />
Zgrajenih bo tudi prvih nekaj sto metrov<br />
ceste, ki naj bi povezala Hrastnik z Zidanim<br />
Mostom. To je še naprej ena mojih velikih<br />
želja in projekt, za katerega se bom močno<br />
zavzemal.<br />
Prve rezultate prav tako že kaže skupen<br />
projekt <strong>zasavski</strong>h <strong>ob</strong>čin Ceroz. Sedaj se<br />
pripravljata projekta za sortirnico suhe<br />
frakcije in regijsko kompostarno na deponiji<br />
Unično. Ceroz je z letošnjim junijem pričel<br />
z delom, znotraj lokalnih skupnosti pa<br />
potekajo aktivnosti za prid<strong>ob</strong>itev sredstev<br />
za zapiranje bivših <strong>ob</strong>činskih komunalnih<br />
deponij.<br />
Zadovoljen sem, da je v državnem<br />
proračunu za leto 2005 neokrnjena višina<br />
sredstev, ki Zasavju tako ali drugače<br />
pripada po zasavskem <strong>zakon</strong>u za zapiralna<br />
dela v jamah, razvojno prestrukturiranje in<br />
ekološko sanacijo. Manj uspešni pa smo bili<br />
<strong>zasavski</strong> poslanci – vsi smo iz vrst sedanje<br />
opozicije – pri zagotavljanju sredstev za<br />
cestno infrastrukturo in naložbe v šolstvu.<br />
Letos smo se prvič poslanci, ki prihajamo<br />
iz <strong>zasavski</strong>h <strong>ob</strong>čin, združili v klubu<br />
<strong>zasavski</strong>h poslancev. Sestavljamo ga trije<br />
poslanci LDS: Matjaž Švagan, Aleš Gulič<br />
in Miran Jerič, trije poslanci SNS: Bogdan<br />
Barovič, Barbara Žgajner Tavš in Srečko<br />
Prijatelj ter poslanec SD Matjaž Han ml.<br />
Na ustanovnem sestanku smo se d<strong>ob</strong>ili kar<br />
v parlamentu, potem pa še na sestankih na<br />
Kumu in Kalu. Dogovorili smo se o načinu<br />
dela in vodenju kluba; letos ga vodim jaz,<br />
prihodnje leto pa ga bo kolega Gulič.<br />
Dogovorili smo se, da bomo skušali<br />
zadeve, ki so pomembne za življenje ljudi v<br />
Zasavju, zagovarjati ne glede na strankarsko<br />
pripadnost. Skupno smo že vložili nekaj<br />
amandmajev, skozi parlamentarno<br />
proceduro in v življenje pa bomo skušali<br />
spraviti še nekaj idej. Na vsak način se<br />
bomo zavzemali za samostojno zasavsko<br />
regijo oziroma pokrajino, ki naj bi d<strong>ob</strong>ila<br />
nazaj vse institucije, ki kot podaljšana roka<br />
države sodijo na regijski nivo. Pri tem je<br />
najprej na vrsti sodišče, ki naj bi namesto<br />
okrajnega spet postalo okrožno. Upam, da<br />
bomo pri tem uspešni.<br />
razvoj podjetništva bo namenjen prvi<br />
del konference, v drugem delu pa bodo<br />
udeleženci namenjali pozornost drugim<br />
<strong>ob</strong>likam spodbujanja podjetništva.<br />
Konference se bodo kot predavatelji in<br />
vodje delavnic udeležili vodilni strokovnjaki<br />
Evropskega združenja garancijskih shem,<br />
generalnega direktorata Evropske komisije<br />
za finance in gospodarstvo ter slovenski<br />
strokovnjaki. V drugem delu konference pa<br />
bodo sodelovali predstavniki razvojnih in<br />
finančnih institucij iz Albanije, Bolgarije,<br />
Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in<br />
Črne Gore ter Makedonije, med domačimi<br />
udeleženci pa bodo predstavniki vseh<br />
slovenskih razvojnih agencij in garancijskih<br />
shem ter večjih bank.<br />
V tednu med 17. in 21. okt<strong>ob</strong>rom na<br />
Regionalnem centru za razvoj načrtujemo<br />
še več spremljevalnih dogodkov: odprtje<br />
novih prostorov podjetniškega inkubatorja,<br />
odprtje informacijske točke Europe Direct,<br />
predstavitev <strong>zasavski</strong>h podjetij in še<br />
nekatere.<br />
Ducat poslanskih let • stran 17
Tuje izkušnje<br />
Dejan Zupanc<br />
Iz rudarske v<br />
informacijsko družbo<br />
Regionalni center za razvoj je za predstavnike slovenskih regionalnih razvojnih<br />
agencij in Rudnika Zagorje v zapiranju pripravil študijsko potovanje<br />
po južnem Walesu. Osnovni namen potovanja je bila izmenjava izkušenj ter<br />
iskanje možnosti za prihodnje sodelovanje, saj ima Wales bogate izkušnje s<br />
prestrukturiranjem <strong>ob</strong>močij, ki so temeljili na rudarstvu, tekstilni, kovinarski<br />
in drugih tradicionalnih industrijah.<br />
Gostitelj slovenske delegacije je bil The Business Centre Swansea, ki skrbi<br />
za razvoj malega in srednjega gospodarstva na <strong>ob</strong>močju okrožja Swansea.<br />
Ta šteje 223 tisoč prebivalcev, njegova površina pa znaša 378 kvadratnih<br />
kilometrov.<br />
programov.<br />
Največji poudarek je dan prilagodljivosti<br />
sistema iz<strong>ob</strong>raževanja, kar pomeni, da je<br />
iz<strong>ob</strong>raževanje prilagojeno in dostopno<br />
vsakemu udeležencu posebej, posebej pa<br />
prilagojeno vedno novim zahtevam, ki<br />
vladajo na trgu delovne sile v Walesu.<br />
Tehnološki park in načrtovanje<br />
prostora<br />
Mesto Swansea in njegovo zaledje sta<br />
bila v zadnjih dvajsetih letih podvržena<br />
dramatičnim spremembam na področju<br />
strukture gospodarstva. Ob propadu<br />
tradicionalnega gospodarstva se je hkrati<br />
razvijalo nova gospodarska struktura, kar je<br />
predvsem rezultat uspešnega investicijskega<br />
programa, ki se je izvajal pod okriljem<br />
evropskega programa Objective 1.<br />
Sod<strong>ob</strong>en podjetniški inkubator Technium v Swanseaju<br />
Poudarek prekvalifikacijam in<br />
usposabljanju<br />
Zaton tradicionalne industrije in<br />
hkratni razvoj visokotehnološke industrije<br />
je izpostavil pr<strong>ob</strong>lem premalo iz<strong>ob</strong>ražene<br />
in za nova delovna mesta neustrezno<br />
uspos<strong>ob</strong>ljene delovne sile. Pod<strong>ob</strong>ne<br />
težave so imeli tudi v drugih delih Walesa,<br />
njihovega razreševanja pa so se lotili<br />
predvsem s postopnim uvajanje poklicnega<br />
iz<strong>ob</strong>raževanja, ki je potrjen in kvalificiran s<br />
strani države.<br />
V okrožju Swansea je bila naloga zaupana<br />
centru za usposabljanje za zaposlovanje<br />
– Employment training centre. Tam letno<br />
opravijo okrog 3600 ljudem nudijo poklicno<br />
iz<strong>ob</strong>raževanje oziroma jim svetujejo,<br />
kako lahko na najlažji način pridejo do<br />
službe pri ustreznem delodajalcu. V<br />
centru je zaposlenih osemdeset strokovno<br />
uspos<strong>ob</strong>ljenih delavcev, izbrazbo in nasvete<br />
pa nudijo prebivalcem med 14 in 63.<br />
letom starosti. Iz<strong>ob</strong>raževalni programi se<br />
financirajo s strani javnega združenja za<br />
iz<strong>ob</strong>raževanje, evropskih socialnih skladov<br />
in tamkajšnjega za<strong>voda</strong> za zaposlovanje.<br />
Vsi programi so za vse udeležence<br />
brezplačni, izvajalec pa d<strong>ob</strong>i povrnjene<br />
stroške iz<strong>ob</strong>raževanja le, če je udeleženec<br />
šolanje uspešno zaključil, kar se preverja z<br />
državnim izpitom.<br />
Naloga centra za usposabljanje je<br />
tudi zagotavljanje denarja za izvedbo<br />
iz<strong>ob</strong>raževanj, spodbujanje prebivalcev, da<br />
se vključujejo v programe zaposlovanja,<br />
ter spodbujanje delodajalcev, da se<br />
vključujejo v programe iz<strong>ob</strong>raževanja in<br />
gmotno pomagajo pri izvedbi posameznih<br />
V okviru študijskega <strong>ob</strong>iska smo si<br />
ogledali še rudarski muzej Big Pit v zaledju<br />
okrožja Swansea, nastajajoči tehnološki<br />
park ter primere uspešnega načrtovanja<br />
prostora.<br />
Tehnološki park bo do konca leta 2006<br />
zajemal trinajst enot po vsej regiji. Za<br />
njegovo izgradnjo bodo skupaj porabili<br />
kar 150 milijonov evrov. V samem mestu<br />
Swansea znotraj tehnološkega parka že<br />
delujeta dva podjetniška inkubatorja s<br />
skupno površino 5.600 kvadratnih metrov.<br />
V njih deluje že več kot trideset podjetij,<br />
večina na področju informatike in novih<br />
tehnologij.<br />
Prenova mestnega prostora v Swanseaju<br />
pa je d<strong>ob</strong>er primer uspešnega mestnega<br />
načrtovanja, predvsem z vidika ohranjanja<br />
privlačnosti starih mestnih ulic in s tem<br />
tudi ohranjanja dejavnosti in zaposlovanja<br />
v središču mesta. Lokalna <strong>ob</strong>last je v<br />
zadnjih letih namenila znatne vsote za<br />
urejanje pročelij stavb. Lastniki so zato<br />
lahko pod ugodnimi pogoji <strong>ob</strong>novili<br />
svoje nepremičnine, z njihovim novim<br />
izgledom pa potem v svoje lokale privabili<br />
najemnike.<br />
Na ta način se je izseljevanje iz mesta<br />
zmanjšalo, kvaliteta bivanja se je povečala,<br />
mestni utrip je znova postal živahnejši.<br />
Vendar vsem nevarnostim tudi njim ni uspelo<br />
p<strong>ob</strong>egniti. Tako na opuščenih površinah<br />
stare jeklarne načrtujejo izgradnjo velikega<br />
poslovnega centra, ki bo najverjetneje<br />
razvrednotil nekatere prejšnje ukrepe; vsaj<br />
sodeč po temu, da se novogradnji najbolj<br />
upirajo lastniki lokalov, galerij in manjših<br />
trgovinic v mestnem središču.<br />
Iz rudarske v informacijsko družbo • stran 18
Miran Kalšek<br />
Muzejska zbirka v Hrastniku<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong><br />
<strong>poti</strong><br />
Hrastniški župan Miran Jerič je 29. junija letos odprl novo muzejsko zbirko<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong> <strong>poti</strong> in jo skupaj z Zasavskim muzejem na ogled postavil. Upam,<br />
da bo temu namenu tudi služila. S podporo <strong>ob</strong>čine in zainteresirane javnosti<br />
– predvsem šol in društev – lahko <strong>ob</strong>jekt s svojo vsebino oživi in postane<br />
eno od središč kulturnega in širšega dogajanja v <strong>ob</strong>čini.<br />
Zgodovina muzejskih zbirk v Hrastniku<br />
sega že v petdeseta leta prejšnjega stoletja,<br />
vendar so se želje po ureditvi zbirk uresničile<br />
šele dvajset let pozneje. Zbirke z različnimi<br />
tematikami: Hoffbauerjeva zapuščina,<br />
zbirka narodnoosv<strong>ob</strong>odilnega boja, lovska<br />
in gasilska zbirka ter tista o mladinskih<br />
delovnih brigadah so predstavljale<br />
posamezne segmente zgodovine Hrastnika,<br />
vendar <strong>ob</strong>iskovalca brez kakovostnega<br />
vodstva ni bilo mogoče popeljati skozi<br />
zadnjih dvesto let. Manjši popravki, v<br />
glavnem pa velika želja po ureditvi je končno<br />
pripeljala do začetka prenove zgradbe in<br />
nato ureditve sedanje zbirke.<br />
Resni začetki segajo v leto 2001<br />
saj so se posamezni pomniki ali deli razstave<br />
širili ali ožili. V muzeju na to nismo imeli<br />
večjega vpliva.<br />
Osnovni koncept je vseeno zdržal<br />
do konca in s samo postavitvijo ter<br />
dopolnitvami, ki so še predvidene, omogoča<br />
kvalitetno izvedbo predstavitve zbirke<br />
ali posameznih delov, prav tako pa tudi<br />
izvedbo posameznih delavnic in dodatnega<br />
programa. Arhitekt Ivan Maurovič je<br />
istočasno pripravljal projekt celotne<br />
adaptacije <strong>ob</strong>jekta, ki je omogočil ureditev<br />
posameznih zbirk, vendar je nekatere tudi<br />
preozko determiniral.<br />
Velikost projekta, zahtevnost posegov<br />
v <strong>ob</strong>jekt in s tem povezane finance so<br />
narekovale fazno delo po nadstropjih, tako<br />
da je bil plan dela razdeljen na tri leta.<br />
Ker pa nikoli ne gre povsem po načrtih,<br />
se je tudi ta projekt raztegnil na štiri leta, z<br />
dopolnitvami pa še na kakšnega več.<br />
Začelo se je z lutkami in šolo<br />
V prvi fazi, do junija 2002, je potekala<br />
sanacija podstrešja in usklajevanja okrog<br />
ureditve drugih prostorov. Za otvoritev te<br />
faze je višja kustosinja Jana Mlakar Adamič<br />
pripravila razstavo Lutke in lutkarji, ki je<br />
po prejšnjih gostovanjih d<strong>ob</strong>ila svoj stalni<br />
in pravi dom. Nadstropje niže pa je d<strong>ob</strong>ilo<br />
domovanje tudi Osnovno šolstvo v Revirjih,<br />
ki ga je začasno postavila Irena Ivančič<br />
Lebar.<br />
Zaradi časovne stiske – adaptacija se je<br />
končala dan pred otvoritvijo – razstavi nista<br />
bili povsem dodelani, vendar sta skupaj s<br />
predstavitvijo pomnikov v ostalih prostorih<br />
že dali prvi <strong>ob</strong>ris celotne zbirke in <strong>ob</strong>enem<br />
zagon nadaljnjemu delu. Zato so se na<br />
Zasnovo stalne razstave je že leta 2001<br />
pripravila višja kustosinja Irena Ivančič<br />
Lebar. Oprla se je na svojo monografijo<br />
Hrastnik, ki je izšla leto prej. V njej se<br />
je odločila za predstavitev Hrastnika v<br />
geografski smeri od juga proti severu,<br />
po posameznih <strong>ob</strong>močjih, ki bralca ali<br />
<strong>ob</strong>iskovalca tekoče popeljejo skozi kraj<br />
ter predstavijo njegovo preteklost in tudi<br />
sedanjost.<br />
Zamisel o pod<strong>ob</strong>no zasnovani razstavi<br />
in dejavnostih <strong>ob</strong> njej je bila izvedljiva le<br />
v celotnem <strong>ob</strong>jektu muzeja, saj prostori<br />
in njihova povezava to omogočajo.<br />
Celovit projekt je bil predstavljen jeseni<br />
2001, v njem pa je bil določen namen<br />
ureditve zbirke, v prostor so bili okvirno<br />
postavljeni posamezni pomniki, navedena<br />
so bila potrebna <strong>ob</strong>novitvena dela za boljši<br />
izkoristek prostora, začrtana je bila ureditev<br />
pomožnih prostorov in okvirno so bili sešteti<br />
vsi stroški. Pri tem so bile upoštevane tudi<br />
zahteve po postavitvi treh širših razstav.<br />
Projekt je bil v celoti potrjen, vendar je v<br />
teh štirih letih od blagoslova do uresničitve<br />
doživel nekatere spremembe in dopolnitve,<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Razstava lutke in lutkarji je bila prva v nizu celotne hrastniške zbirke<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong> <strong>poti</strong>
Nekdaj zavržene lutke spet žare v vsem svojem sijaju<br />
tej podlagi pripravili popravki scenarija<br />
za nadaljevanje del, vendar jo je zagodel<br />
finančni škrat v <strong>ob</strong>činskem proračunu in<br />
delo je ponovno zastalo.<br />
Nova pogodba o delu je bila<br />
pripravljena v okt<strong>ob</strong>ru 2004. Predvidevala<br />
je nadaljevanje del na vseh področjih in<br />
njihov zaključek v letu 2005. Pripravili smo<br />
dve različici nadaljevanja in tudi dopolnitve<br />
in prestavitve že <strong>ob</strong>stoječihzbirk. Končna<br />
odločitev <strong>ob</strong>čine o ureditvi večnamenskega<br />
prostora je sicer skrajšala nekaj pomnikov,<br />
vendar sta vsebina in cilj razstave dosežena.<br />
Resda so adaptacije in hladni prostori preko<br />
zime in pomladi otežili normalno delo,<br />
vendar sta želja po dokončanju <strong>ob</strong>sežnega<br />
projekta in pritiski za <strong>ob</strong>činski praznik... kot<br />
ponavadi naredila svoje.<br />
Morda se bo kdo vprašal, zakaj je skoraj<br />
polovica besedila namenjena dogodkom<br />
pred zmago. Urednik mi je pač dal sv<strong>ob</strong>odo<br />
pisanja in s tem priložnost, da predstavim<br />
tudi tisto naše delo pred otvoritvijo, ki ga<br />
vidijo le redki, predvsem <strong>ob</strong>rtniki, kolegi in<br />
financerji.<br />
Večini pa ostane skrito, koliko dela je<br />
vloženega že v fazi priprav za izvedbo.<br />
