ISSN 1580-0830 AVTOMATIZACIJA PROCESOV ... - Avtomatika

AVTOMATIZACIJA PROCESOV, STROJEV IN ZGRADB - ROBOTIKA - MEHATRONIKA - KOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE - 80 

ISSN 1580-0830 

ISSN 1580-0830 - 4.17€ - LETO 2008 - STEVILKA 80

SIMATIC Field PG M2 

Kompakten in robusten industrijski prenosni računalnik 

Nov SIMATIC Field PG M2 nudi večjo zmogljivost ob manjši porabi ener - 

gije. Kombinacija Intel ® Core2 Duo procesorja in Mobile Intel ® GM 965 

Express veznega nabora zagotavlja odlično zmogljivost. Predvsem pa 

Field PG M2 vsebuje vse potrebne vmesnike za povezovanje s sistemi 

avtomatizacije, prav tako je že nameščena SIMATIC inženirska programska 

oprema. Field PG M2 je idealen industrijski prenosni računalnik, 

posebej prilagojen za konfiguriranje, servisiranje in vzdrževanje naprav na 

področju avtomatizacije. 

Obiščite nas na spletnih straneh: www.siemens.com/simatic 

SIEMENS

Založba: HYDRA & Co. d.o.o. 

Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana 

e-mail: stik@hydra-co.si • web: http://www.hydra-co.si 

tel. 059 010 948 • fax: 059 011 070 

AVTOMATIKA 

Revija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotiko 

mehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije ter 

URADNO GLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJE 

Odgovorni urednik: 

Branko Badrljica • tel.: 040 423 303 

e-mail: brankob@avtomatika.com 

Glavni in tehnični urednik: 

Dragan Selan • stik@avtomatika.com • tel. 059 010 949 

Naslov za pošiljanje materialov in dopisov: 

Hydra & Co. d.o.o. 

Revija AVTOMATIKA, 

P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje 

stik@hydra-co.si • studio@hydra-co.si 

Tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., Maribor 

Urednik rubrike DAS: 

doc. dr. Nenad Muškinja • nenad.muskinja@uni-mb.si 

Predsednik Društva avtomatikov Slovenije: 

prof.dr. Boris Tovornik • boris.tovornik@uni-mb.si 

Cena 4,17 €, za celoletno naročnino pri zna vamo 10% popust, 

poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, naklada do 3.000 

izvodov. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno z 

navedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredni - 

štva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgusta 

ne izide. 

Spoštovani, 

IMPRESUM in UVODNIK 3 

Kaj drugega!? Sejem elektroni ke bo! 

Po nekajletnem premoru in vsled 

kon kuren�nih dogodkov je nezaupanje 

potencialnih razstavljavcev 

precejšnje, prijav manj kot bi si �e - 

leli, predvsem manj kot jih je bilo v 

”dob rih starih �asih”, ko se jih je trlo, trlo pa se je tudi 

obiskovalcev, ki so si stopali po prstih. No, tega sedaj 

ni ve�, zato pa se bodo lahko razstavljavci toli ko bolj 

posvetili vsakemu posameznemu obiskovalcu. 

Tudi organizator, Gospodarsko razstaviš�e, je stopil 

razstavljavcem naproti in dal na voljo infrastrukturo 

za izvedbo seminarjev, predstavitev, okroglih miz, de - 

lavnic,... brezpla�no! V moderno opremljenih raz sta v - 

nih prostorih s sodobno komunikacijsko infrastrukturo 

bodo predstavitve zagotovo kakovostne, kolikor 

bodo posamezni razstavljavci pa� poskrbeli. 

Ja, in Gos podarsko razstaviš�e vam poklanja brezpla�en 

vstop, v kolikor boste od vašega poslovnega 

part nerja prejeli poslovni kupon, pa tudi parkiranje! 

Nekaj predstavitev razstavnih programov in razstav - 

ljavcev smo predstavili v Sejemskih novicah, ve� pa si 

oglejte sami na razstaviš�u... 

Mi bomo zraven. Prisr�no vabljeni! 

D. Selan 

gl.ured nik 

00.012-1.1.11.13. 

www.jumo.si 

E-mail: info@jumo.si 

Tel: 02/42 15 183, Fax: 02/42 00 264 

AVTOMATIKA 80/2008

4 VSEBINA 

Razvojniki in preizkuševalci na 

področju elektronike ustvarjajo 

vedno kompleksnejša elektronska 

vezja. Osciloskope uporabljajo kot 

osnovna orodja za preizkuševanje 

in razhroščevanje dizajnov... 

