proizvodnoposlovni

Zadruga za razvoj podeželja Jarina
Zajeziti izseljevanje
Tanja Garantini
s podeželja
Poklic kmeta, kmetice bi moral biti eden najbolj cenjenih poklicev vsake
družbe, saj je tisti, ki prvi zagotavlja naš vsakdanji kruh, kot so imele navado
reči naše babice. Pa je res tako?
V današnji družbi, ko čas neizmerno hiti, pogosto pozabljamo na ta
plemeniti poklic, na ljudi, ki še vedno, kljub globalizaciji trga z živili in nizkim
odkupnim cenam pridelkov s kmetij, vztrajajo na svojih kmetijah in pridelujejo
kakovostne in zdrave pridelke. Še več, veliko izmed njih se jih odloča za
preusmeritev kmetij v ekološke ali za registracijo dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. Da bi dosegli še višjo kvaliteto in v upanju, da bodo dosegli višje
prodajne cene. Pa se lahko ponovno vprašamo, ali se kot potrošniki dovolj
zavedamo njihovega truda in kvalitete njihovih pridelkov?
Center za razvoj Litija se je uspešno
prijavil na javni razpis za sofinanciranje
stroškov vzpostavitve in delovanja
podeželskih razvojnih jeder na območju
občin Posavskega hribovja: Dol pri Ljubljani,
Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje
ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
Namen projekta Vzpostavitev razvojnega
podpornega jedra za dvig kvalitete življenja
na podeželju je soočanje s problemi kmetijstva
in njihovo reševanje. Rezultat tega pro-
Na predstavitvenih delavnicah razstavljeni izdelki
jekta je tudi v letu 2004 nastala nova pravna
oseba: Zadruga za razvoj podeželja Jarina.
Zadruga Jarina
Jarina je staro ime za mlado žito, ki
simbolizira nekaj novega, mladega, nekaj,
kar bo raslo in se razvijalo, postajalo vse
močnejše, boljše in uspešnejše. Tako smo
danes del osmih tovrstnih razvojnih jeder
v Sloveniji, katerih skupni cilj je trženje
kmetijskih proizvodov in storitev, dvig
kvalitete življenja na podeželju, zajezitev
opuščanja kmetijskih površin in izseljevanja
s podeželskega prostora.
Na Dolah pri Litiji, v tipičnem
podeželskem okolju, kjer se zadnje čase
veliko ukvarjajo prav s problemom
izseljevanja mladih v mesta in posledično
opuščanjem kmetij, si je zadruga Jarina uredila
svoje poslovne prostore. V opuščenih
spodnjih prostorih stare osnovne šole
imamo tudi manjšo učilnico, ki sprejme
kakšnih dvajset udeležencev, ter prostor, ki
bo namenjen embaliranju izdelkov.
Embaliranje izdelkov in njihovo trženje
pod skupno blagovno znamko Jarina
predstavlja zadnji del verige, kjer se bodo
med seboj povezali vsi člani razvojnega
jedra. Do trženja njihovih izdelkov pa čaka
vsakega posameznika različno dolga pot, ki
je odvisna predvsem od njegove odločnosti
in že izvedenih aktivnosti.
Trženje izdelkov je tesno povezano tudi
z zagotavljanjem kakovosti, zato bodo za
posamezne sklope izdelkov oblikovani
pravilniki, ki bodo določali, kakšno kvaliteto
morajo posamezni proizvodi dosegati.
Da pa ne bo posameznik prepuščen sam
sebi, mu Jarina skozi celoten proces
priprave proizvoda za trg omogoča potrebne
informacije ter strokovna svetovanja in
izobraževanja, od splošnih usposabljanj do
ozkih strokovnih znanj.
Oblikovanje {estih skupin
V letu 2004 smo s projektom in
možnostmi vključevanja vanj seznanjali
širšo javnost in animirali posameznike, da
se vključijo v najrazličnejše aktivnosti.
Glede na interese in znanja posameznikov
je bilo oblikovanih pet ciljnih skupin. Te zajemajo
predelavo sadja, peko kruha, potic,
peciva in izdelovanje testenin, pridobivanje
oglja na tradicionalen način, domačo
in umetno obrt ter rejo drobnice. Šesta
skupina pa je ostala odprta za vse, ki želijo
razvijati kmetijo v katerikoli drugi smeri.
Vsi vključeni prejemajo bilten Jarina,
ki jih seznanja z aktualno tematiko,
načrtovanimi usposabljanji, javnimi razpisi.
Za ciljno skupino Domača in umetna
obrt je bil oblikovan poseben program
usposabljanj, kjer se posameznik seznani
z osnovnimi poslovnimi funkcijami ter
trženjem. Pri poslovnih knjigah je vsak
izmed udeležencev spoznal enostavno knjigovodstvo,
kako izdajati račune, deloma
pa tudi to, kako vrednotiti izdelke. Vsak
posameznik izdela tudi svoj poslovni načrt
za obdobje štirih let.
Na delavnicah mentor in posameznik
kritično ocenita vsak izdelek ter pripravita
predloge za izboljšave tako kakovosti kakor
tudi izgleda. Ob koncu programa vsakemu
udeležencu pripada dvajset svetovalnih ur
za pripravo na registracijo osebnega dopolnilnega
dela. Ta oblika registracije mu daje
možnost za legalno prodajo doma izdelanih
izdelkov domače in umetne obrti.
V letošnjem letu se je tega programa
udeležilo deset udeležencev, ki imajo danes
že pripravljeno serijo kvalitetnih izdelkov
za trg, pridobili pa so tudi znanja, s katerimi
bodo lahko samostojno vodili svojo
Zajeziti izseljevanje s podeželja • stran 16