Nevidno ostane izdelovanje podlag za<br />
izvedbo projekta, vsa kupčkanja z vedno<br />
premajhnimi sredstvi in s tem povezanim<br />
lastnim delom, usklajevanje z zunanjimi<br />
izvajalci, urejanje muzejskega gradiva<br />
in <strong>ob</strong>delava muzejskih predmetov. Šele<br />
nato sledi postavitev, kjer smo tudi glavni<br />
postavljavci hkrati vedno polnilci vitrin,<br />
<strong>ob</strong>likovalci postavitev in čistilci.<br />
Vse našteto in izpuščeno zahteva svoj<br />
čas in meseci d<strong>ob</strong>esedno bežijo. Čeprav je z<br />
vse večjo prepoznavnostjo našega dela tudi<br />
javnost vedno manj nestrpna, so bila zaradi<br />
dejstva, da je od ene do druge otvoritve<br />
preteklo precej časa, vprašanja, kdaj bo<br />
možen ogled zbirke, vse pogostejša.<br />
Trinadstropna razstava<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Razstavo smo pravočasno končali,<br />
otvoritev je uspela, prvi vtisi in odzivi<br />
<strong>ob</strong>iskovalcev so bili zelo d<strong>ob</strong>ri. Skupna<br />
pripomba gre predvsem na račun velikosti<br />
zbirke, saj so <strong>ob</strong>iskovalci hitro ugotovili, da<br />
si moraš za vsa tri nadstropja vzeti precej<br />
več časa kot se zdi na prvi pogled.<br />
Razstava namreč teče kontinuirano:<br />
od pritličja v prvo nadstropje in nato na<br />
podstrešje. Skupaj zajema trinajst tematskih<br />
sklopov-pomnikov, v glavnem vezanih na<br />
Hrastnik, ki so v veznih panojih predstavljeni<br />
z lokacijo in razvojem ožjega <strong>ob</strong>močja. Trije<br />
sklopi so bistveno širši, kar je bil tudi pogoj<br />
<strong>ob</strong> potrditvi projekta, med njima sta tudi<br />
Osnovno šolstvo in II. svetovna vojna, ki<br />
pokrivata celotno Zasavje.<br />
S takšno postavitvijo je možno<br />
predstaviti zgodovino kraja v celoti ali pa<br />
širše predstaviti posamezne sklope, ki so<br />
zaključena celota. Tako lahko <strong>ob</strong>iskovalec<br />
prosto izbira med temami, ki ga zanimajo,<br />
in skoraj ni verjetno, da ne bi našel vsaj<br />
nečesa, kar ga bo pritegnilo. Zato bom<br />
na kratko predstavil sklope z osnovnimi<br />
podatki, ki jih lahko tudi prezrete in<br />
pogledate le fotografije.<br />
Hrastnik se predstavi<br />
Ob vstopu vas pričakajo panoji z<br />
osnovnimi podatki o <strong>ob</strong>čini in kartami, ki<br />
vas pravilno usmerijo, čeprav se v Zasavju<br />
težko izgubiš. Predstavitev popestrijo<br />
panoramski posnetki, od najstarejših pa do<br />
sod<strong>ob</strong>nih, ki dajejo realen pogled na razvoj<br />
kraja.<br />
Nato vstopimo v najstarejše <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>je,<br />
arheološko s<strong>ob</strong>o, ki sta jo pripravila<br />
sodelavca Pokrajinskega muzeja Celje doc.<br />
dr. Irena Lazar in Primož Stergar. Večina<br />
predmetov je iz nahajališča Podkraj za Savo.<br />
So skrbno restavrirani in predstavljajo vsaj<br />
delček dva tisoč let stare kulture.<br />
Naslednje sklope je pripravila Irena<br />
Ivančič Lebar. Najprej jo je zanimalo<br />
življenje hrastniške gospode v devetnajstem<br />
stoletju, steklarski grad, Gosslethova<br />
graščina, oprema gosposkih prostorov in<br />
še posebej bogata kositrna (vmes je tudi<br />
nekaj srebrne) posoda. Čeprav eksponatov<br />
ni veliko, pa vendar uspejo pričarati duh<br />
po gosposkem življenju, ki se počasi znova<br />
uveljavlja.<br />
Sledita dva sklopa, ki pa sta žal precej<br />
manjša od začetnih predvidevanj, saj ne v<br />
steklarni ne v kemični tovarni nismo uspeli<br />
prid<strong>ob</strong>iti želenega gradiva in predmetov.<br />
Tako je avtorica uporabila predvsem bogato<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Šola se spet začenja<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong> <strong>poti</strong>
slikovno gradivo in podatke o razvoju <strong>ob</strong>eh<br />
tovarn z dolgoletno tradicijo, pomnika pa<br />
dopolnila z minimalnim orodjem in izdelki.<br />
Mogoče bomo kdaj v prihodnje ti temi<br />
lahko predstavili širše.<br />
Za nadaljnji ogled se je potrebno<br />
povzpeti po sveže prepleskanem stopnišču,<br />
ki nas pripelje do veznih panojev, kjer<br />
so predstavljeni pomembnejši <strong>ob</strong>jekti<br />
skozi svojo zgodovino in funkcijo. Starejši<br />
<strong>ob</strong>iskovalci tu najraje <strong>ob</strong>ujajo spomine na<br />
letni bazen, mlajši pa niti ne verjamejo,<br />
da je le-ta včasih res <strong>ob</strong>stajal. Vsem pa je<br />
skupno zanimanje za lokalno steklarskorudarsko<br />
mejo: Riklov most.<br />
Naslednjih nekaj metrov je namenjenih<br />
bogatemu društvenemu življenju, ki pa je<br />
bilo in je še vedno tako razvejano, da ga<br />
je v celoti nemogoče zajeti. Mislim pa, da<br />
niso prikrajšani ne kulturniki ne športniki<br />
in tudi ne gasilci in lovci, ki so imeli včasih<br />
v tej zgradbi manjšo razstavo.<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Čevljarskih delavnic je vse manj, takšne šuštarije pa so že povsem izumrle<br />
Čeprav je rudarstvo tema, ki zahteva cel<br />
muzej, da bi ga lahko predstavili od samih<br />
začetkov v devetnajstem stoletju pa do<br />
propada v enaindvajsetem stoletju, mimo<br />
njega ne moremo. Na koncu hodnika so<br />
zbrani simboli rudarstva, kratek pregled<br />
zgodovine podjetja in seveda zadnjih nekaj<br />
deset kilogramov originalnega hrastniškega<br />
premoga. Upam, da <strong>ob</strong> vse dražjem kurivu<br />
ne bo koga zamikal, saj je nenazadnje<br />
zaščiten z lakom in bi <strong>ob</strong> gorenju oddajal<br />
neprijeten vonj.<br />
Od tu nas pot vodi na Dol z bogato kmečko<br />
in <strong>ob</strong>rtniško tradicijo. Predstavljene so vse<br />
za kraj pomembne <strong>ob</strong>rti, ki pa jih le težko<br />
predstavimo z eksponati. Kolarska delavnica<br />
je prevelika, s postavitvijo mesarije bi si<br />
nakopali pr<strong>ob</strong>leme s sanitarno inšpekcijo,<br />
mini gostilnica že stoji v Trbovljah. Tako je<br />
padla odločitev za šuštarijo, ki ne zahteva<br />
veliko prostora, eksponate pa smo v zadnjih<br />
letih pridno zbirali po vsem Zasavju.<br />
Ker je bila <strong>ob</strong>rt pogosto vezana na<br />
kmetijo, je nekaj tudi tega; dovolj, da<br />
<strong>ob</strong>iskovalec vidi razliko med hlevom<br />
in kozolcem, spozna osnovna kmečka<br />
opravila, pa tudi pomemben živinski sejem<br />
ni pozabljen.<br />
To je bila najkrajša pot ogleda, ki<br />
predstavi <strong>ob</strong>čino; in če je le to predmet<br />
vašega zanimanja, lahko mirno odidete.<br />
če le znate na pedala pritiskati in kakšno<br />
ubrano vižo in črno belih tipk iztisniti.<br />
Zbirka je nastajala dolga leta in je bila<br />
že večkrat predstavljena. Vsaka postavitev<br />
pa je bila nekoliko drugačna. Tudi zdaj je<br />
na ogled postavljen le izbor, ostalo gradivo<br />
pa še dopolnjujemo in je deponirano.<br />
Večina <strong>ob</strong>iskovalcev se tu oddahne, saj ni<br />
Zasavski zbirki: šolstvo in vojna<br />
Če pa vas zanima, kaj je še za vrati,<br />
pogumno naprej v šolski razred, kjer lahko<br />
na računalu s kroglicami <strong>ob</strong>novite seštevanje<br />
in odštevanje, prebirate sto in več let stare<br />
učbenike ali pa se sedete v malo novejši<br />
razred iz sredine prejšnjega stoletje – deset<br />
let gor ali dol – in se spomnite svojih šolskih<br />
dni. Pri tem vam bodo pomagali številni<br />
predmeti. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo,<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Igračenje: od zelo nekdaj do danes<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong> <strong>poti</strong>
ocenjevanja, in nato čilo nadaljuje v manjši<br />
prostor, kabinet učitelja.<br />
Ta je posvečen spominu na nadučitelja<br />
Alojza Hofbauerja. Njegova vsestranska<br />
aktivnost je bila poznana tudi izven<br />
Hrastnika. Predvsem pa je bil velik zbiratelj<br />
zgodovinskega in etnološkega gradiva. Leto<br />
je uporabljeno v posameznih sklopih,<br />
bolj osebni predmeti pa so predstavljeni<br />
v tem kotičku. Res pa je tudi, da je veliko<br />
predmetov že pred časom našlo domovanje<br />
v drugi muzejih ali zbirkah.<br />
Naslednji prostor je namenjen najbolj<br />
tragičnemu <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>ju naše zgodovine:<br />
drugi svetovni vojni. S sredinskim stebrom<br />
sem želel na simbolični ravni predstaviti<br />
začetek in konec vojne ter trpljenje tisočev<br />
posameznikov in družin. Zbirka orožja<br />
v steklenem delu <strong>ob</strong>iskovalca pritegne,<br />
vendar ga, vsaj upam, tudi opozarja na vojne<br />
strahote. Razstava okrog stebra kronološko<br />
niza dogodke od leta 1941 dalje, en del pa<br />
je namenjen najhujšemu okupatorjevemu<br />
nasilju: koncentracijskim taboriščem,<br />
talcem in izgnancem.<br />
Nad vsem pa otroštvo<br />
Za zadnji dve temi se je potrebno<br />
povzpeti še po enem sveže prepleskanemu<br />
stopnišču, ki nas pripelje v čas otroštva. K<br />
temu je največ pripomogla avtorica Jana<br />
Mlakar Adamič, ki je <strong>ob</strong> pomoči hrastniških<br />
lutkarjev ponovno oživela več kot sto lutk iz<br />
včasih bistveno bogatejšega fonda društva.<br />
Od <strong>ob</strong>nove sredi devetdesetih let so že<br />
kar nekajkrat gostovale in razveseljevale<br />
slovensko publiko. Sedaj pa stanujejo v<br />
steklenih vitrinah, kakor nekdaj v svojih<br />
prizorih, in bo morala publika k njim.<br />
Mislim, da z zadovoljstvom.<br />
Dva odra pa omogočata tudi pogled v<br />
zakulisje. Vsi si želimo, da bi vsaj <strong>ob</strong>časno<br />
zaživela.<br />
Ker lutkovne predstave niso bile tako<br />
pogoste, otroci pa radoživi, so si odrasli<br />
za svoj mir omislili igrače in igrice, ki bi<br />
otroke zamotile. Ker je to čista resnica, jo je<br />
potrebno tudi pokazati in predstaviti, kar je<br />
avtorica storila. Majhen prostor, preprosto<br />
poimenovan Igračenje, kar poka po šivih,<br />
saj predstavlja igrače za fantke in punčke<br />
– z nekaterimi se igrajo še danes, z drugimi<br />
smo se igrali pred desetletji, nekatere pa<br />
so uporabljali naši dedki in babice. Po<br />
domače rečeno, od frače do video igric in<br />
od crke iz blaga do miniaturnih kuhinj in<br />
barbik. Čeprav je večina za steklom, pa ne<br />
boste prikrajšani vsaj za kakšno igrico, ki je<br />
narisana na tla. Uganete? Vas je pritegnila?<br />
Z ogledom igrač je za <strong>ob</strong>iskovalca,<br />
vsaj zaenkrat, ogled končan; čaka ga le<br />
še drzen spust po sveže prepleskanem<br />
stopnišču, po možnosti nakup kakšne<br />
muzejske publikacije (lahko tudi naknadno<br />
po telefonu, saj so vsi podatki na spletni<br />
strani Zasavskega muzeja) in nasvidenje,<br />
saj upamo, da vam je ugajalo.<br />
Za bralca pa le še par besed o naših<br />
željah za prihodnost.<br />
Želimo si, da muzej zaživi z razstavo,<br />
delavnicami, predavanji, <strong>ob</strong>časnimi<br />
razstavami in še čem. To pa pomeni<br />
angažiranje šol, vrtcev, društev, ki lahko tu<br />
izvajajo svoj program ali program v okviru<br />
muzeja.<br />
Seveda pa danes vsaka stvar tudi nekaj<br />
stane. Dosedanji botri Občina Hrastnik<br />
in Ministrstvo za kulturo, ki sta projekt<br />
finančno podprla in jima gre dolžna<br />
zahvala, se bosta morala tudi v prihodnje<br />
odzivati, saj morebitna sponzorska sredstva<br />
in lastni prihodki v muzejih za normalno<br />
delo ne zadoščajo.<br />
foto: Arhiv Zasavskega muzeja Trbovlje<br />
Spominski steber vojnemu trpljenju Steklarska zbirka bi lahko bila bogatejša Posoda, kakršno je gospoda uporabljala nekoč<br />
<strong>Znamenja</strong> <strong>ob</strong> <strong>poti</strong>
Peter Kauzer mlajši<br />
Fanči Moljk<br />
<strong>Srebrni</strong> <strong>junak</strong><br />
<strong>divjih</strong> <strong>voda</strong><br />
Peter Kauzer mlajši je trenutno Hrastničan in Zasavčan številka ena.<br />
Iskan, uspešen, priljubljen. Že prej je bil njegov zaščitni znak simpatičen<br />
smeh, vendar je bil še nekoliko zadržan. Letos deluje sproščeno, odprto,<br />
samozavestno. Spremembe v glavi, odgovarja novinarjem.<br />
Čeprav že nekaj zadnjih let opozarja na svoje kvalitete, pa se je letošnje<br />
poletje zavihtel v sam vrh: dve medalji na evropskem prvenstvu v kajaku in<br />
kanuju na <strong>divjih</strong> <strong>voda</strong>h, ki se je odvijalo v Tacnu med 24. in 26. junijem, sta<br />
bili zadetek v črno. Zlato medaljo si je prislužil v ekipni vožnji, s srebrno pa<br />
se je okitil naslednji dan v konkurenci posameznikov. Pred tem je zmagal na<br />
vseh izbirnih tekmah za ta letos največji športni dogodek pri nas, priveslal<br />
pa si je tudi prvi naslov državnega prvaka.<br />
S Petrom sem se pogovarjala v prvi polovici<br />
avgusta, ko se je vrnil z morja, slab mesec<br />
pred odhodom na svetovno prvenstvo,<br />
ki se bo odvijalo v zadnjih dneh septembra<br />
v Pentrihu, petdeset kilometrov iz Sydneya.<br />
Nekaj tehtnih pripomb pa je dodal še prav<br />
tako Peter Kauzer, le da starejši: njegov oče<br />
in dolgoletni trener.<br />
»Konec avgusta imam v Bratislavi še<br />
mednarodno tekmovanje za posameznike,«<br />
je povedal. Bratislava je za Petra zagotovo<br />
kraj srečnega imena, saj se je tam začel njegov<br />
vzpon: leta 2000 je bil na ekipnem svetovnem<br />
prvenstvu za mladince – v kajaku<br />
na slalomski progi – prvi.<br />
»Kaj bi še rekel o tem kraju? Od 1999<br />
tam tekmujem vsaj enkrat letno. Imajo<br />
umetno progo na jezu Donave. Najhujši<br />
tekmeci bodo prav domačini, saj so Slovaki<br />
d<strong>ob</strong>ri v vseh kategorijah.«<br />
Dodajmo, da so letošnji Petrovi uspehi<br />
v Bratislavi že maja razveseljevali ljubitelje<br />
kajakaštva. Od 20. do 22.maja je bilo tam<br />
mednarodno tekmovanje, ki se ga je udeležilo<br />
240 tekmovalcev iz devetih držav. V<br />
polfinalni tekmi je Peter dosegel najboljši<br />
čas, v finalu pa ga je prehitel le Slovak Peter<br />
Cibak.<br />
»Uspešni smo bili tudi na lanskem evropskem<br />
prvenstvu za mlajše člane v Krakovu:<br />
moštveno smo bili drugi, sam pa sem osvojil<br />
šesto mesto. Letos pa sem prepustil to<br />
tekmovanje Žigi Ovčaku iz Ljubljane.«<br />
Po zmagoviti Bratislavi še Tacen<br />
»Ti rezultati so bili spodbudni za Petrovo<br />
udeležbo na mednarodnem tekmovanju za<br />
veliko nagrado KD Slovenika v slalomu, ki<br />
je bilo 5. junija v Tacnu«, se spominja Peter<br />
starejši. V močni konkurenci 140 tekmovalcev<br />
iz enajstih držav je Peter v slalomu<br />
zmagal.<br />
»Rad bi omenil tudi tretjo izbirno tekmo<br />
za sestavo državne reprezentance, ki je bila<br />
teden dni kasneje prav tako v Tacnu«, je nadaljeval<br />
trener Peter. »Ne samo zato, ker se<br />
je Peter uvrstil v reprezentanco, ki je nastopila<br />
na evropskem prvenstvu v Tacnu in na<br />
tekmah svetovnega pokala, ampak tudi, ker<br />
je postal članski državni prvak v slalomu.<br />
Spomnil bi še, da je osvojil naslov državnega<br />
prvaka v kategoriji mlajših članov do 21<br />
let tudi Hrastničan Janoš Peterlin, ekipa, v<br />
kateri je bil še Žiga Zalokar, pa je osvojila<br />