Uvodnik in impresum ....................................................... 3 

Kazalo vsebine .................................................................. 4 

Seznam oglaševalcev ........................................................ 5 

Rubrika Strokovnjaki svetujejo .......................................... 6 

SEJEMSKE NOVICE 

Bogat program senzorjev iz podjetja 

Micro-Epsilon ..................................................................... 7 

INTERKONT BERGER - Zanesljiva dobava 

elektronskih komponent .................................................... 8 

WSCAD 5.2 SE predstavlja na Sejmu elektronike ............ 9 

Novosti pri Založbi HYDRA & CO. ..................................... 9 

Zveza radioamaterjev Slovenije se predstavi .................... 10 

Podjetje /pravna oseba/: 

Kontaktna oseba: 

Ime: 

Priimek: 

Ulica: št. 

Pošta: 

Tel.: Fax: 

Ident. št. za DDV: 

E-mail: 

Domača stran /podjetja/: 

34 

• Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš 

naslov. Celoletno naročnino v višini 41,70 €/kpl* za ___ 

izvodov bomo poravnali v 8 dneh po prejemu ponudbe. 

• Nepreklicno naročam(o) DVD AVTOMATIKA Arhiv, ki vsebuje 

6 letnikov revije Avtomatika v pdf formatu. Kupnino v 

višini 25.00 €/izvod s PTT stroški za Slovenijo bomo poravnali 

po prejemu ponudbe. 

Podpis: M.P. 

Izjavljam(o), da sem(smo) seznanjen(i) s pogoji prodaje! 

* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV! 

30 

Saia ® PCD3 krmilniki so porabljeni v 

proizvodnji čokolad, ur, sedaj še v 

proizvodnji švicarskih žepnih no - 

žev. Tako kot švicarski noži, so na 

razpolago enostavni krmilniki 

Saia ® PCD3 ali takšni z množico 

funkcij... 

AVTOMATIKA 

HYDRA & Co. d.o.o. 

P.P. 5807 

1261 Ljubljana Dobrunje 

23 

Asinhronski motor je najpogosteje 

uporabljen motor v industriji in po 

pravici nosi naziv »delovna žival« 

med elek tričnimi motorji. Njegova 

največja težava je, da za vodeno 

delovanje potrebujemo sorazmerno 

kompleksen pretvornik ... 

NOVICE, DOGODKI, REPORTAŽE, OBVESTILA 

29. osvetovanje KOTNIKOVI DNEVI ................................. 11 

29. posvetovanje KOTNIKOVI DNEVI 

Povzetki referatov ............................................................. 13 

15. strokovni seminar Optične komunikacije .................... 20 

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI 

Kontrola in monitoring bazirana na webu ......................... 18 

Saia®PCD3 - v proizvodnji »Swiss army« nožev ............... 29 

Kdaj proizvodna podjetja potrebujejo 

namenski proizvod? ........................................................... 40 

Ročni računalniki v trgovini - Mercatorjeve 

trgovine urejene z ročnimi računalniki DENSO ................. 27 

POŠTNINA PLAČANA PO 

POGODBI ŠT. 183/1/S Naročilnico izre ži te ali 

foto ko pi raj te, jo izpol ni te 

z zahte va ni mi po da tki in 

jo pri le pi te na dopis ni co 

(ali malo de be lej ši papirkar 

ton). Tak šno dopis ni co 

brez znam ke vrzi te v poš - 

tni nabi ral nik! Seveda lah - 

ko izpol ni te tudi splet no 

naro čil ni co na na s lo vu 

www.avto ma ti ka.com!

40 

Potreba po zadovoljevanju diversificiranih kupcev, vse 

večji pritiski konkurence, vse višja pričakovanja kupcev, 

potreba po hitrem in učinkovitem lansiranju novih iz - 

delkov in za hte ve po višji kakovosti izdelkov so samo 

ne kateri od iz zi vov s katerimi se srečujejo proizvodna 

podjetja. To pomeni, da morajo biti proizvodni procesi 

vse bolj fleksibilni... 