tretje mesto.«<br />
Zanima me tudi, kako daleč sega Petrov<br />
spomin na stike s Savo. »Bolj se spomnim<br />
veslanja po morju, ko smo hodil na počitnice.<br />
Na Savi pa sem stopil v čoln leta 1990,<br />
prvo tekmovanje pa je bilo leto kasneje na<br />
Muri.«<br />
Za enega najboljših krotilcev <strong>divjih</strong> <strong>voda</strong><br />
pri nas, kot so ga poimenovali mediji, bi<br />
pričakovali, da bo trd, neizprosen, mož jeklen.<br />
Peter pa je vitek, skoraj krhek, in že<br />
od daleč izžareva nežno dušo. »Nekateri so<br />
mogoče res močnejši na pogled, vendar zunanji<br />
izgled ni pomemben. Važno je, kako<br />
znaš v čolnu izkoristiti svojo moč. Tehnike<br />
pa je največ že v genih.«<br />
Peter trenira v fitnes centru Podutik štirikrat<br />
tedensko po uro in pol, z bratrancem<br />
Gregorjem, ki je včasih tudi tekmoval, pa<br />
tudi tečeta. »V začetku teka nisem maral,<br />
pa me je navdušil Gregor. Tereni po Rožniku<br />
so imenitni. Konec tedna tečem za<br />
Savo, rad pa grem tudi plavat v hrastniški<br />
bazen.«<br />
Na realnih tleh<br />
Tudi izkupiček treh tekem svetovnega<br />
pokala je odličen.<br />
Atene: odličen finalni nastop in tretje<br />
mesto z dvema kazenskima sekundama. To<br />
je bila <strong>ob</strong>enem sedma uvrstitev slovenskih<br />
kajakašev na zmagovalni oder v zadnjih desetih<br />
letih.<br />
Augsburg: na reki Loisach se je Peter<br />
Kauzer uvrstil na peto mesto. Za vodilnim<br />
Campbellom Walshem je v skupnem seštevku<br />
svetovnega pokala takrat zaostajal le za<br />
šest točk, kar je pomenilo drugo mesto.<br />
Seu d’Urgell: Peter je po besedah direktorja<br />
reprezentance Andreja Jelenca veslal<br />
odlično, vendar je zaradi petdesetih kazenskih<br />
sekund izpadel; skozi vratca naj ne bi<br />
šel s celo glavo. Pritožbe so bile neuspešne.<br />
»Kar sem si zadal glede voženj, sem izpolnil<br />
in sem zadovoljen. Žal pa sem zaradi<br />
kazenskih točk zdrsnil z drugega na peto<br />
mesto. Sicer pa za svetovni pokal štejeta<br />
tudi evropsko in svetovno prvenstvo.«<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Simon Tanšek<br />
Peter Kauzer mlajši je na tacenski progi res dokazal<br />
svoje spos<strong>ob</strong>nosti<br />
<strong>Srebrni</strong> <strong>junak</strong> <strong>divjih</strong> <strong>voda</strong> • stran 23
Ljudski rek, da sreča in uspeh zameglita<br />
um, za Petra ne velja. »Oče me vedno postavlja<br />
na realna tla, pa tudi sam se zavedam,<br />
da nisi vedno na vrhu. V športu so,<br />
tako kot v življenju, vzponi in padci. Zato<br />
sem 10. avgusta že začel z resnimi treningi.<br />
»Letos je res pridno treniral«, ga pohvali<br />
oče, »največ na Tacnu, ker v Ljubljani študira,<br />
zdaj pa v Hrastniku. Napraviva okvirni<br />
program, potem pa trening tudi analizirava.«<br />
»Vesel sem, da imam proste roke. Tako<br />
lahko spoznavam samega sebe in vem, kaj<br />
je treba storiti v določenem trenutku«, doda<br />
sin. »D<strong>ob</strong>ri treningi so pogoj psihične stabilnosti,<br />
samozavest ti zraste. Res pa je, da<br />
je veliko odvisno tudi od sreče – na kakšen<br />
dan je tekmovanje, recimo. Včasih se že<br />
zbudiš s slabim počutjem…V moštveni kategoriji<br />
pa so pomembni tudi odnosi. Mi trije<br />
– z Dejanom Kraljem in Andrejem Nolimalom<br />
– smo k sreči na liniji.<br />
Dr<strong>ob</strong>ci iz zgodovine in sedanjosti Brodarskega društva Steklarne Hrastnik<br />
Pravzaprav je brodarjenje po Savi daleč najstarejši šport v hrastniški dolini. Reko<br />
so krotili že v prazgodovinski in rimski d<strong>ob</strong>i, posebno živahen promet z ladjami pa se<br />
je odvijal od 16. stoletja dalje. Sava je bila za prebivalce široko okno v svet.<br />
Ko pa je pred d<strong>ob</strong>rimi 150 leti živahno dogajanje po reki nadomestila železnica,<br />
so nekateri kmetje še naprej uporabljali čolne. Za prevoze na drugi breg, za lovljenje<br />
izruvanih dreves po deževju. Tudi ladjic se še spominjajo starejši – vse do druge<br />
vojne, splavov pa še po njej.<br />
Za začetek športne dejavnosti pa lahko štejemo leto 1928, ko sta zanesenjaka Oto<br />
Žlindra in Jože Vatovec izdelala lesen čoln sandolin za športno udejstvovanje. Leta<br />
1933 so ga še izpopolnili, da je bil lažji.<br />
Prva povojna leta so bile vse moči usmerjene v <strong>ob</strong>novo domovine, želja po<br />
vodnem športu pa je do 1948 le tlela. Takrat pa so pod okriljem Ljudske tehnike in<br />
sindikalnega društva Bratstvo ustanovili brodarsko sekcijo.<br />
* * *<br />
»Ves svoj prosti čas sem že kot otrok preživljal <strong>ob</strong> reki Savi«, pripoveduje starosta<br />
hrastniških brodarjev Franc Barič–Nani. »Nadvse rad sem se vozil s splavarji, ki so z<br />
Gorenjske prevažali les vse do Zagreba, Beograda. Peljal sem se do Radeč, potem pa<br />
peš nazaj.« Mimogrede, tudi zdaj preživlja vse dneve <strong>ob</strong> brodarskem domu pri Savi.<br />
»To je moje hrastniško morje«, se smeje hudomušno.<br />
Kmalu je začel trenirati – kar sam – in se že leta 1954 udeležil prvega republiškega<br />
prvenstva. »Bil sem drugi v spustu, naslednje leto pa sem bil na državnem tekmovanju<br />
na Savi Bohinjki prvi«.<br />
Hrastničani so d<strong>ob</strong>ili svojega prvega državnega prvaka. Tako se je začelo. Sledila<br />
so mednarodna tekmovanja z državno reprezentanco, pa padci in vzponi – ves čas je<br />
vztrajal le Nani. Z Rajkom Žagarjem sta tudi začela z načrtno vzgojo mladih.<br />
* * *<br />
Takole pa se je s tacensko vodo leta 1977 spopadal<br />
starejši Peter Kauzer<br />
Ubijalske kazenske točke<br />
Arhiv Brodarskega društva Steklarna Hrastnik<br />
Spomniva se na lanske olimpijske igre,<br />
ki se jih ni udeležil. »V kvalifikacijah mi ni<br />
uspelo priti v državno ekipo, čeprav sem si<br />
prizadeval. Na štirih izbirnih tekem sem<br />
zmagal v eni. Bil sem za tri sekunde boljši<br />
– za toliko ni zmagal nihče. Pokopale pa so<br />
me kazenske točke na drugih tekmah.«<br />
Na letošnjem svetovnem prvenstvu bo<br />
dal vse od sebe, pravi. Če ne bo uspel, se<br />
bo pač treba sprijazniti, čeprav z grenkim<br />
priokusom.<br />
Ker je kajakaštvo individualen šport, je<br />
Peter presenečen, da ga mnogi spremljajo<br />
in spodbujajo. Mama Anita kot mravljica<br />
Največje tekmovalne uspehe so doživljali od sredine sedemdesetih do začetka<br />
osemdesetih let, ko so blesteli Franc Barič mlajši, Peter Kauzer starejši, Rado<br />
Gnjidič, Boris Krošlin, Boris Volaj, Roman Ranciger, R<strong>ob</strong>ert Halzer, Drago Vovk in<br />
Franc Seničar.<br />
Peter Kauzer starejši se spominja: »Leta 1979 sem se z državno reprezentanco<br />
udeležil svetovnega prvenstva v Kanadi in dosegel skromno 32. mesto. Mojega<br />
rezultata z uradnega treninga dan prej pa ni nihče izboljšal…« Sploh je bilo zanj<br />
značilno, da je bil večkrat najboljši v kvalifikacijah, na tekmovanjih pa po lovorikah<br />
ni posegel. Sin je to čar<strong>ob</strong>no pregrado prestopil.<br />
* * *<br />
Če so pionirji brodarjenja še sami izdelovali čolne, pa danes vso opremo<br />
izdelujejo specializirani proizvajalci.<br />
Ne pozabimo še modelarjev, ki so pomembna sekcija brodarskega društva. Vodi<br />
jih Niko Skočir. »Skrbimo za izdelavo modelov jadrnic in motornih čolnov in z njimi<br />
tekmujemo,« pravi. Lani so s hrastniško šolo sodelovali kot organizatorji in sodniki,<br />
saj je tam potekalo državno srečanje mladih tehnikov. S sinom Sergejem sta tudi<br />
člana državne reprezentance, s katero sta se že udeležila svetovnega tekmovanja<br />
modelarjev: Sergej leta 2000, Niko pa tri leta kasneje – <strong>ob</strong>a s solidnim uspehom.<br />
Ukvarjajo se tudi z rekreacijskim športom, ki ga predstavlja vedno bolj priljubljeni<br />
rafting. To področje usklajuje Franci Barič mlajši. »Večkrat se najavijo skupine,<br />
predvsem iz Zasavja, pa dijaki za športne dneve.«<br />
Ker pa je Franc Barič tudi trener najmlajših, sem ga vprašala, če na treningih<br />
opazi kakšno razliko med današnjimi mladimi in tistimi pred desetimi, dvajsetimi<br />
leti. «Razlike vidim že pri skoku v čoln. Včasih so vanj švignili z lahkoto, v trenutku,<br />
zdaj pa je to nekoliko počasnejši film. In ko gremo na kakšen izlet, imajo nahrbtnike<br />
nabutane s hrano. Včasih smo bili skromnejši. No, ker je organizacija treningov<br />
odlično zasnovana, d<strong>ob</strong>ri rezultati tudi zdaj ne izostajajo.<br />
* * *<br />
<strong>Srebrni</strong> <strong>junak</strong> <strong>divjih</strong> <strong>voda</strong> • stran 24
Omenimo še mednarodne kajakaške sodnike, ki jih je v društvu kar devet. »Na<br />
evropskem prvenstvu v Tacnu je sodilo kar sedem naših sodnikov«, je povedal njihov<br />
koordinator Boris Volaj.<br />
Poleg klubskih zanesenjakov in športnikov pa je treba pohvaliti tudi tiste, ki<br />
s finančnimi sredstvi omogočajo <strong>ob</strong>stoj in delo društva«, pojasnjuje predsednik<br />
Brodarskega društva Steklarna Hrastnik Igor Zalokar. »Poleg <strong>ob</strong>čine je<br />
najpomembnejša naša steklarna, ki je društvu dala tudi svoje ime. Prav letos smo<br />
z njimi podaljšali pogodbo o sponzorstvu, zato se bo lahko kajakaštvo še naprej<br />
razvijalo. Trenutno tekmuje sedem članov in mladincev, enajst pa je pionirjev.«<br />
* * *<br />
Da imajo Hrastničani radi šport, se vidi tudi iz tega, da že od leta 1977 izbirajo<br />
športnika in športnico leta. Prva sta to priznanje prejela Peter Kauzer starejši in<br />
namiznoteniška igralka Andreja Ojsteršek. Peter je d<strong>ob</strong>il ta naziv še trikrat, klubski<br />
kolega Gorazd Medved pa petkrat. Od leta 2001 naprej pa je športnik leta mlajši<br />
Peter Kauzer.<br />
Največji uspehi Petra Kauzerja<br />
1999: 4. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v slalomu<br />
1. mesto na državnem prvenstvu za mladince in mlajše mladince<br />
1. mesto ekipno na državnem prvenstvu za mladince v spustu<br />
3. mesto ekipno na državnem prvenstvu za mladince v slalomu<br />
status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda<br />
2000: 1. mesto ekipno na mladinskem svetovnem prvenstvu<br />
2. mesto na državnem prvenstvu za člane v slalomu<br />
2. mesto ekipno na državnem prvenstvu za člane v slalomu<br />
1. mesto na državnem prvenstvu za mladince v slalomu in spustu<br />
1. mesto ekipno na državnem prvenstvu za mladince v slalomu in spustu<br />
2001: 4. mesto ekipno na mladinskem evropskem prvenstvu<br />
19. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v slalomu<br />
19. mesto na tekmi za svetovni pokal v Meranu<br />
21. mesto na tekmi za svetovni pokal v Pragi<br />
1. mesto na mednarodni tekmi v Bratislavi v slalomu<br />
1. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala za mladince<br />
2002: 8. mesto na evropskem prvenstvu mlajših članov v slalomu<br />
8. mesto na tekmi za svetovni pokal v Tacnu<br />
8. mesto na finalni tekmi za svetovni pokal v Tibagi<br />
12. mesto v skupni razvrstitvi tekmovanja za svetovni pokal v slalomu<br />
4. mesto ekipno na evropskem prvenstvu<br />
1. mesto ekipno na državnem prvenstvu<br />
2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane<br />
2003: 26. mesto na svetovnem prvenstvu v Augsburgu<br />
12. mesto ekipno na svetovnem prvenstvu v Augsburgu<br />
20. na tekmi za svetovni pokal v Penrithu<br />
22. mesto na tekmi za svetovni pokal v Tacnu<br />
2. mesto na državnem prvenstvu<br />
1. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane<br />
1. mesto na mednarodni tekmi v Tacnu<br />
status kategoriziranega športnika mednarodnega razreda<br />
2004: 2. mesto ekipno na evropskem prvenstvu za mlajše člane (srebrna medalja<br />
je bila prva članska medalja hrastniškega kajakaštva na največjih<br />
tekmovanjih)<br />
6. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše člane<br />
1. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala<br />
1. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane<br />
skrbno zbira številne čestitke in časopisne<br />
članke. Za celo goro jih je. Čestitali so mu<br />
na primer tudi s celjske športne gimnazije,<br />
kjer se je šolal, in poudarili, da še niso imeli<br />
dijaka s takšnim športnim uspehom.<br />
Peter v člankih odgovarja preudarno,<br />
slikovito in sproščeno. To zagotovo izvira<br />
iz njegovega prijetnega značaja, pozitivno<br />
naravnane družine, nekaj pa dodajo tudi<br />
knjige, ki jih že od osnovne šole rad prebira.<br />
»Če so d<strong>ob</strong>re, da lahko <strong>ob</strong> njih tudi razmišljaš«,<br />
pravi.<br />
Prvi del desetčlanske ekipe bo odpotoval<br />
v Avstralijo že 5. septembra, <strong>ob</strong>a Petra Kauzerja<br />
pa 12. septembra, ker ima mlajši še nekatere<br />
<strong>ob</strong>veznosti na Fakulteti za šport. Na<br />
ta račun bo svoj 22. rojstni dan praznoval še<br />
doma. Za njima bo 26. septembra, skupaj<br />
z novinarji in navijači, v Avstralijo odletela<br />
tudi mama Anita: letalsko vozovnico ji je z<br />
nagrado, ki jo je d<strong>ob</strong>il od Kajakaške zveze<br />
Slovenije, plačal sin Peter.<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Vinko Žagar<br />
Hrastniški navijači ne izpustijo n<strong>ob</strong>ene velike tekme<br />
Tokrat ne bo deležen tolikšne podpore<br />
hrastniških navijačev, ki ga že od leta 1999<br />
spremljajo povsod. Tudi na Slovaškem in v<br />
Nemčiji. Imenitno je tekmovati v takšnem<br />
vzdušju, so mu priznali tudi kolegi s svetovnega<br />
vrha na tekmovanju v Tacnu. No, nekaj<br />
jih bo šlo tudi v Avstralijo, večina pa nas<br />
bo mislila nanj in stiskala pesti za čim manj<br />
kazenskih točk. Za samo vožnjo po brzicah<br />
nas ne skrbi.<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Simon Tanšek<br />
Peter Kauzer, zmagovalec Helmut Oblinger iz<br />
Avstrije in tretjeuvrščeni Nemec Erik Pfannmöller<br />
<strong>Srebrni</strong> <strong>junak</strong> <strong>divjih</strong> <strong>voda</strong> • stran 25
Srečanje Zasavčanov<br />
Renata Žnidar<br />
V znamenju<br />
splavarjenja in<br />
znamenitosti<br />
Pred šestimi leti se je na p<strong>ob</strong>udo takratnih županov treh <strong>zasavski</strong>h <strong>ob</strong>čin<br />
– Hrastnika, Trbovelj in Zagorja – rodila ideja o tradicionalnem srečanju<br />
prebivalcev Zasavja, o dnevu Zasavčanov. Pet let so se Litijani, Šmarčani,<br />
Zagorjani, Trboveljčani, Hrastničani, Radečani, Laščani in vsi drugi, ki mislijo<br />
in čutijo po zasavsko, srečevali v Hrastniku, Trbovljah ali v Zagorju – tam,<br />
kjer so bili tisto leto določeni za gostiteljstvo in d<strong>ob</strong>ro organizacijo.<br />
Letos so se trem <strong>ob</strong>činam gostiteljicam prvič pridružili Radečani. Občina s<br />
slabimi pet tisočimi prebivalci, ki ima za pokazati kup znamenitosti, ki se jih<br />
še tamkajšnji prebivalci marsikdaj ne zavedajo ali jih ne vidijo.<br />
Tokratno srečanje so v Radečah združili z njihovim splavarskim praznikom<br />
Dnevi splavarjenja, ki imajo že bogato tradicij.<br />
Zasavčanke in Zasavčane, ki so se v mesto<br />
pripeljali z avt<strong>ob</strong>usi, vlakom ali osebnimi<br />
vozili, so na križišču pred mestnim jedrom<br />
pričakali predstavniki <strong>ob</strong>čine, tamkajšnjega<br />
kulturno-turistično-rekreacijskega centra –<br />
ta je prevzel soorganizacijo dneva, sicer pa<br />
je nosilec Dnevov splavarjenja – in vodiči,<br />
ki so skupine popeljali na ogled <strong>ob</strong>čine. Ob<br />
zvokih Železničarske godbe iz Zidanega<br />
mosta so se <strong>ob</strong>iskovalci razdelili v skupine<br />
in se že v zgodnjih popoldanskih urah<br />
odpravili na pot.<br />
Splavarsko mesto<br />
V Radečah vsako leto – v mesecih z<br />
lepim vremenom – po reki Savi vozi splav,<br />
ki <strong>ob</strong>iskovalcem pričara spomin na čase,<br />
ko so se flosarji preživljali z vožnjo po<br />
reki. Zgodovinsko izročilo pravi, da so<br />
bile Radeče nekoč osrednje pristanišče<br />
<strong>ob</strong> pomembni rečni <strong>poti</strong>. Sava je mnogim<br />
splavarjem dajala trdo prisluženi kruh, zato<br />
je njihovo življenje in delo pustilo kraju<br />
neizbrisen pečat.<br />
Njihove šege in navade danes oživljajo<br />
savski splavarji. V času Dnevov splavarjenja<br />
odpre vrata tudi gostilna Savos, kjer so se<br />
nekdaj splavarji okrepčali, danes pa to<br />
priložnostno gostišče nudi odlično kapljico<br />
in kaj domačega za pod z<strong>ob</strong>. Vse to so<br />
lahko videli, doživeli in okusili <strong>ob</strong>iskovalci<br />
dneva Zasavčanov. Skoraj vsem skupinam<br />
so namreč – če so to le želele - prizadevni<br />
organizatorji omogočili vožnjo s splavom.<br />
Tudi nadaljevanje je bilo v znamenju<br />
številnih radeških znamenistosti, ki vam<br />
jih bom, tudi s pomočjo s podatki bogate<br />
spletne strani radeškega kulturno-turističnorekreacijskega<br />
centra, kratko predstavila v<br />
nadaljevanju članka.<br />
Ob domačiji Gašperja Kiška, na<br />
nadmorski višini 520 metrov, raste<br />
najdebelejši domači kostanj v Sloveniji.<br />
Drevo se ponaša z izjemnimi dimenzijami:<br />
visoko je osemnajst metrov, <strong>ob</strong>seg debla<br />
pa v prsni višini znaša kar 10,71 metra.<br />
Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi,<br />
osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj<br />
<strong>ob</strong>ilno rodi. Veliko je bilo tistih <strong>ob</strong>iskovalcev,<br />
ki so tistega dne, na predvečer praznika<br />
– dneva državnosti – prvič slišali in videli,<br />
da v neposredni soseščini <strong>ob</strong>čin, od koder<br />
prihajajo, raste takšen mogočnež.<br />
Zasavčani pod Gašperjevim kostanjem<br />
foto Roman Rozina<br />
Bogata svibenska preteklost<br />
Mnogi tudi niso vedeli, da se v<br />
zgodovinskih zapisih grad Svibno prvič<br />
omenja okoli leta 1175; pozidali so ga<br />
vojvode Spanheimi, upravljali pa njihovi<br />
fevdniki, gospodje Schaerffenbergi.<br />
V srednjem veku je v njem prebivala<br />
znana fevdalna rodbina Svibenskih, ki<br />
so bili fevdniki koroško-kranjskih grofov.<br />
Najslavnejši med njimi je bil Viljem<br />
Ostrovrhar, ki je umrl v bitki pri Grebinju<br />
leta 1293, ko se je pridružil uporu proti<br />
svojemu vladarju. V Valvasorjevem času je<br />
V znamenju splavarjenja in znamenitosti • stran 26
grad že začel razpadati. Grajska razvalina<br />
stoji na strmi skali, prepadnem 643 metrov<br />
visokem Ostrem vrhu na Grajskem hribu<br />
nad cerkvijo Sv. Križa in naseljem Svibno.<br />
Enkratna lega zagotavlja čudovit razgled na<br />
dolino Sopote in bližnji Kum, kar so v lepem<br />
dnevu lahko videli nekateri <strong>ob</strong>iskovalci.<br />
Vodiči so jim pokazali tudi cerkev Sv.<br />
Križa, ki stoji na delno umetno nasuti terasi<br />
in naravni skali <strong>ob</strong> južnem vznožju strmega<br />
Grajskega hriba. Prvi podatki o lastništvu<br />
segajo v 12. stoletje, ko je bila cerkev last<br />
gospodov Svibenskih. Župnijska cerkev s<br />
pokopališčem je najdragocenejši pomnik<br />
preteklosti v kraju in hkrati priča o časih<br />
mogočnih gospodov Svibenskih ter <strong>ob</strong>sežne<br />
in pomembne pražupnije Svibno.<br />
Romarska postojanka na Brunku<br />
Na drugem koncu <strong>ob</strong>čine, v smeri proti<br />
Sevnici, stoji Brunk, kamor se marsikateri<br />
pohodnik rad odpravi peš. Zaradi<br />
pomanjkanja časa in bogatega programa,<br />
ki so ga pripravili Radečani, so tokrat<br />
<strong>ob</strong>iskovalce tja odpeljali z avt<strong>ob</strong>usi.<br />
Tam so si udeleženci srečanja ogledali<br />
poznogotsko romarsko postojanko, ki<br />
jo sestavljata dve cerkvi, posvečeni trem<br />
kraljem in Mariji. Prav lahko bi na Brunku<br />
stale celo tri cerkve, če se ne bi leta 1530,<br />
približno deset let po izgradnji prvih dveh,<br />
zamisli uprl za reformacijo vnet farmošter<br />
v bližnji Loki Primož Trubar, ki je goreče<br />
nasprotoval gradnji novih cerkva, čaščenju<br />
svetnikov in romanjem. Njegovo stališče<br />
o tretji brunški cerkvi je ostalo ohranjeno<br />
v njegovem delu En regišter … ena kratka<br />
postila iz leta 1558.<br />
Bogato opremljeni cerkveni kompleks<br />
na Brunku velja za enega najpomembnejših<br />
spomenikov slovenske poznogotske<br />
arhitekture, ki je bil kasneje le malo<br />
predelan, z izredno kvalitetno opremo iz<br />
časa od 16. do 18. stoletja. Cerkev Sv. Treh<br />
kraljev je dvoranska stavba iz okoli leta<br />
1520. Vse tri cerkvene ladje pokriva križni<br />
<strong>ob</strong>ok, katerega rebra rastejo neposredno<br />
iz okroglih delilnih stebrov, prezbiterij je<br />
zvezdasto <strong>ob</strong>okan in ima preproste figuralne<br />
sklepnike. Zunanjščina je <strong>ob</strong>dana z oporniki.<br />
Na južni fasadi je ohranjena freska sv.<br />
Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne<br />
z arhitekturo, pa so prebeljene. Cerkev ima<br />
bogato opremo. Ohranila se je skupina<br />
plastik iz časa nastanka cerkve: Poklon<br />
kraljev, Marija z detetom in Križani. Glavni<br />
oltar je kvaliteten primer tako imenovanega<br />
zlatega oltarja: datiran je z letnico 1684.<br />
Nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji <strong>ob</strong><br />
severni steni, prižnica pa je nastala okoli<br />
leta 1700. V južni ladji visi slika Križani<br />
s sv. Magdaleno, delo Benečana Paulusa<br />
Rossinija iz konca 18. stoletja. Zvonik med<br />
cerkvama je bil pozidan v 17. stoletju.<br />
Od graščine do prevzgojnega doma<br />
S ponosom Radečani svojim<br />
<strong>ob</strong>iskovalcem pokažejo tudi graščino Dvor.<br />
Gre za štiritraktno dvonadstropno stavbo<br />
z arkadnim zemljiščem, ki stoji na desnem<br />
bregu Save v neposredni bližini Radeč.<br />
Dvor <strong>ob</strong>daja imeniten park.<br />
Zgradba je v svojem jedru še iz 16. ali 17.<br />
stoletja in je <strong>ob</strong>segala en sam trakt današnje<br />
graščine: na sprednji strani je imela na<br />
vogalih dva pomolna stolpiča. Pozneje so<br />
zasnovo razširili še s tremi trakti in tako<br />
<strong>ob</strong> stari stavbi <strong>ob</strong>likovali notranje arkadno<br />
dvorišče. Stavbna zunanjščina je močno<br />
predelana, v notranjščini pa je še ohranila<br />
del stare arhitekturne opreme.<br />
V novejšem prednjem traktu je ohranjen<br />
lesen, neorenesančni strop. Leseni stropi<br />
<strong>ob</strong>stajajo tudi še v nekaterih prostorih<br />
prvotne graščine, med njimi se zlasti<br />
odlikuje polihromiran lesen strop v salonu<br />
v drugem nadstropju iz začetka 19. stoletja.<br />
Lastniki in namembnost graščine so se<br />
v preteklosti zelo pogosto menjavali. Danes<br />
je graščina Dvor sestavni del Prevzgojnega<br />
doma Radeče.<br />
Park pri graščini je nastal v drugi polovici<br />
19. stoletja. Njegova zasnova temelji na<br />
organsko speljani mreži <strong>poti</strong>, med katerimi<br />
so v gručah ali posamič zasajena parkovna<br />
drevesa. Park je tipičen predstavnik<br />
parkovnih ureditev iz druge polovice 19.<br />
stoletja, ki so se zgledovale po angleškem<br />
krajinskem slogu. Glavna vrednost parka<br />
je dendrološka, kljub velikim izgubam<br />
drevesnega fonda v preteklosti pa je grajski<br />
kompleks ohranil temeljne slogovne<br />
značilnosti in glavnino površin neokrnjeno.<br />
Prilika o trmasti kokoši<br />
Vse to so znamenitosti, ki so jih prizadevni<br />
organizatorji letošnjega dneva Zasavčanov<br />
pokazali svojim sosedom, prijetno, a kar<br />
nekoliko naporno popotovanje po <strong>ob</strong>čini<br />
pa so sklenili s kratko proslavo pod<br />
šotorom. Slovesnost je bila pripravljena v<br />
čast omenjenega srečanja in prihajajočega<br />
dneva državnosti. Zbrane so zabavali<br />
Zasavci, vmes pa sta – med ubranimi<br />
zvoki Železničarske godbe Zidani most in<br />
petjem solista Janija Krivca – spregovorila<br />
župan <strong>ob</strong>čine Radeče Franc Lipoglavšek in<br />
literarni zgodovinar, književnik in politik,<br />
doktor Matjaž Kmecl, po rodu Zasavčan.<br />
Med drugim je v osrednjem govoru dejal:<br />
»Nocoj praznujemo odločnost Slovencev,<br />
da smo znali in zmogli zmeraj spet, kadar<br />
foto Roman Rozina<br />
S splavom po Savi in preteklih časih<br />
nas je usoda nagnala v kot, reči: »Ne! To<br />
pa ne!« In smo se uprli v imenu sv<strong>ob</strong>ode,<br />
ponosa, predvsem pa svoje prihodnosti.<br />
Le tako smo tudi <strong>ob</strong>stali v tem krvavem<br />
evropskem podalpskem trebuhu, kjer je naš<br />
tisočletni dom. Samo v zadnjih sto letih so<br />
nas zgodovina in neprijazni sosedje k temu<br />
prisili trikrat: po prvi svetovni vojni, <strong>ob</strong><br />
začetku druge in leta 1991 – dovolj, da bi<br />
kdo drug <strong>ob</strong>upal. Ne pa Slovenci. Zmeraj<br />
spet smo trmasto vzeli usodo v svoje roke,<br />
zmeraj spet smo bili na strani demokratične<br />
in moderne Evrope. Zmeraj spet so nam<br />
žugali, da nas bodo zmleli in zbrisali z<br />
zemeljskega površja; zmeraj spet se nam<br />
je zdelo, da to sploh ne bo težko, ker nas<br />
je malo in smo ponižni; toda zmeraj spet<br />
smo dokazali, da se skriva v tej naši kokošji<br />
majhnosti velika moč in da za n<strong>ob</strong>eno ceno<br />
nočemo biti nič drugega kot to, kar smo.<br />
Lep in velik razlog za praznovanje.«<br />
In praznovanje se je nadaljevalo<br />
– za mnoge pozno v noč. Zasavčani pa se<br />
naslednje leto spet srečamo – če bo urnik<br />
držal, nas bo takrat gostila <strong>ob</strong>čina Zagorje<br />
<strong>ob</strong> Savi.<br />
V znamenju splavarjenja in znamenitosti • stran 27
Mat kultra je udarila drugič<br />
Tinkara Rozina<br />
S kulturo<br />
pregnetene ulice<br />
Na maši, ki smo si jo v nedeljskem dopoldnevu z nekdanjima sošolkama<br />
naredile z vročo čokolado, se pogovarjamo o minevajočem vikendu. Ko<br />
omenim ulični festival, sta povedali, da sta sicer nekaj slišali, a tudi uspešno<br />
preslišali, in nadaljevali jadikovanje, kako se v Zasavju nič ne dogaja.<br />
Jezi me, da samo jamramo, kako se v Zasavju nič ne dogaja, ko pa se, se<br />
naredimo butaste. In gojimo prepričanje, kako drugje življenje utripa z visokimi<br />
frekvencami, v Zasavju pa vlada dolgočasno brezvetrje.<br />
Tisti, ki smo <strong>ob</strong>iskali katerega od dogodkov zasavskega uličnega festivala<br />
Mat kultra, vemo, da se je dogajalo veliko in pestro. Morda še malo manjka<br />
do Lenta, kot je nekajkrat rekel festivalski glasnogovornik Nejc, ampak vsak<br />
dan v vsakem pogledu se bolj napredujemo. Zato je najmanj, kar lahko<br />
storimo, da pokažemo veselje, ker je, da ga imamo radi. Ker nas tudi Mat<br />
kultra ima rada.<br />
Lani so bile precej pogoste pripombe,<br />
tako med ustvarjalci kot med možnimi<br />
<strong>ob</strong>iskovalci, da se je festival pripravljal in<br />
dogajal v precejšnji anonimnosti. Zato so<br />
bile letos v <strong>ob</strong>veščanje vprežene dodatne<br />
sile in kar precejšnja sredstva. V vsakem<br />
kraju, kjer se je festival ustavil, se je čez<br />
cesto vlekel opazen transparent, da se Mat<br />
kultra dogaja zdaj. Veliko je bilo črno-črnih<br />
plakatov, kdaj in kam je treba priti, v tisočih<br />
so se štele zloženke, kjer je bil spored<br />
nadgrajen z imeni izvajalcev. Pa razglednice<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Matjaž Kirn<br />
in vabila po elektronski pošti, pa <strong>ob</strong>vestila<br />
v lokalnih medijih, pa kratka sporočila<br />
po m<strong>ob</strong>ilnih telefonih… pa še so nekateri<br />
prepričani, da se je bolj malo vedelo, da<br />
festival bo.<br />
Morda pa sta kriva Nataša in Roman, ki<br />
sta <strong>ob</strong>likovala nekoliko drugačno pod<strong>ob</strong>o<br />
festivala: odeto v črno barvo, s fotografijami<br />
kolonijskih stanovanj in jamskih vozičkov,<br />
s svojsko ubesedenimi urami, prizorišči,<br />
predstavami. In morda zato celostne<br />
festivalske pod<strong>ob</strong>e nista želela komentirati<br />
in pojasnjevati; povedala sta le, da tudi<br />
drugo leto na plakatih ne bo mišičastih<br />
fantov in <strong>ob</strong>darjenih deklet, ki vas vljudno<br />
vabijo na prijeten večer z začetkom <strong>ob</strong> uri<br />
tej v kraju tem …<br />
Od lani precej drugačnega<br />
Marsikaj je bilo letos drugače kot lani.<br />
Začelo se je z razpisom, na katerega so se<br />
lahko prijavili posamezniki in društva, ki<br />
bi na festivalu želeli sodelovati. Prijavnic<br />
je bilo ogromno, kakšnih štirideset. Precej<br />
je bilo povratnikov, ki so lani okusili Mat<br />
kultro, veliko jih je želelo spoznati festival<br />
in se na njem predstaviti.<br />
Prva Mat kultra se je zbila v en teden,<br />
od ponedeljka do petka, in s svojim odrom<br />
prekrižarila Zasavje, letošnja si je vzela<br />
več časa in le petke in s<strong>ob</strong>ote. Če je lani<br />
nastopilo le kakšnih deset skupin, ki so se<br />
večinoma dan za dnem kot nomadi selili<br />
po Zasavju, se je zdaj vsaka predstavila le<br />
enkrat.<br />
Aljaž iz skupine Perkakšns, ki je<br />
nastopila na <strong>ob</strong>eh festivalih, ju primerja<br />
takole: Letošnji festival je bil v primerjavi z<br />
lanskim drugačen, bolj individualen. Ker je<br />
bil program v vsakem mestu drugačen, se tudi<br />
nastopajoči nismo družili toliko kot lani, saj<br />
smo le enkrat nastopili skupaj. Za gledalce je<br />
to seveda boljše, saj so si lahko vsakič ogledali<br />
drugačen program, čeprav v drugem mestu. Za<br />
nas je bilo tudi manj naporno, imeli smo manj<br />
težav z organizacijo – v naši afriški predstavi<br />
sodeluje okrog trideset ljudi in bi bilo petkrat<br />
se zbrati v kratkem času hud zalogaj.<br />
Festival je torej z razširitvijo programa<br />
zagotovo prid<strong>ob</strong>il, postal je zanimivejši, gl<strong>ob</strong>lji,<br />
izgubil pa je del ljudskosti in družabnosti.<br />
Druga večja sprememba je bil sam<br />
urnik. V Litiji in Radečah, kjer je bil<br />
lani <strong>ob</strong>isk slabši, so tokrat pripravili<br />
dopoldanske matineje, v Trbovljah, kjer<br />
pa je bilo zanimanja največ, so dodali še<br />
mladinsko noč, ki so jo <strong>ob</strong>likovali skupaj s<br />