MOTORSKI POGONI 

Frekvenčni pretvorniki ELETTRONICA SANTERNO ........... 23 

CAD/CAM/CAE SISTEMI 

CADdy++/SEE Electrical V4R1 - Prihranek časa 

v vseh fazah priprave elektrotehniške projektne 

dokumentacije ................................................................... 37 

Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 ................. 42 

MERILNA OPREMA 

InfiniiVision 7000 - Nova družina vrhunskih 

Agilentovih digitalnih osciloskopov ................................... 34 

PROCESNE KOMUNIKACIJE 

Ali bo radijska povezava delovala? .................................... 25 

Zanesljive rešitve komunikacij v železnici ......................... 25 

Seznam oglaševalcev 5 

ALKATRON .............................................................. 16 

AMTEST ..............................................................32, 33 

AVEKTIS .................................................................. 47 

BELMET MI ............................................................ 50 

CONTROLS.SI ......................................................... 31 

ED MARIBOR .......................................................... 11 

ELPLAST ................................................................. 24 

EXOR ETI ................................................................ 47 

FBS ELEKTRONIK .................................................. 39 

FDS RESEARCH ..................................................... 45 

FIBERNET ............................................................... 26 

FIEREMOSTRE ........................................................ 19 

GENERA ................................................................. 24 

GR - SEJEM ELEKTRONIKE .................................... 49 

HIPERION ............................................................... 44 

HYDRA & CO. PROXXON ....................................... 47 

IB-PROCADD ........................................................... 39 

INFO-KOD ................................................................ 47 

IPMIT - DSI2008 ..................................................... 48 

JISA ......................................................................... 28 

JUMO ...................................................................... 3 

KOLEKTOR SYNATEC ............................................. 41 

MECSPE2008 .......................................................... 36 

MENERGA .............................................................. 32 

METRONIK .............................................................. 52 

MIEL ELEKTRONIKA ............................................... 46 

MOTOMAN ROBOTEC .......................................... 35 

NETSI.NET .............................................................. 3 

PROMIKRA ............................................................. 17 

PS ............................................................................ 33 

PSM ........................................................................ 10 

RAGA ....................................................................... 43 

ROBOTINA GROUP ................................................ 22 

SGN ......................................................................... 5 

SICK ......................................................................... 51 

SIEIEST .................................................................... 33 

SIEMENS ................................................................ 2 

SISTEMI IN-ES ......................................................... 32 

SLO-TECH ............................................................... 6 

STROJNIŠTVO.COM .............................................. 5 

TEHNA .................................................................... 50 

TIPTEH .................................................................... 15 

AVTOMATIKA 80/2008

6 

STROKOVNJAKI SVETUJEJO 

VIŠJI NIVOJI VODENJA 

mag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o. 

Stegne 11, 1000 Ljubljana 

e-pošta: marijan.vidmar@inea.si 

Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA - 

DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka - 

cije stre�nik-odjemalec. Komunikacijski proto - 

koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanja 

la h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli - 

�e te po telefonu: 01/513 81 00. 

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKA 

Damijan Jager, univ. dipl. in�., Tipteh d.o.o. 

tel.: 01/200-51-50 

e-pošta: damijan.jager @tipteh.si 

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var - 

nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobne 

mre�e, "muting" sistemi, dvo ro �ni vklopi, 

izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika. 

Pokli�ete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra - 

šanje po e-pošti. 

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV 

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJE 

Janez Mohori�, univ. dipl. in�., Elsyst d.o.o., 

tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si 

Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij 

(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranja 

do iz ve d be. 

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek 

med 8. in 10. uro. 

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJO 

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJE 

AVTOMATIKA 80/2008 

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektov 

v podjetju Robotina d.o.o. 

tel.: 05/66-32-424 med 7:30 in 8:30 ali 

e-pošta: ivan.morano@robotina.si. 

Svetuje glede uporabe frekven�nih regulatorjev, 

mehkih zagonov, zaš�ite motorjev. 

Drago Metljak, univ. dipl. ing. el. teh., 

PSM d.o.o., tel. 01 51 50 115 

e-mail: info@psm.si, splet: www.psm.si 

Svetuje na podro�ju uporabe procesne senzorike 

(sila, tlak, moment, pomik...) in procesne elektronike 

pri avtomatizaciji v industriji in nadzoru 

procesov spajanja in preoblikovanja. 

Maks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. 

Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina - 

bit.si, splet: www.sinabit.si 

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kov 

v pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo - 

v ne informacij ske sisteme in pri posredovanju 

podatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov - 

nega informacijskega sistema v proizvodnjo 

ter pri avtomatizaciji strojev in naprav. 

Brezpla�ni oglas 

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA 

mag. Aleš Habi�, Špica International d.o.o., 

tel. (01) 5680 884 

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo, 

mobilno ra�unalništvo, tehnologijo 

�rtne kode, RFID in uvajanje sistemov v 

proizvodnjo. 

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov: 

ales.habic@spica.si 

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOV 

dr. Francelj Trdi�, FDS Research, Compu ter 

Vision Group, tel. 01/589-75-81, 

splet: www.fdsresearch.si 

e-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com. 