študentskimi in kulturnimi društvi iz štirih<br />
<strong>zasavski</strong>h mest.<br />
Vroče v Hrastniku<br />
Za tiste, ki se jih priprava festivala ali<br />
na festival ni dotaknila, se je začelo 3.<br />
junija v Hrastniku. Športni park na Logu<br />
je resda kak meter preveč odmaknjen iz<br />
srčike naselja, drugače pa je skoraj idealen<br />
prostor za takšne prireditve. V betonskem<br />
amfiteatru oder ni bil potreben, saj je bilo s<br />
tribun moč brez težav spremljati dogajanje<br />
na igrišču.<br />
Led je prebila rudarska godba iz<br />
Hrastnika, ker se godbe že od nekdaj<br />
daleč slišijo. Prostorno igrišče pa je nudilo<br />
gostoljubje tudi mizam, za katerimi so<br />
hrastniške prijateljice mladine ustvarjale z<br />
otroki, pa mizam, kjer so postregle članice<br />
domačega turističnega društva, svojo mizico<br />
pogrni se pa sta razprostrla tudi Erika in<br />
Željko iz zagorskega Tingltangla, ki sta<br />
poskrbela za tiste, ki si pijače niso prinesli<br />
v nahrbtnikih.<br />
Najmlajši so prišli na račun tudi kasneje,<br />
S kulturo pregnetene ulice • stran 28
ko jih je radeški čarodej Branko s svojim<br />
mini cirkusom popeljal v skrivnostni svet<br />
čarovnij. Prav takšnega ulicam prijaznega<br />
dogajanja so si organizatorji želeli več: skriti<br />
mojstri hoje na hoduljah, ulični zabavljači,<br />
klovni, bruhalci ognja, plesalci, žonglerji,<br />
pantomimiki… drugo leto za vas ni veljavnih<br />
opravičil in izgovorov.<br />
Sledila je glasba. Najprej nežni dekliški<br />
glasovi izlaškega Irisa, ki so se hoteli kar<br />
izgubiti na velikem prostoru, pa spremljava<br />
Tria štirih iz Radeč. Medkrajevno<br />
sodelovanje par excellence. Tudi to je<br />
eden od ciljev Mat kultre: da se kulturni<br />
ustvarjalci povezujejo in sodelujejo.<br />
Prek ozemeljskih in časovnih meja<br />
In potem še enkrat glasba, zdaj ne več<br />
sod<strong>ob</strong>na, ampak iz časov naših korenin.<br />
Gallenberg Vaganti iz Zagorja, odeti v<br />
srednjeveške tunike, so se predstavili z<br />
ne<strong>ob</strong>ičajno glasbo in nenavadnimi glasbili.<br />
Njihov oče, v d<strong>ob</strong>esednem in prenesenem<br />
pomenu, Vlado, je med igranjem povedal<br />
tudi, da je do takšnih glasbil res težko priti,<br />
če je pa nemogoče, jih pa sami naredijo.<br />
Po zaslugi viteških gostov z Gorenjske je<br />
tudi uvodni del nastopa radeških mažoretk<br />
sodil v fevdalne čase – imeli so tudi svojega<br />
požiralca ognja – potem pa so ritmi postajali<br />
vse bolj sod<strong>ob</strong>ni. V oranžno in črno odete<br />
mladenke, pa za njimi roza deklice z rdečimi<br />
dežniki, pa še najmlajše v belih <strong>ob</strong>lekcah z<br />
rdečim r<strong>ob</strong>om, pa starejše sestrice v rjavih,<br />
pa znane melodije in vrtenje palic.<br />
Končale so, ko se je epidemija ritma že<br />
uspešno razširila tudi po tribunah. Čas je bil<br />
za nekaj povsem drugačnega, za predstavo,<br />
ki pelje na ustvarjalnost giba in domišljijo<br />
univezuma. Tomaž in njegovi prijatelji so po<br />
lanski Evoluciji letos ustvarili Prebijanje, ki<br />
se mu je v podnaslovu reklo Bomo vidl, so<br />
rekl ta slep. In smo videli, ker je bilo kaj<br />
videti.<br />
Za konec prvega večera pa spektakel v<br />
režiji b<strong>ob</strong>narske skupine Perkakšns, začinjen<br />
z Leonovo afriško poezijo in projekcijo<br />
motivov črne celine na velikem platnu, ki je<br />
le enkrat klecnil pod sunki vetra. Divji ritmi<br />
izpod b<strong>ob</strong>narskih prstov, skritih nekje bolj<br />
zadaj, spredaj pa potresavanje mavričnih<br />
barv, v katere so bile zavite Kikine plesalke.<br />
Veliko energije in ritma, kakšnih tristo<br />
navdušencev na tribunah in – škoda, da je<br />
večera že konec. No, skoraj konec, saj so<br />
odb<strong>ob</strong>nali še manjši dodatek.<br />
Po petkovem startu se je prilegla bolj<br />
mirna radeška matineja, v kateri so vse<br />
glavne vloge odigrali domačini. Svibenski<br />
pevci, pa d<strong>ob</strong>rote, kakršne so na vasi<br />
preživele invazijo močnate italijanske in<br />
foto Roman Rozina<br />
Litijski Perkakšnsi so prvo vrsto prepustili plesočim kikam<br />
ameriške hitre hrane, mažoretke, tokrat<br />
brez gorenjskih prijateljev, so pokazale, da<br />
so na svoji zemlji gospodar, otroci – kdo pa<br />
drug – so bili kot povsod ustvarjalni.<br />
Prijazno dopoldne, jemanje zaleta za<br />
nov večerni naskok, ki se je pripravljal v<br />
Zagorju.<br />
Zima v Zagorju<br />
10. junij je bil v Zagorju nič poleten dan,<br />
vremenoslovci bi rekli, da je bil bolj hladen<br />
kot bi bilo za ta čas <strong>ob</strong>ičajno. Oder je na<br />
ploščadi pred muzejem že kak mesec prej<br />
<strong>ob</strong>ljubljal, da se bo tam dogajalo, vendar<br />
tudi konkurenca ni spala. Čez cesto je bilo<br />
napovedano Jazzagorje, dvesto metrov višje,<br />
v cerkvi, pa še koncert iz cikla Valvasorjevih<br />
večerov. In še izlaške lutkarice, ki naj bi<br />
odprle večer, so zaradi bolezni ene izmed<br />
njih odpovedale predstavo.<br />
Začetek se je tako malce prelagal, saj<br />
so prostovoljke društva prijateljev mladine<br />
želele še kakšno mizo več za igrive otroke,<br />
mojstrice peke, povezane v Društvu kmetic,<br />
žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše-<br />
Kolovrat, pa so upravičile dolgost svojega<br />
imena, saj so morale po mizici pogrni se<br />
razložiti dolgo vrsto d<strong>ob</strong>rot. Na samem odru<br />
pa se je začelo v visokih ritmih zagorskih<br />
mažoretk.<br />
Nadaljevanje je bilo bolj umirjeno, saj<br />
sta oder zasedli dve pevski skupini. Najprej<br />
Tomovi spodaj črni zgoraj beli Korošci,<br />
za njimi pa Alenkini rudarji, povsem črni<br />
z zlatimi gumbi. Na odru pesem in mir,<br />
pod odrom posluh in aplavzi, v ozkem<br />
hodniku bližnjega muzeja pa so drug po<br />
drugem hodili naslednji nastopajoči, ki so<br />
se želeli opraviti in urediti, kot je zahteval<br />
njihov bližajoči se nastop.<br />
Najprej so se iz muzejskih ožin na<br />
prostrani oder preselili <strong>junak</strong>i in <strong>junak</strong>inje<br />
hrastniškega Srbskega kulturnega društva<br />
Sava. Pisana cvetlična noša, glasba, ki jo<br />
je bilo potrebno priklicati iz že nekoliko<br />
zaprašenih možganskih predalov, in<br />
spredaj navzgor navihani opanki, ki so<br />
upogibali odrske deske.<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Matjaž Kirn<br />
V korak z radeškimi mažoretami<br />
S kulturo pregnetene ulice • stran 29
Srake na zagorskem odru<br />
foto Roman Rozina<br />
Mladinski pevski zbor Trbovlje pa na domačem<br />
marmorju<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Urša Prosenc<br />
Pri izvedbi festivala so Ustanovi<br />
Mat kultra pomagale predvsem zasavske<br />
<strong>ob</strong>čine in društva prijateljev<br />
mladine, hrastniški in radeški kulturno-rekreacijska<br />
centra, zagorski<br />
gasilci in komunalno podjetje, litijska<br />
knjižnica, kisovški Pak 4, ki so<br />
odstopili prostor, zagotovili varovanje,<br />
pomagali pri oglaševanju ali kaj<br />
četrtega. Na seznamu sotrudnikov<br />
pa so še mnogi drugi: na primer, tudi<br />
frizerstvo Boža v Radečah, Elektro<br />
Trbovlje in gostišče Wallas, ki so<br />
pomagali elektrificirati prizorišče, ali<br />
Studio Moderna v Zagorju, kjer smo<br />
naselili garder<strong>ob</strong>e.<br />
Bele srake in ognjeviti cigani<br />
In brez odmora dalje. Za poskakujočimi<br />
plesalci so bile na vrsti Srake, domicilno iz<br />
Maribora, dejansko pa od vsepovsod. V belo<br />
odete – s travniško zelenimi dodatki – so<br />
s svojim sprehajanjem po odru, predvsem<br />
pa z glasovi, očarale vid in sluh. Ljudske<br />
pesmi, pa ne<strong>ob</strong>ičajne priredbe priljubljenih<br />
melodij, pa korak, ki je izdajal, da gre za<br />
nekdanje plesalke akademske folklorne<br />
skupine Študent.<br />
Zagorjanka Vesna, dejavna članica<br />
skupine, ki je jato Srak usmerila v Zagorje,<br />
je bila nad številom <strong>ob</strong>iskovalcev prijetno<br />
presenečena. Bala sem se, da bo manj ljudi,<br />
saj so se mi plakati zdeli precej neopazni.<br />
Pa tudi nihče, s komerkoli sem govorila, ni<br />
vedel, kaj Mat kultra sploh je. Vendar so bile<br />
poleg zagotovo učinkovitega maila očitno<br />
uporabljeni še drugi propagandni prijemi.<br />
Zagotovo najboljša reklama za prihodnje<br />
pa je bil sam festival z zanimivim izborom<br />
nastopajočih.<br />
Sama bi kak teden pred prireditvijo<br />
postavila večjo oglasno tablo s slikami<br />
nastopajočih in sporedom, lepo bi bilo, če bi<br />
povsod imeli prizorišča, ki bi bila pod<strong>ob</strong>na<br />
tistemu v Hrastniku, garder<strong>ob</strong>a bi morala biti<br />
za toliko ljudi večja… ampak to so pravzaprav<br />
malenkosti, ki jih bo takšen festival, kot je<br />
Mat kultra, z leti z lahkoto <strong>ob</strong>vladal.<br />
Srakam je sledilo gibanje uveljavljenega<br />
hrastniškega plesalca Branka Potočana<br />
in njegovih prijateljev. Kratke zgodbe<br />
so bile mešanica odlomkov iz nekaterih<br />
starejših predstav in trenutnega navdiha ter<br />
improvizacije, ki jo je izzivala postavitev.<br />
Tako so svojo predstavo začeli na drogovih<br />
in prečkah za odrom, končali pa – nekaterim<br />
tudi v veselo zabavo – na najnižji stopnici<br />
zagorskega odra.<br />
Branko je <strong>ob</strong>ljubil, da na festival še<br />
pride; in res se je prvič vrnil že pet minut<br />
po odhodu, saj so pozabili star stol in nekaj<br />
med kolom in sprehajalno palico – svoja<br />
edina rekvizita.<br />
Za konec pa smo lahko uživali <strong>ob</strong><br />
ognjeni ciganski glasbi prekmurske skupine<br />
Langa. Sami so se opredelili za cigansko<br />
in ne romsko skupino, pa čeprav korenine<br />
besede cigan v hindujskem jeziku pomenijo<br />
vse slabo za človeka. In so se ta večer še<br />
večkrat grenko pošalili na račun ciganov,<br />
ki da povzročajo same neprijetnosti. In na<br />
naš račun, ki te predsodke včasih kupujemo<br />
brez razmišljanja in na veliko.<br />
Še dr<strong>ob</strong>en dodatek: če jih je prej skrbelo,<br />
ali bodo našli Zagorje na koncu sveta, ker tu<br />
pa še niso bili, jim je uspelo prizorišče najti<br />
v prvem poskusu. Težje pa je šlo v drugo, ko<br />
so se čakajoč uro svojega nastopa izgubili<br />
v le nekaj deset metrov oddaljeni gostilni.<br />
Pa tudi s to interno topografijo so se – po<br />
svojem odličnem in za mnoge prekratkem<br />
nastopu – skupaj z zagorskim Prekmurcem<br />
Vladom dod<strong>ob</strong>ra seznanili.<br />
Lipe so cvetele s Poredošovo zasedbo Pax<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Matjaž Kirn<br />
Druga matineja<br />
S<strong>ob</strong>otno dopoldansko dogajanje v Litiji je<br />
bila nova priložnost za mlajše in najmlajše. V<br />
ustvarjalnih delavnicah je bila prava gneča.<br />
Tina iz litijskega društva prijateljev mladine<br />
pravi, da je slikanje na platno, izdelava<br />
zmajev in punčk iz cunj privabilo kakšnih<br />
šestdeset otrok. V primerjavi z lanskoletnim<br />
zanimanjem nas je prijetno presenetila prava<br />
otroška invazija. Zato že razmišljamo, kaj bi<br />
pripravili za naslednji ulični festival.<br />
Sicer pa je bila letošnja Litija res prijazna<br />
predvsem do otrok. Med izdelovanjem<br />
igrač so lahko opazovali še plesalce ljudskih<br />
plesov iz Trbovelj ter gibljivo slikanico, ki se<br />
S kulturo pregnetene ulice • stran 30
je pred njihovimi očmi rojevala izpod zlatih<br />
prstov članov Papirnatega gledališče Papilu<br />
iz Ankarana.<br />
Tina pravi, da bi morala Mat kultra<br />
prihodnje leto tudi v Litijo priti s<br />
programom, ki bi pritegnil tudi velike.<br />
Lani si je festivalsko dogajanje res ogledalo<br />
le malo ljudi, razlog pa je verjetno bil, da je<br />
bila prireditev med tednom. Prihodnje leto si<br />
želimo celodnevnega dogajanja in takšnega<br />
programa, ki bi privabili tudi starejše otroke.<br />
V Litiji primanjkuje kulturnih dogodkov,<br />
ki so namenjeni širši skupini ljudi, večina<br />
je usmerjenih le na določeno starostno ali<br />
kakšno drugo skupino.<br />
Trbovlje prvič<br />
Mestni park v Trbovljah je bilo<br />
najprijaznejše domovanje, veliko ljudi se<br />
je zbralo že <strong>ob</strong> uvodnih nastopih otroške<br />
folklorne skupine Javorje, domačih<br />
mažoretk in mladinskega pevskega zbora<br />
Trbovlje. Poslanec Aleš je to pojasnjeval<br />
na način, da so Trbovlje mesto. Živahno<br />
je bilo tudi v delavnicah otroške domišljije<br />
in okrog stojnice turističnega društva, kjer<br />
je kraljeval Perkmandeljc in so mu pri tem<br />
pridno pomagali slastni po njem imenovani<br />
mandeljčki.<br />
Prvi vrh večera so bili člani mladinskega<br />
gledališča Sv<strong>ob</strong>oda, ki so lanski Z-bluz<br />
zamenjali s črno komedijo Mama je umrla<br />
dvakrat; tisti, ki ste si predstavo ogledali,<br />
seveda veste, da je to Jasna dvakrat storila<br />
za šalo, da pa je bilo tudi tretjič in to zares.<br />
Večina med veliko zbranimi, ki so povsem<br />
posedli stopnišče v parku, je bila zelo<br />
zadovoljna, bolj redki pa so menili, da bi<br />
se odličen ansambel lahko predstavil tudi z<br />
manj odrsko in bolj pod zahajajoče sonce<br />
sodečo predstavo.<br />
Za lep zaključek pa sta poskrbeli dve<br />
glasbeni skupini. Najprej je četvorka, ki<br />
jo je Nejc najavil kot vokalno skupino<br />
Osnovne šole Litija, čeprav je bila glavnina<br />
četrtin domačinov in so <strong>ob</strong> lepih glasovih<br />
razpolagali tudi s kitaro in tolkali, postregla<br />
z znanimi melodijami in tudi avtorsko<br />
skladbo. Festivalsko igranje je bil njihov<br />
prvi večji nastop, publika pa je, za prisotne<br />
nič presenetljivega, zahtevala dodatke.<br />
Sledila je še ena akustična skupina, ki že<br />
nekoliko dlje preigrava lastne in sposojene<br />
napeve, se udeležuje festivalov in redkokdaj<br />
razočara. Tudi tokrat niso. Paxi iz Zagorja<br />
so bili enako prepričljivi, ko so brenkali in<br />
peli, in pa v predahih med posameznimi<br />
skladbami, ko je njihov prvi mož Vlado<br />
(ki že tretjič nastopa v tem članku)<br />
prijazno kramljal s primerkom zgovornega<br />
<strong>ob</strong>iskovalca in z njim uspešno trgoval za<br />
tišino med skladbami.<br />
Glasna mladost za konec<br />
Tokrat se je začelo šele v poznih večernih<br />
urah. Koncert rockovskega grmenja<br />
po zasavsko, začinjen s kratkimi filmi.<br />
Trboveljskemu Klubu B, zagorskemu Kudu<br />
Knap, hrastniškemu Šohtu in litijskemu<br />
Art klubu, ki so se spopadli z operativnimi<br />
nalogami, je uspelo narediti res d<strong>ob</strong>er žur in<br />
privabiti ogromno ljudi.<br />
Začeli so domačini Aaron knows, ki jih<br />
nekateri označujejo že za veterane, saj so<br />
njihovi člani prej igrali v trboveljskih bendih,<br />
zdaj pa skupaj želijo ustvariti nekaj novega.<br />
Zamenjali so jih energični hrastniški B.F.U.,<br />
potem pa dve zagorski zasedbi. Skupina<br />
Gdo, ki igra predvsem ska-reggae, in Kvazi<br />
cirkus, ki v sedanji postavi vztraja že tri leta.<br />
Za konec še mlada domača skupina Icarus<br />
down, katere člani so si v drugih skupinah<br />
nabrali že precej izkušenj.<br />
Med tistimi, ki so bili z večerom zelo<br />
zadovoljni, je bil tudi Boris Ulčar, ki je<br />
skrbel za projekcijo filmov. V program je<br />
uvrstil pet filmov, tudi nekaj svojih. Obisk<br />
je bil več kot zadovoljiv, pravzaprav so bili<br />
najboljša publika, kar sem jih imel na<br />
projekcijah doslej. Prišli so iz različnih koncev<br />
Zasavja, kar je verjetno posledica tega , da so<br />
nastopale skupine iz Hrastnika, Trbovelj in iz<br />
Zagorja.<br />
V Mat kultri računajo, da se bo drugo<br />
leto zgodil še en kakovosten preskok, da<br />
bodo bolj prepoznavni in bolj prisotni tudi<br />
v nefestivalskem času. Prva priložnost se<br />
jim ponuja z razstavo festivalskih fotografij<br />
– hrastniški Fotoklub je na njem sodeloval<br />
tudi letos – ki naj bi se zgodila v hladnejših<br />
mesecih, njihova internetna stran www.rcrzasavje.si/matkultra,<br />
ki so jo prav v času<br />
festivala spremljale precejšnje težave, pa naj<br />
bi postala informacijsko križišče zasavskega<br />
kulturnega ustvarjanja.<br />
Letošnji nastopajoči so večinoma<br />
prepričani, da v Zasavju res ni veliko<br />
možnosti nastopanja, zato je festival Mat<br />
kultra še toliko bolj dragocen. Aljaž vidi<br />
prihodnost festivala v tem, da bi postal<br />
nekakšen vezni člen med društvi. Zasavska<br />
društva se lahko predstavijo pod eno streho,<br />
festival jim omogoča promocijo in to, da<br />
pokažejo kdo so in kaj zmorejo. Drugi<br />
organizatorji ne poznajo dovolj d<strong>ob</strong>ro lokalne<br />
scene, zato niti ne morejo izkoristiti vseh<br />
njenih možnosti. To je posebnost in pomembna<br />
prednost festivala Mat kultra.<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Matjaž Kirn<br />
Užaloščeni trboveljski gledališčniki<br />
foto: Foto klub Hrastnik, Matevž Kostanjšek<br />
Za konec pa d<strong>ob</strong>er žur za mlade<br />
S kulturo pregnetene ulice • stran 31
Mladinski center Trbovlje<br />
Tatjana Poljan<br />
Info točka za mlade<br />
Ob množici različnih informacij in informativnih virov je nastala potreba<br />
po razvijanju takšnih <strong>ob</strong>lik informiranja, ki bi učinkovito pokrivale potrebe<br />
mladih. Tehnologija namreč omogoča neselektivno prid<strong>ob</strong>ivanje podatkov,<br />
kar pa v veliki meri povzroča težave pri odkrivanju dejansko potrebnih<br />
informacij. Tako se je med množico različnih, pod<strong>ob</strong>nih ali enakih informacij<br />
razmeroma težko znajti in to še posebej velja za skupino mladih. Prav zaradi<br />
specifičnosti mladostniškega <strong>ob</strong>d<strong>ob</strong>ja se je razvil sistem informativnosvetovalne<br />
dejavnosti, ki prav mladim, tudi tistim z manj priložnostmi, namenja<br />
posebno skrb.<br />
Informiranje in svetovanje za mlade je<br />
razmeroma mlada veja strokovne pomoči.<br />
Gre za proces, v katerem uporabnik skupaj<br />
s svetovalcem, posrednikom, med mnogimi<br />
informacijami poišče tisto, ki jo potrebuje,<br />
in se odloči, kako jo bo uporabil. Je način<br />
aktivne pomoči mladim na njihovi <strong>poti</strong> k<br />
razvijanju avtonomnosti.<br />
Splošno informiranje mladih zajema<br />
vse teme, ki mlade zanimajo, in vključuje<br />
dolgo vrsto dejavnosti: informiranje,<br />
svetovanje, posvetovanje, vodenje, podporo,<br />
osebno pomoč, treniranje in usposabljanje,<br />
povezovanje v mrežo in na<strong>poti</strong>tev na<br />
specializirane službe. To pomeni hkratno<br />
vzdrževanje mreže servisnih in drugih<br />
organizacij, ki služijo kot pomemben<br />
informacijski vir za pomoč v konkretni<br />
situaciji.<br />
Izvajalci informiranja za mlade se<br />
Mladinski center Trbovlje gosti info točko za mlade<br />
zavezujejo k spoštovanju načel in priporočil<br />
opredeljenih v Evropski listini informiranja<br />
in svetovanja in v drugih strokovnih in<br />
pravnih virih.<br />
Razvoj in struktura dejavnosti<br />
informiranja in svetovanja za mlade<br />
potekata na treh ravneh: nacionalni,<br />
regionalni in lokalni. Nacionalni izvajalec<br />
informiranja in svetovanja za mlade v<br />
Sloveniji je Zavod MISSS – Mladinsko<br />
informativno-svetovalno središče Slovenije,<br />
ki se je v letu 1995 vključil v mednarodno<br />
mrežo ERYICA. Informativno svetovalno<br />
dejavnost podpira tudi Urad Republike<br />
Slovenije za mladino.<br />
Pravi pomen tovrstne strokovne pomoči<br />
pride najbolj do izraza pri neposrednem<br />
stiku z mladimi, ki potrebujejo informacije.<br />
Najbližje so temu cilju regionalni<br />
Arhiv Mladinskega centra Trbovlje<br />
informativno-svetovalni centri za mlade in<br />
lokalne informativne točke, ki so s svojim<br />
delovanjem neposredno usmerjene v ciljno<br />
populacijo mladih. Za informativno točko je<br />
tako pomembno, da informira uporabnike<br />
predvsem o dejavnostih v lokalni skupnosti,<br />
hkrati pa skrbi za informiranje mladih o<br />
tem, kje lahko d<strong>ob</strong>ijo druge informacije.<br />
Po računalniški povezavi z ostalimi<br />
informativnimi centri se v informativno<br />
točko stekajo vse pomembnejše<br />
informacije.<br />
Tudi Mladinski center Trbovlje je ena<br />
izmed informacijskih točk, ki delujejo<br />
v Sloveniji in želijo mladim brez izjeme<br />
nuditi pomoč pri izbiri aktualnih, točnih,<br />
popolnih, <strong>ob</strong>jektivnih in brezplačnih<br />
informacij o iz<strong>ob</strong>raževanju, delu, prostem<br />
času, kulturi in umetnosti, zdravju in<br />
pomoči v stiski, razpisih in mednarodnih<br />
projektih s področja mladinske izmenjave,<br />
prostovoljstva, iz<strong>ob</strong>raževanja.<br />
V Mladinskem centru Trbovlje<br />
vsak dan med tednom od 12.00 do<br />
20.00 ure informacije posredujemo<br />
osebno, po telefonu (03 56 31<br />
018), po e-pošti (infotocka@mct.<br />
si), na info-tabli v centru ali preko<br />
posebne rubrike Info točka na domači<br />
spletni strani (www.mct.si),<br />
kjer so dnevno osvežene novice o<br />
dogodkih, prireditvah ali razpisih za<br />
mlade.<br />
Vse informacije dajemo na način,<br />
da spoštujemo zasebnost in<br />
anonimnost uporabnika. Kdor pa ne<br />
želi pomoči informatorja-svetovalca,<br />
lahko sam brezplačno brska po<br />
internetu, prebira časopise, revije<br />
in informativno gradivo, <strong>ob</strong>likuje<br />
in tiska seminarske naloge, piše<br />
prošnje in pod<strong>ob</strong>no.<br />
Dejavnost informiranja in svetovanja<br />
pa ni namenjena zgolj mladim<br />
od petnajstega do petindvajsetega<br />
leta, ampak tudi staršem, strokovnim<br />
delavcem in ostali zainteresirani<br />
javnosti.<br />
Če pa ne potrebujete ničesar od<br />
navedenega, pridite kar tako. Po<br />
prijazen pozdrav, prijateljski klepet<br />
ali samo nasmeh.<br />
Info točka za mlade • stran 32
Mladi za Evropo<br />
Alma Mujič<br />
Raziskovanje<br />
stereotipov in<br />
razbijanje predsodkov<br />
Na Irskem je na prehodu iz junija v julij potekala mladinska izmenjava Mladi<br />
za Evropo. Projekt je omogočil srečanje 57 mladih iz različnih evropskih držav:<br />
Portugalske, Poljske, Romunije, Irske in Slovenije.<br />
Na Irskem smo spoznavali različne kulture in v najrazličnejših delavnicah<br />
– plesni, gledališki, glasbeni, filmski ter delavnici izdelovanja grafitov<br />
– raziskovali stereotipe, predsodke in rasno nestrpnost med ljudmi.<br />
Rezultat izmenjave je bila predstava, ki smo jo pripravili v parku mesta<br />
Mountshannon, in dokumentarni film o mladinski izmenjavi.<br />
Misel se ustavi na mim<strong>ob</strong>ežnih ravninah,<br />
na redkih gričkih, posejanih z zeleno travo,<br />
in na enonadstropnih hiškah. Vsake toliko<br />
mimo nas pridrvi kakšno vozilo, čeprav je<br />
ta pojav tu precej redek. Ura je že krepko<br />
čez polnoč, oči redkih ostajajo odprte: pa<br />
še to zaradi podeželske ceste, ki sili naš<br />
minibus k premetavanju.<br />
Za nami je dolg dan. Dvanajst ur<br />
smo preživeli na Gatwicku v Londonu,<br />
v Shannon pa smo prileteli z dvourno<br />
zamudo. Še zadnjikrat ošvrknem Emmo,<br />
ki spretno krmari naše vozilo, in utonem v<br />
spanec.<br />
Okrog tretje ure smo prispeli v Letterfrack<br />
in se nastanili v Old Monastery Hostlu. Če<br />
pozabim, da se mi je naježila koža in da mi<br />
je strah dod<strong>ob</strong>ra zapomnil kosti, sem od<br />
utrujenosti zaspala v s<strong>ob</strong>i z našo skupino in<br />
pokritimi ogledali.<br />
Naslednji dan so stvari d<strong>ob</strong>ivale<br />
drugačno pod<strong>ob</strong>o. Čakali smo na prihod<br />
Portugalcev, Romunov in Poljakov. Preko<br />
različnih družabnih iger smo spoznali Irce.<br />
Čudovit dan.<br />
Nemogoče je opisati vse dneve naših<br />
druženj, delavnic in spoznavanj, saj je vtisov<br />
ogromno; zato kar tu zaključujem.<br />
Izmenjava, kot je bila ta, ni mačji kašelj.<br />
Vanjo smo vložili vse, kar se je dalo, in z<br />
gotovostjo lahko rečem, da je vsak od nas<br />
maksimalno izkoristil čas in prostor, ki smo<br />
ga imeli na razpolago. Stopili smo v mrzel<br />
Atlantski ocean, plesali romunsko kolo<br />
in irski ples, pili portugalsko vino in po<br />
nenehnem dežju stopali brez dežnikov. Če<br />
nas je v Letterfracku zeblo, smo v Mount<br />
Shannonu skakali v drugo. največje jezero<br />
na Irskem, domov pa smo prišli čokoladno<br />
rjavi. Ali pa živo rdeče opečeni.<br />
To so moji spomini na Irsko. Najbrž<br />
si jih delim z vso skupino iz Zasavja, ki<br />
je od tistega dne naprej gradila čudovita<br />
foto Alma Mujič<br />
Na odru v parku v Mountshannonu<br />
<strong>ob</strong>zidja vsej sreči in teg<strong>ob</strong>am, ki so nas v<br />
štirinajstih dneh pestile. Znotraj teh <strong>ob</strong>zidij<br />
so danes nastanjene izkušnje, poznanstva,<br />
prijateljstvo in osebna rast. Vsak zase je<br />
vanj postavil tempelj čudoviti dogodivščini.<br />
Najbrž tudi zaradi tega sedaj gledam<br />
na Irsko nekoliko drugače. Ne gre več za<br />
zeleno pokrajino in leve vozne pasove.<br />
Danes gre za ljudi, ki so nasmejani, za vse<br />
mentorje in voditelje, ki so se na vso moč<br />
trudili spraviti skupaj tako zahteven projekt.<br />
Četudi nismo povsem podrli stereotipov in<br />
izbrisali predsodkov, zdaj o tem in drug o<br />
drugem vemo dosti več.<br />
In, mislim, da tu velja tisto, da se stvari<br />
se spreminjajo. Spreminja se samo pogled<br />
nanje.<br />
Slovenijo in Mladinski center Trbovlje je zastopalo osem mladincev: Uroš<br />
Skrinar, Špela Alič, Tajda Jamšek, Tamara Jovičić, Alma Mujić in Peter Černuta<br />
iz Trbovelj, Alja Bebar iz Zagorja ter Brigita Jurišič iz Hrastnika, in voditelja<br />
Tomaž Praunseis in Karmen Murn.<br />
Drugim udeležencem smo na slovenskem večeru predstavili Slovenijo<br />
in njene naravne lepote, kulinariko, pesmi ter polko. Širši publiki pa smo<br />
se predstavili na kulturni tržnici, kjer smo prodajali naše lastne ter značilne<br />
slovenske izdelke, glasbo in pijačo.<br />
Raziskovanje stereotipov in razbijanje predsodkov • stran 33
Kleiberjeva spominska zbirka<br />
Zorica Fele<br />
Konjšica na<br />
kulturnem<br />
zemljevidu<br />
Konjšica, vas miru, se nahaja 50 kilometrov vzhodno od Ljubljane, med Litijo<br />
in Zagorjem <strong>ob</strong> Savi. Prej malokomu znana vasica z vsega 143 prebivalci se je<br />
na sončno nedeljo, 3. julija 2005, s proslavo <strong>ob</strong> 75. <strong>ob</strong>letnici rojstva dirigenta<br />
Carlosa Kleiberja vpisala na svetovni kulturni zemljevid.<br />
Ideja o spominski s<strong>ob</strong>i je privrela na<br />
plan že lansko jesen, ko so se prihajali<br />
julija lani umrlemu Kleiberju v Konjšico<br />
poklonit ljudje z vsega sveta. Nepozaben je<br />
spomin na slovo predstavnikov Slovenske<br />
filharmonije in članov godalnega orkestra<br />
Slovenske filharmonije, ki so se s koncertom<br />
na pokopališču v Konjšici lanskega julija<br />
poklonili spominu na Carlosa Kleiberja.<br />
Novembra pa se mu je v Konjšici poklonil<br />
tudi takratni umetniški direktor milanske<br />
Scale Riccardo Mutti.<br />
Bo Konjšica ostala oaza miru?<br />
Od ideje do uresničitve<br />
S strani avstrijskega veleposlaništva je<br />
bila p<strong>ob</strong>udnica Prireditve <strong>ob</strong> 75. <strong>ob</strong>letnici<br />
rojstva Carlosa Kleiberja in otvoritvi<br />
spominske s<strong>ob</strong>e gospa Natascha Grillj.<br />
Predsedniku Krajevne skupnosti Konjšica<br />
Slavku Žurgi in meni kot predsednici<br />
Kulturno-umetniškega športnega društva<br />
Konjšica se je ideja zdela zelo inovativna,<br />
zato sva pristala v sodelovanje pri projektu.<br />
Ker smo d<strong>ob</strong>ili tudi privolitev dirigentove<br />
foto Dejan Taškar<br />
družine ter so se z zamislijo strinjali<br />
krajani Konjšice, smo že januarja pričeli<br />
z intenzivnimi pripravami na prireditev in<br />
otvoritev spominske s<strong>ob</strong>e.<br />
V ožjem organizacijskem odboru smo<br />
bili imenovani Slavko Žurga, Zorica Fele<br />
in Marko Povše, s prostovoljnim delom pa<br />
je sodelovalo več kot tri četrtine krajanov<br />
Konjšice. Delo smo si razdelili na način,<br />
da je vsak delal tisto, v čemer je najboljši,<br />
opravila pa so segala od zidanja in pleskanja<br />
do iskanja sponzorjev in pripravljanja<br />
različnih gradiv.<br />
V okolju so nas podprli<br />
Ker smo orali ledino, je bilo velikokrat<br />
težko, ledeno in spolzko. Odpirali smo<br />
vrata in prosili za pomoč: sprva je šlo težko,<br />
večkrat so nas tudi zavrnili. Prvi cilj teh<br />
<strong>ob</strong>iskov so bili predsedniki uprav oziroma<br />
direktorji družb, kjer smo zaposleni.<br />
Podpora v domačem podjetju pač velja<br />
največ.<br />
In ko sem prišla k svojemu predsedniku<br />
uprave prosit za sponzorsko sodelovanje pri<br />
prireditvi, me je vprašal: »Ali so ljudje v vasi<br />
zato, da bo Konjšica iz mirne vasi, iz tišine,<br />
postala kraj romanja, nemira? Vas ni strah<br />
kritik?«<br />
O, ko bi vedeli, kako nas je bilo strah. Pa<br />
vendarle: imeli smo željo in voljo in bili smo<br />
prepričani v uspeh.<br />
Kot bi rekel gospod Ivo Vajgl, ki nas je na<br />
dan prireditve počastil s svojo prisotnostjo:<br />
»Če ne bomo znali seči dovolj visoko, kadar<br />
imamo možnost, potem nas pač ne bo<br />
– ne na kulturnem in ne kakšnem drugem<br />
zemljevidu«.<br />
Imeli smo veliko podporo Občine Litija<br />
in njenega župana Mirka Kaplje, župana<br />
Občine Zagorje <strong>ob</strong> Savi Matjaža Švagana,<br />
predsednikov uprav velikih slovenskih<br />
podjetji, ki so razumela našo željo in videli<br />
v tem veliko priložnost za sam kraj in tudi<br />
Slovenijo.<br />
Konjšica na kulturnem zemljevidu • stran 34
Spominska s<strong>ob</strong>a Carlosa Kleiberja<br />
nima rednega odpiralnega časa,<br />
lahko pa si jo ogledate, kadarkoli<br />
boste <strong>ob</strong>iskali Konjšico. Le poklicati<br />
morate na katero izmed telefonskih<br />
številk, ki so <strong>ob</strong>javljene na vhodu v<br />
spominsko s<strong>ob</strong>o. Za večje skupine pa<br />
svetujemo predhodno najavo na eno<br />
izmed telefonskih številk, <strong>ob</strong>javljenih<br />
na naši spletni strani www.litija.<br />
net/konjsica.<br />
Ureditev spominske s<strong>ob</strong>e<br />
Dogajanja v naši vasi je v času<br />
šestmesečnih priprav budno spremljalo tudi<br />
avstrijsko veleposlaništvo: sprva nezaupljivo,<br />
nato pa z veseljem in tudi ponosom.<br />
Avstrijski veleposlanik gospod Valentin<br />
Inzko je nazadnje na nastop v Konjšici<br />
povabil kvartet dunajske filharmonije.<br />
Z <strong>ob</strong>novo osrednjega dela vasi smo<br />
domačini pričeli že januarja. Pri <strong>ob</strong>novi<br />
vasi in pripravi prireditve je sodelovalo<br />
kar osemdeset odstotkov prebivalcev<br />
naše krajevne skupnosti. Prepleskanih in<br />
<strong>ob</strong>novljenih je bilo veliko stavb, uredili<br />
in asfaltirali smo parkirišče, pripravili in<br />
<strong>ob</strong>novili smo igrišče kot glavni prireditveni<br />
prostor, saj večjega prostora <strong>ob</strong> <strong>ob</strong>ičajnih<br />
dneh nismo potrebovali.<br />
V mežnariji, stavbi, ki je v lasti cerkve,<br />
pa smo uredili spominsko s<strong>ob</strong>o Carlosa<br />
Kleiberja. Eksponate izjemne vrednosti<br />
je prispeval Tomo Brezovar, brez katerega<br />
bi otvoritve spominske s<strong>ob</strong>e najbrž sploh<br />
ne bilo. Za ureditev spominske zbirke in<br />
razporeditev eksponatov v spominski s<strong>ob</strong>i<br />
pa sta poskrbela znani kulturni delavec<br />
Nande Razboršek in akademski slikar Samo<br />
Šiles iz Zagorja.<br />
… in priprave na prireditev<br />
Ker nismo imeli n<strong>ob</strong>enih izkušenj s<br />
pripravo tako velike prireditve, smo za<br />
pomoč zaprosili strokovnjakinji: direktorico<br />
Knjižnice Litija Jožo Ocepek in Rosano<br />
Maček iz Javnega sklada za kulturne<br />
dejavnosti Litija.<br />
Obiskovalcem smo želeli predstaviti tudi<br />
zgodovino kraja, zato je gospa Jožica Amon<br />
pripravila kratek zgodovinski oris Konjšica<br />
skozi čas, ki so nam ga učiteljice Osnovne<br />
šole Litija prevedle še v angleški in nemški<br />
jezik; na prireditvi ga je bilo moč d<strong>ob</strong>iti na<br />
stojnici Kulturno-umetniškega športnega<br />
društva Konjšica.<br />
Povezali smo se z Mestno skupnostjo<br />
Litija, ki nam je na dan prireditve odstopila<br />
ogromno število stolov ter oder. Del<br />
foto Dejan Taškar<br />
Kvartet dunajskih filharmonikov na improviziranem odru v Konjšici<br />
materiala za sceno je priskrbela Predilnica<br />
Litija, cvetlične aranžmaje na odru pa je<br />
uredil gospod Marjan Planinšek. Poskrbeti<br />
je bilo potrebno še za ozvočenje in nemalo<br />
drugih dr<strong>ob</strong>nih stvari.<br />
Zelo napeto je bilo še zadnji večer<br />
pred prireditvijo; urejali smo okolico,<br />
pleskali še zadnje kvadratne metre na<br />
pokopališču, usklajevali plane in gledali v<br />
nebo, se spraševali ali se bodo naša trdna<br />
prepričanja o lepem vremenu uresničila<br />
in najpomembnejše: ali bodo dunajski<br />
filharmoniki sploh prišli?<br />
Tista nedelja<br />
Rodil se je nov dan, s soncem <strong>ob</strong>sijani<br />
travniki, rosa, petje ptic, tišina…. Za<br />
Konjšico se je začel pisati pomemben dan.<br />
Nemalo ljudi je v Konjšico prišlo v<br />
zgodnjih jutranjih, nekateri pa so prišli<br />
še ponoči in prespali kar v osebnih<br />
avtom<strong>ob</strong>ilih. Bali so se gneče, niso pa želeli<br />
zamuditi tako pravljičnega dogodka, so nam<br />
povedali kasneje.<br />
Prireditev sta povezovala Aleksandra<br />
in Gorazd Mavretič, začela pa se je <strong>ob</strong><br />
desetih dopoldne s sveto mašo na prostem,<br />
ki jo je daroval kanonik monsignior Peter<br />
Zakrajšek, pri <strong>ob</strong>redu pa sta sodelovala<br />
misijonar v pokoju Janko Slabe in domači<br />
župnik Kancijan Čižman. Program se je<br />
nadaljeval s pozdravno pesmijo domačega<br />
pevskega zbora pod vodstvom Toma<br />
Brezovarja, vrhunec prireditve pa je bil<br />
brez dvoma koncert kvarteta Dunajske<br />
filharmonije, ki so ga sestavljali Wolfgang<br />
Schulz, Franz Bartolomey, Ernst Kovacic<br />
in Elemar Landerer.<br />
Sledilo je precej drugačno nadaljevanje<br />
z ansamblom Orlek, ki je prireditvi vdihnili<br />
še dodaten adrenalin in pridali kanček<br />
domačega, zasavskega. Za njimi se je s<br />
svojim izbranim in nepozabnim nastopom<br />
predstavila še folklorna skupina Javorje, do<br />
poznih večernih ur pa je zbrane spremljal in<br />
zabaval domači ansambel Zlati klasi.<br />
Naslednji dan smo v Konjšici – v zahvalo<br />
kraju, krajanom in vsem ljudem d<strong>ob</strong>re volje<br />
od drugod, ki so pomagali pripraviti to<br />
veličastno prireditev – pripravili skupno<br />
kosilo. Zbralo se nas je 84, pridružila sta<br />
se nam tudi litijski župan Mirko Kaplja in<br />
direktor <strong>ob</strong>činske uprave Valentin Zdravko<br />
Špes, ki sta nas ves čas pripravljanja<br />
prireditve podpirala.<br />
Konjšica, vas miru, se nahaja 50<br />
kilometrov vzhodno od Ljubljane, med<br />
Litijo in Zagorjem <strong>ob</strong> Savi. Vabi vas, da<br />
jo <strong>ob</strong>iščete, si ogledate spominsko s<strong>ob</strong>o<br />
Carlosa Kleiberja in doživite trenutke<br />
miru.<br />
Carlos Kleiber, po mnenju nekaterih<br />
največji dirigent našega časa in eden<br />
največjih v vsej glasbeni zgodovini,<br />
se je rodil 1930. leta v Berlinu, umrl<br />
pa je 13. julija 2004 v Konjšici. Tam<br />
je tudi pokopan.<br />
Kleiber je bil tesno povezan s<br />
Slovenijo, saj sta z ženo Stanislavo<br />
Brezovar, baletno plesalko, najprej<br />
prebila veliko časa v Zagorju, kjer<br />
se je ona rodila in imela stanovanje,<br />
kasneje pa v Konjšici, kjer sta si<br />
uredila počitniško hišo.<br />
Carlos Kleiber je dirigiral v največjih<br />
evropskih, ameriških in japonskih<br />
glasbenih hišah, dvakrat pa tudi v<br />
Ljubljani: leta 1980 simfonikom RTV<br />
Slovenija, leta 1997 pa Slovenski<br />
filharmoniji. Novembra lani so v<br />
Ljubljani v njegov spomin pripravili<br />
koncert slovenskih filharmonikov, ki<br />
jih je vodil še en legendarni dirigent,<br />
umetniški direktor milanske Scale<br />
Riccardo Muti.<br />
Konjšica na kulturnem zemljevidu • stran 35
Duhovna dediščina<br />
Roman Rozina<br />
pesmi: Nande Razboršek<br />
Nove knjige za<br />
stare zgodbe<br />
Brskanje po pretekli ustvarjalnosti je izziv. Ko so pred okroglo sto leti izhajali<br />
snopiči štirih zvezkov Slovenskih narodnih pesmi, ki jih je večinoma<br />
uredil dr. Karel Štrekelj, so mu različni zbiralci poslali precej več kot deset<br />
tisoč pesmi, <strong>ob</strong>javljenih pa jih je bilo 8686. Mnoge med njimi so poznali tudi<br />
naši predniki: po zaslugi Ivana Lovrača, Hinka Sevarja, Leopolda Jerina, Fortunata<br />
Lužarja in neznanega zapisovalca iz Podkuma jih je samo iz zagorske<br />
doline kar devetdeset.<br />
Etnologi, ki se s tem področjem ukvarjajo strokovno, snemajo stare pripovedovalce,<br />
členijo posebnosti govora in izrazja – njim je pomembna tudi<br />
ali predvsem pravilnost zapisa. Nas pa zanima sama pravljičnost zgodb, ki<br />
so nekoč nastale in se ohranile: da bi z njimi zvedeli kaj več o nas samih,<br />
kakršni smo bili včeraj, in da bi z njimi očarali naše goste in se jim naselili<br />
v radovednost.<br />
Zasavje je premajhno, da bi zgolj s<br />
svojim imenom ustvarjalo prepoznavnost.<br />
Tako pač je. Kum bo pač vedno pol nižji od<br />
Triglava, Trbovljam kot največjemu mestu<br />
še slovenska država ne daje statusa mestne<br />
<strong>ob</strong>čine, ves Hrastnik bi bilo mogoče preseliti<br />
v katerega izmed velemestnih nebotičnikov.<br />
Majhno je lepo, kot so se nekoč poigrali<br />
reklamni oglaševalci, težko pa ga je najti.<br />
Za tiste, ki potujejo po zemljevidih,<br />
ambasadorji Zasavja ne morejo biti najlepše<br />
Nove knjige menjamo za stare<br />
zgodbe<br />
Tistim, ki se boste odzvali našemu vabilu,<br />
in nam poslali zgodbe, ki jih bomo<br />
<strong>ob</strong>javili v reviji Razvoj, bomo v zahvalo<br />
podarili monografijo Zasavje, nekje sredi<br />
Slovenije.<br />
Zbiramo:<br />
- pripovedke in bajke<br />
- pravljične razlage geografskih imen<br />
- šege, vraže<br />
- pregovore in izštevanke<br />
- zdravilske recepte in uroke<br />
- vsakršne zgodbe naše preteklosti<br />
- pripovedi o tukajšnjih nenavadnih<br />
bitjih<br />
- anekdote in zgodbe o posebnežih<br />
- pravljice in legende<br />
- …<br />
zelene barve, ki se tu tako sunkoma zaganjajo<br />
v nebo, lahko pa ta košček zemlje prikličejo<br />
predvsem uspešne družbe in posamezniki,<br />
pa karkoli je področje njihovega dela, ki<br />
so s svežino idej in delovanja premagali<br />
krajinske meje.<br />
Že po Sloveniji je utečena pod<strong>ob</strong>a črnega<br />
in rdečega revirja, zraslega na premogu,<br />
ki je kmečke vasi spremenil v industrijska<br />
središča, in netrpljenju socialnih krivic, ki<br />
mu je dal predznak rdečega uporništva.<br />
Že nekoliko prek slovenskih meja moramo<br />
Zasavje umeščati v sredino Slovenije, tja<br />
nekam med Ljubljano in Maribor, še par sto<br />
kilometrov dalje neznanka pogosto postaja<br />
tudi Slovenija sama.<br />
Valvasor, ki je morda v največji meri<br />
premagal prej omenjene krajinske meje,<br />
oče propagiranja dežele Kranjske, ki je<br />
imel voljo in sredstva, je vedel, da je dolžan<br />
svojo drago domovino Kranjsko ne le sam<br />
zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v<br />
daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil, da<br />
leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimi<br />
imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med<br />
cesarskimi dednimi deželami, vendarle pri<br />
mnogih tujcih zavita v gl<strong>ob</strong>oko nepoznanje.<br />
Ambasadorji prepoznavnosti Zasavja<br />
pa so lahko tudi različne zgodbe našega<br />
posamičnega in skupnega spomina. Tako<br />
se je nekdo nekoč spomnil, da bi bile lahko<br />
kraške igle okameneli svati, da v Čemšeniški<br />
planini biva zmaj, da enega izmed studencev<br />
Roviški zaklad<br />
Pod goro je gomila<br />
od kamna in lesa,<br />
ker tam nekoč graščina<br />
roviška je bila.<br />
So vitezi Roviški<br />
bogastvo si nabral’,<br />
zlato so v kevdre skrili,<br />
jim škratje so ga dal’.<br />
Pa zgodba dalje pravi,<br />
da je tako bilo,<br />
da nad graščino ogenj<br />
poslalo je nebo…<br />
Cimprovje je zgorelo,<br />
ga ogenj je p<strong>ob</strong>ral,<br />
zaklad d<strong>ob</strong>ljen od škratov<br />
pa v kevdrih je ostal.<br />
Stoletja so iskali<br />
Roviščani zlato,<br />
motike so lomili,<br />
zlata pa ni bilo.<br />
Ko je pohlep vaščanom<br />
že vse moči p<strong>ob</strong>ral,<br />
se škrat jim je prikazal,<br />
takole je dejal:<br />
Ne matrajte se v kevdrih,<br />
če hoč’te bit’ bogat,<br />
zlato so vaše njive,<br />
pšenica je zaklad.<br />
Le sukajte motike<br />
in orjite zemljo,<br />
zlato roviških grofov<br />
je izmišljeno bilo.<br />
Poslušali vaščani<br />
so škrate, čast bogu,<br />
kjer njivo s skopali,<br />
je zraslo do pasu.<br />
Tako še zmeraj rase<br />
<strong>ob</strong>ilno za ljudi,<br />
a zgodba o zakladu<br />
še kar naprej živi.<br />
s kumskega p<strong>ob</strong>očja napajajo Nežine solze,<br />
ki zdravijo oči – tako kot <strong>voda</strong> v skalni<br />
vdolbini pred kapelico polšniške svete<br />
Katarine.<br />
Ni prav verjetno, da bi takšne zgodbe<br />
Nove knjige za stare zgodbe • stran 36
preglasile različne Stonehenge in Loch<br />
Nesse, in verjetno jih ni dovolj za novo<br />
Tolkienovo h<strong>ob</strong>itsko sago, zagotovo pa bi<br />
Zasavju prinesle dodatno prepoznavnost in<br />
novo dimenzijo privlačnosti.<br />
Povodni mož v Stopah<br />
Kjer je poraščen Repnik<br />
se nagnil nad vodo,<br />
in kjer je pred stoletjem<br />
vse divje še bilo,<br />
je <strong>ob</strong> kamniti steni<br />
Medijin tok <strong>ob</strong>stal<br />
in si gl<strong>ob</strong>oko v steno<br />
tolmun je izkopal.<br />
So trdožive bukve<br />
temnile strmi breg,<br />
da večni mrak je tamkaj<br />
dekleta sili v beg.<br />
Tolmun je temu mraku<br />
še šum skrivnosten dal,<br />
ki nočnim sprehajalcem<br />
je strah v kosti pognal:<br />
po vodi črna senca<br />
nemirna čofota,<br />
po hrbtu je porasla<br />
kot zlodej iz pekla.<br />
Ljudje so govorili,<br />
da je povodni mož,<br />
kot britev so mu kremplji,<br />
z<strong>ob</strong>je pa kakor nož.<br />
Dekleta so se bala<br />
kosmatega moža,<br />
pa raje so k sosedom<br />
po drugi <strong>poti</strong> šla.<br />
Potem tovarnar stope<br />
v soteski je zgradil,<br />
da kamenje in rudo<br />
je glažarjem dr<strong>ob</strong>il.<br />
So stope vse zdr<strong>ob</strong>ile,<br />
kar človek jim je dal,<br />
kdo pa je tamkaj hodil,<br />
si ušesa je tiščal.<br />
Neznosen hrup jezil je<br />
povodnega moža,<br />
saj slišal se v tolmunu<br />
menda je vse do dna.<br />
Kosmati mož je dolgo<br />
po kotih mir iskal,<br />
ker ga doma ni našel,<br />
slovo je Stopam dal:<br />
pred sto in nekaj leti<br />
je tu bil zadnjikrat,<br />
potem je v druge kraje<br />
odšel svoj mir iskat.<br />
So stope vse zdr<strong>ob</strong>ile,<br />
je kamen prah postal,<br />
spomin na davne čase<br />
pa je v ljudeh ostal…<br />
Fibula<br />
Minilo je dva tisoč<br />
in nekaj sto še let,<br />
ko bil precej drugačen<br />
je ta preljubi svet.<br />
Na tihi vaški jasi<br />
je ogenj pogorel<br />
in mlademu je truplu<br />
mladost, lepoto vzel.<br />
Nje duša preselila<br />
se je v neznani log,<br />
telo pa se rešilo<br />
je zemeljskih nadlog.<br />
Kar je od nje ostalo,<br />
so dali v žarni gr<strong>ob</strong>,<br />
<strong>ob</strong> gr<strong>ob</strong>u so postali,<br />
končan je bil pokop.<br />
K pepelu položili<br />
nakit so skrbno zbran,<br />
iz brona lepo sponko,<br />
zapestnico, uhan.<br />
Čez žaro so nasuli<br />
debelo plast prsti,<br />
<strong>ob</strong>red je bil opravljen,<br />
pogrebci so odšli.<br />
Dva tisoč let ta gr<strong>ob</strong>ek<br />
pod rušo je ležal,<br />
potem nekdo je žaro<br />
slučajno odkopal:<br />
pepel je zemlja vzela,<br />
pustila lišp je skrit,<br />
saj drugo je minljivo,<br />
bolj trajen je nakit.<br />
Čez čas nekdo je sponko<br />
povečal in odlil<br />
in z njo je v nekem mestu<br />
fontano okrasil.<br />
Pepel bo zemlja vzela,<br />
pustila lišp bo vlit,<br />
vse živo je minljivo,<br />
bolj trajen je nakit.<br />
Veliko zgodb je že bilo zapisanih, niso<br />
pa bile posedene v naše vedenje, zagotovo<br />
pa žive tudi zgodbe, ki so se izmuznile<br />
rokam zapisovalcev. Tudi zato, ker proces<br />
njihovega ustvarjanja in spreminjanja ni<br />
nikoli končan. V času se stvari <strong>ob</strong>rusijo<br />
ali nakvasijo, kakršna krila domišljije pač<br />
nosi imetnik zgodbe. Je moč znanstveno<br />
zanesljivo dokazati, da je medvedja kost s<br />
primorske avtoceste res najstarejše glasbilo,<br />
prva piščal? Vendar tudi, ali je moč to<br />
možnost zanesljivo zavreči?<br />
Vabimo vas, da nam pošljete pripovedke,<br />
bajke, šege, vraže, izštevanke, zapise o<br />
poklicih in nastanku imen, o preganjanju<br />
bolezni in nenavadnih bitjih, ki žive v jamah<br />
Turki na Sveti gori<br />
Ljudje na Sveti gori<br />
prosili so boga,<br />
da bi nesreča turška<br />
to leto jih <strong>ob</strong>šla.<br />
Možje so vrelo smolo<br />
pripravljali v kadi,<br />
na Turke bi jo zlili,<br />
če blizu bi prišli.<br />
Znosile težke skale<br />
so ženske vrh gore,<br />
navzdol bi jih spustile,<br />
če bi prišlo gorje.<br />
So roženkranc molili<br />
otroci na ves glas,<br />
da bog bi jim očuval<br />
pred ognjem rodno vas.<br />
Ponižno so molili,<br />
da tabor bi <strong>ob</strong>stal,<br />
da krvoločne tujce<br />
bi roženkranc pregnal.<br />
So Turki pridrveli<br />
in naskočili breg,<br />
na čelu divje črede<br />
je bil sam Hasan beg.<br />
Vihtel je meč visoko<br />
in mahal naokrog,<br />
zahteval je dekleta,<br />
za paša kup otrok.<br />
Ko Križani je videl,<br />
kaj se pod njim godi,<br />
je dvignil k nebu glavo<br />
in molil je z očmi.<br />
Je prosil za otroke,<br />
za starše in za vas,<br />
da Turke bi potegnil<br />
v dolino velik plaz.<br />
Se Hasan beg ustrašil<br />
je živega boga,<br />
z ostrogo brž spodbodel<br />
je vranca črnega.<br />
Je v hipu ga <strong>ob</strong>rnil,<br />
v dolino je zbežal,<br />
za njim jo je ubrala<br />
razjarjena drhal.<br />
Še zdaj v kapeli Kristus<br />
<strong>ob</strong>rnjen je v nebo,<br />
na drugih vaških križih<br />
‘ma sklonjeno glavo.<br />
in gozdovih, anekdote, strašljive in prijazne<br />
zgodbe, ki žive v naših krajih. Mi jih bomo<br />
<strong>ob</strong>javili, kot za začetek <strong>ob</strong>javljamo štiri<br />
pesmi Nandeta Razborška, ki že dlje časa<br />
zbira stare zgodbe in jih preliva v verze.<br />
Da bi si lahko tudi z njihovo pomočjo mi<br />
sami in oni drugi, ki jim pripovedujemo o<br />
nas, naslikali bogato in zanimivo Zasavje.<br />
Nove knjige za stare zgodbe • stran 37
Zadnji brevir<br />
Rdeči Revir<br />
Srečno, Barbara v<br />
tunelu!<br />
V avtocestnih tunelih na Trojanah so sredi<br />
avgusta v največji tajnosti začeli snemati<br />
nov celovečerni film z delovnim naslovom<br />
Barbara v tunelu. Gre za modernizacijo<br />
legende o sveti Barbari, zaščitnici rudarjev<br />
in še vrste drugih poklicev, katerih<br />
spremljevalka je nevarnost. Film bo<br />
posvečen 250-letnici rudarjenja v Zagorju,<br />
200-letnici rudarjenja v Trbovljah in tudi<br />
današnjemu zapiranju premogovnikov.<br />
Zakaj v veliki tajnosti? Glavni razlog naj<br />
bi bil, da v vseh glavnih vlogah nastopajo<br />
<strong>zasavski</strong> poslanci, ki se bojijo tako<br />
davčnega primeža kot tudi protikorupcijske<br />
komisije, saj gre za dejavnost, ki je po<br />
mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov<br />
nezdružljiva z opravljanem poslanskega<br />
dela.<br />
Legenda o sveti Barbari<br />
Najprej nekaj povedi o legendi, ki je<br />
služila za filmsko osnovo. Poganski grški<br />
kralj Dioskur je svojo hči Barbaro zaprl v<br />
stolp, da bi jo zavaroval pred misijonarji,<br />
ki so širili krščansko vero, in pred ljubimci,<br />
ki so opazili njeno izredno lepoto. Tja se je<br />
posrečilo priti v zdravnika pre<strong>ob</strong>lečenemu<br />
cerkvenemu učitelju Origenu, ki je z<br />
njenega oltarja pregnal poganske bogove<br />
in jo podučil o krščanskem Bogu. Ko ji je<br />
Dioskur zatem pripeljal kraljeviča Fabricija,<br />
ki ga je izbral za njenega moža, ga je<br />
zavrnila. Razjarjeni oče jo je zvlekel pred<br />
cesarjevega namestnika Marcijana, da bi ji<br />
strogo sodil. Kljub mučenju in prisili, da je<br />
gola hodila po trgu, se njena nova vera ni<br />
zlomila, in za kazen ji je oče sam odsekal<br />
glavo. Bog pa se je hitro maščeval, saj je že<br />
naslednji trenutek strela smrtno zadela tako<br />
sodnika Marcijana kot Barbarinega očeta<br />
kralja Dioskurja.<br />
Scenarist Roman Rozina, ki je tako kot<br />
drugi vpleteni najprej zanikal, da bi karkoli<br />
vedel o snemanju filma o Barbari, je nato<br />
priznal, da so projekt pripravljali kar nekaj<br />
let. Veliko razlogov je bilo, da smo se lotili te<br />
zahtevne epopeje, s katero želimo postaviti<br />
spomenik rudarstvu, ki nas je naredilo in<br />
<strong>ob</strong>likovalo. Neposredni povod, da smo se takoj<br />
lotili dela, pa je bil pogovor filmskega kritika<br />
Marcela Štefančiča in poslanca Bogdana<br />
Baroviča, kjer je slednji iskreno razkril svojo<br />
mladostno željo, da bi nastopil v kakšnem<br />
velikem slovenskem filmu.<br />
Bogdanu sem po tistem predstavil idejo.<br />
Kot sem pričakoval, se je zanjo takoj ogrel in<br />
začel tudi l<strong>ob</strong>irati med <strong>zasavski</strong>mi poslanci,<br />
da so se pridružili projektu. Pri tem je bil<br />
izjemno goreč, nekajkrat ga je zaneslo celo do<br />
tolikšne mere, da bi d<strong>ob</strong>ro varovana skrivnost<br />
že pred poletjem skoraj prišla v javnost. Morda<br />
se spomnite afere s fotografijo <strong>ob</strong>oroženih<br />
poslancev slovenske nacionalne stranke; no,<br />
takrat sta s Srečkom Prijateljem v parlamentu<br />
vadila prizor, ko skušata osv<strong>ob</strong>oditi Barbaro.<br />
Kakšna bo sod<strong>ob</strong>na Barbara?<br />
Uspelo nam je d<strong>ob</strong>iti tudi sinopsis<br />
scenarija, tako da vas lahko prvi seznanimo,<br />
kako bo tekla filmska zgodba.<br />
Trojanski predsednik Cuk je zaprisežen<br />
desničar in v tem prepričanju vzgaja tudi<br />
svojo hči Barbaro. Ko se ta z leti prelevi<br />
v najlepše in najpametnejše dekle daleč<br />
naokoli, jo začno množično <strong>ob</strong>letavati mladi<br />
levičarji iz <strong>zasavski</strong>h dolin. Cuk jih odganja<br />
na vse možne načine, vendar je to vse težje<br />
in težje. Ker ve, da bije vnaprej izgubljeno<br />
bitko, se poveže z zagorskim predsednikom<br />
Čižekom, ki slovi kot največji graditelj daleč<br />
naokrog: če mu sezida podzemni labirint,<br />
kamor želi skriti svojo lepo hči pred<br />
levičarskimi snubci, mu za nagrado <strong>ob</strong>ljubi<br />
Barbarino roko in vse ostalo.<br />
Čižek se loti dela in ga mojstrsko<br />
dokonča, Cuk pa poje svojo besedo.<br />
Razočarani Čižek pove kolegoma Jerkotu<br />
in Lekotu, kako so ga opetnajstili, izda pa<br />
jima tudi, kje vodi skrivni vhod v trojanske<br />
tunele, za katere ne ve razen njega nihče.<br />
Kolega se ga odločita maščevati, saj se je<br />
Čižek zgrbil pod težo betona in železja, ki<br />
so ga vgradili v tunele, in sam maščevanja<br />
ni več spos<strong>ob</strong>en. Jerko po <strong>poti</strong>, polni<br />
nevarnosti, pogumno pripelje Lekota<br />
do zaprte Barbare, ta pa jo z izbranimi<br />
besedami spre<strong>ob</strong>rne v levičarstvo.<br />
Medtem se je Cuk z jevniškim monarhom<br />
Francijem brez rokava že dogovoril za<br />
poroko. Skupaj gresta k zaprti Barbari, ki<br />
pa o dogovorjeni poroki noče nič slišati, saj<br />
da je razumno dekle, ki premore tudi dovolj<br />
lepote, da si bo z lahkoto sama poiskala<br />
moža in z njim ukrojila svoj svet. Franci<br />
brez rokava užaloščen odide, Cuk pa lastno<br />
hči <strong>ob</strong>sodi na sramotno usmrtitev.<br />
Ko se novica razve po okoliških krajih,<br />
se ogorčeni prebivalci pod vodstvom<br />
Hanota uprejo in v znak protesta požigajo<br />
z ržjo zasejana žitna polja in sekajo<br />
sadna drevesa, vendar jih Cukova policija<br />
ukroti. Na določen dan odženejo rablji<br />
golo Barbaro na morišče. Ko Cuk dvigne<br />
<strong>ob</strong>redno sekiro, da sam kaznuje neposlušno<br />
hči, se zasliši oglušujoče rohnjenje motorjev:<br />
nori Bogdan in njegov prijatelj Srečko<br />
pridrvita na prizorišče, v krvavem <strong>ob</strong>računu<br />
rešita Barbaro in se z njo odpeljeta v novo<br />
prihodnost.<br />
V glavnih vlogah <strong>zasavski</strong> poslanci<br />
Snovalcem filma je bojda uspelo<br />
angažirati vse zasavske poslance. Norega<br />
Bogdana igra Bogdan Barovič, ki je vsaj<br />
tako d<strong>ob</strong>er kot kralj cestnih bojevnikov<br />
Mel Gibson, njegovega prijatelja Srečka pa<br />
prav tako izvrstni Srečko Prijatelj. Barbara<br />
je prepričljiva Barbara Žgajner Tavš, ki si<br />
tudi za gole prizore ni želela zamenjave,<br />
njen oče Cuk pa je France Cukjati, ki je<br />
mojstrsko uprizoril težke osebne <strong>ob</strong>račune<br />
sod<strong>ob</strong>nega Kreona, ki niha med očetovsko<br />
ljubeznijo in vladarsko strogostjo. V vlogi<br />
velikega gradbinca Čižeka se je izkazal<br />
Matjaž Švagan, ki je dosedanje izkušnje<br />
prenesel tudi na film, odlična pa sta tudi<br />
njegova prijatelja, spretni vodnik Jerko, ki<br />
ga igra Miran Jerič, in zlatousti Leko, ki ga<br />
je upod<strong>ob</strong>il Aleš Gulič. V vlogi upornega<br />
Hanota se je izkazal Matjaž Han, kot<br />
nesojeni ženin Franci brez rokava pa je<br />
prav tako zelo d<strong>ob</strong>er Franci Rokavec, ki je<br />
vskočil kot včerajšnji poslanec in današnji<br />
skoraj minister.<br />
Roman Rozina pravi, da je skušal<br />
scenarij kar se da prilagoditi igralcem,<br />
vendar vedno ni šlo. Barovič in Prijatelj<br />
Srečno, Barbara v tunelu! • stran 38
sta kot zaprisežena nacionalista želela, da<br />
bi se film razpletel manj ameriško in bolj<br />
slovensko. Da bi eden kot Peter Klepec izruval<br />
v zemljo zakopani labirint, drugi pa bi ga kot<br />
Martin Krpan prestavil na varno. Producent<br />
o takšnem predlogu, seveda, ni hotel niti<br />
slišati, ker da bi to pomenilo finančni polom,<br />
saj bi se napeta, dramaturško d<strong>ob</strong>ro grajena<br />
akcijska grozljivka sprevrgla v nenavadno<br />
otroško pravljico.<br />
Prav tako sem moral zavrniti nekatere<br />
druge ideje. Švagan je predlagal, da bi dodali<br />
prizor z otvoritvijo tunela oziroma labirinta,<br />
Gulič in Jerič pa sta si želela, da bi Barbare<br />
ne reševala v dvoje. Prvi je menil, da bi lahko<br />
s svojim motorjem prebil vse barikade in se<br />
pripeljal do jetnice, Jerič pa je menil, da bi jo<br />
prid<strong>ob</strong>il na svojo stran z izkazanim pogumom,<br />
brez besed. Tudi Han je predlagal, da bi jo<br />
osv<strong>ob</strong>odili on in njegovi uporniki, ko bi vrgli<br />
predsednika in uničili prestol, Žgajnerjeva<br />
pa je dolgo vztrajala, da bi se nekako sama<br />
rešila in maščevala očetovo okrutnost. Res<br />
povsem na glavo pa bi stvari <strong>ob</strong>rnili predlogi<br />
Rokavca in Cukjatija, ki pa zdaj menda že<br />
iščeta producenta za nadaljevanje filma, kjer<br />
naj bi se izkazalo, da so levičarji zamenjali<br />
pravo Barbaro z njeno dvojnico, ker bi želeli<br />
priključiti Trojane k Zasavju.<br />
Ciljajo na d<strong>ob</strong>iček in številne nagrade<br />
Razkrili smo že imena glavnih igralcev<br />
in scenarista, po naših podatkih pa so<br />
odlično zasedene tudi druge vloge na<br />
nevidni strani kamere. V režiserskem<br />
stolčku naj bi sedel starosta Matjaž Klopčič,<br />
ki je po Dediščini želel Zasavju svojih<br />
staršev postaviti še en spomenik. Mojster<br />
fotografije pa bo mladi Simon Tanšek, ki<br />
si je po nizkoproračunskem prostem teku<br />
in ruševinah zaželel sodelovanja pravem<br />
filmskem spektaklu.<br />
Film naj bi zakrožil po kinodvoranah<br />
sredi prihodnjega leta. Če producenti upajo<br />
na bogat denarni izplen, pa ustvarjalci<br />
računajo na prestižne nagrade na največjih<br />
festivalih. Film se bo potegoval za oskarja<br />
za najboljši neameriški film, <strong>ob</strong>jadral<br />
naj bi vse velike mediteranske festivale.<br />
Martin Bizjak, dolgoletni direktor puljskega<br />
festivala, ki bo zaradi bogatih izkušenj vodil<br />
tovrstne aktivnosti, naj bi se vse podr<strong>ob</strong>nosti<br />
z avtorji dogovoril že julija, ko je deset dni<br />
bival na Izlakah. Da bi njegova prisotnost ne<br />
bila sumljiva, si je nadel krinko udeleženca<br />
tukajšnje slikarske kolonije.<br />
Med pomembnimi člani ekipe velja<br />
omeniti še Slavka Kmetiča, ki je pred leti<br />
zaslovel kot strojevodja, ki vlakov ne vozi,<br />
ampak jih zaustavlja. Prav zaradi tega so ga<br />
angažirali kot direktorja logistike, saj je bilo<br />
v snemalnih terminih potrebno ustavljati<br />
promet skozi trojanske predore. Govori<br />
se, da se je veteran urejanja prometa tudi<br />
tokrat izkazal: kot v d<strong>ob</strong>rih starih časih je<br />
vse stalo.<br />
Glavni producent filma bo Dare Sadar,<br />
ki se je posebej za to priložnost vrnil iz<br />
Amerike. Pripadajo mu tudi vse distribucijske<br />
pravice, razen za švicarski trg, kjer jih je<br />
odkupil Leonardo Peklar. Po neuradnih, a<br />
precej zanesljivih podatkih, naj bi film stal<br />
nekaj milijard tolarjev, navrgel pa kar nekaj<br />
desetkrat toliko. Ob tem naj bi Barbara v<br />
tunelu kar precej milijardni zaslužek in še<br />
stotine delovnih mest prinesla tudi lokalni<br />
industriji, saj bodo začetek predvajanja<br />
filma spremljali številni spominski izdelki,<br />
poznavalci pa napovedujejo tudi razcvet<br />
turizma.<br />
Srečno, Barbara!<br />
Daleč so časi Metoda Badjure in Arnošta<br />
Adamiča, Tanja Ribič in Janez Starina sta<br />
lačna filmskega traku, Simon Tanšek se<br />
mora udinjati zunaj naših meja… Tako bi<br />
lahko modrovali še včeraj, danes pa so naše<br />
upanja polne oči uprte v prihodnje dni.<br />
Nastaja prvi povsem <strong>zasavski</strong> celovečerni<br />
film, posnet na naši zemlji, z našimi ljudmi<br />
in močmi.<br />
Čeprav bi bil tak zaključek prav imeniten,<br />
pa bomo imenitnost žrtvovali še eni<br />
informaciji o filmu Barbara v tunelu. Glasbo<br />
zanj je napisal Vlado Poredoš, izvajajo pa jo<br />
njegove zasedbe: rockovski Orleki, ljudski<br />
Gallenberg Vaganti in popevkarski Paxi.<br />
Vlado Poredoš nam je po dolgem<br />
vztrajanju le povedal, da je vsa glasba<br />
napisana posebej za ta film, da niso<br />
uporabili doslej že znanih pesmi. Edina<br />
izjema je ljudska pesem o sveti Barbari, s<br />
katero se film končuje. Ko se film izteče v<br />
zadnji kader, ko oklopni terenski avtom<strong>ob</strong>il v<br />
zahajajoče sonce odpelje Bogdana in Srečka<br />
ter rešeno Barbaro, se prejšnja trda, udarna<br />
rockovska glasba prelevi v nežno akustično<br />
balado. Bogdan Barovič odpoje uvodni<br />
solistični del, ki gre takole:<br />
Zdaj te iskreno vsi častimo<br />
in za zavetnico želimo,<br />
o sprejmi nas v zavetje ti!<br />
Glej, čisto se ti v varstvo damo,<br />
telo in dušo, dom in jamo,<br />
ti varuj nas vseh nevarnosti!<br />
Potem pa, ko je oranžno sonce že skoraj<br />
pogoltnilo naše <strong>junak</strong>e, se zasliši še zbor:<br />
Pozdravljena mučenka sveta,<br />
med zbore angelske sprejeta,<br />
devica sveta Barbara!<br />
foto Boštjan Rome<br />
Posnetki s snemanja filma Barbara v tunelu<br />
Srečno, Barbara v tunelu! • stran 39
Change language