Je vrhunski strokovnjak na podro�ju ra�unalniškega 

vida in direktor mednarodno pri - 

znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in - 

tegraciji sistemov ra�unalniškega vida (tudi 

termovizije) v industrijske procese. 

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEV 

Janez Kokalj, univ.dipl.in�., tehni�ni direktor 

ELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44 

splet: www.elsing.si 

e-pošta: janez.kokalj@elsing.si 

Svetuje pri zaš�iti in krmiljenju asinhronskih 

elektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostale 

nizkonapetostne stikalne opreme. 

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti. 

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOV 

mag. Janez �muc, univ. dipl. in�., teh. direktor, 

Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00, 

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si. 

G. �muc je specialist z bogatimi izkušnjami z 

izvedbo sistemov/projektov avtomatizacije. 

Pokli�ete ga lahko vsak torek med 10. in 12. 

uro ali pošljete vprašanje po e-pošti. 

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONI 

Kristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, 

tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.si 

Splet: www.ps-log.si 

Svetuje s podro�ja uporabe servo pogonov, fre - 

k ven�nih pretvornikov in pozicijskih kr milni - 

kov. 

Pokli�ete ga lahko na telefon 01-750-85-10 

ali pošljete vprašanje po elektronski pošti. 

MERITVE NIVOJEV 

Marjan Strnad, univ. dipl. ing. el., teh. direktor 

v Robotina d.o.o. 

Tel. 01/4273-855 ali 

e-mail: marjan.strnad@robotina.si 

Svetuje glede uporabe in izbire tehnologije za 

me rjenje nivojev (nivojska stikala, merilniki 

nivojev ter ostala nivojska tehnika) 

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV 

Branko Nikoli�, ing., SINABIT d.o.o., tel. 

01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si 

Svetuje na podro�jih uporabe: PLC in DCS kr mi - 

l niških sistemov v klasi�nih in šar�nih procesih; 

recepturni sistemi po standardu ISA S88- 

01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi - 

š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka - 

ci je in dokumentiranje programskih rešitev po 

standardih za farmacevtsko industrijo (GAMP). 

NADZORNI SISTEMI - SCADA 

dr. Saša Sokoli�, univ. dipl. in�., direktor 

marketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel. 

01/514-08-14 

e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si 

Je specialist za sisteme za upravljanje in nadzor 

(SCADA sistemi - programska oprema). 

Pokli�ete lahko vsak torek med 10. in 12. uro 

ali pošljete vprašanje po e-pošti. 

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESE 

Matej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., 

tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: 

fbselektronik@siol.net 

Svetuje na podro�ju varovanja in zaš�ite s svetlobnimi 

zavesami varnostnega nivoja 4 in var - 

nostnega nivoja 2. 

Pokli�ete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712 

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJO 

Alojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel. 

03/89-83-712 ali e-mail: fbselektronik@ 

siol.net 

Svetuje s podro�ja uporabe induktivnih, ka pa - 

citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizaciji 

industrijskih procesov. Pokli �ete ga 

lahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta: 

fbselektronik@siol.net 

ELEKTROMOTORNI POGONI 

Slavko Senica, univ. dipl. ing. el., 

Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070, 

e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si 

Svetuje pri na�rtovanju in izvedbi avtomatiza - 

cij na podro�jih krmiljenih in reguliranih elektromotorskih 

pogonov poljubnih iz vedb. 

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMI 

Vito Koprivnikar, ing, tehni�ni direktor 

SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: 

vito.koprivnikar@silon.si 

g. Koprivnikar je specialist za na�rtovanje in 

iz vedbo odprtih sistemov avtomatizacije 

zgradb in procesov. 

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali po 

elektronski pošti. 

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBE 

Dott. Ing. Sami Ayari 

Robotina d.o.o., Sermin 7b, 6000 Koper 

e-mail: sami.ayari@robotina.si 

Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemov 

za upravljanje in nadzor 

sodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor, 

daljinsko upravljanje, HVAC 

sistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...). 

INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKI 

Miha Capuder, direktor poslovne enote 

vodja projektov, Špica International d.o.o. 

e-pošta: miha.capuder@spica.si 

tel (01) 5680 800 

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko 

identifikacijo, mobilno ra�unalništvo, 

tehnologijo �rtne kode, RFID in uvajanje 

sistemov v proizvodnjo.

Bogat program senzorjev 

iz podjetja Micro-Epsilon 

Sejemske novice - Micro-Epsilon 7 

Podjetje MICRO-EPSILON Messtechnik GmbH & Co. KG iz Nem�ije �e 40 let rešuje najte�je probleme 

pri merjenju odmika, polo�aja in temperature. Zagotavljamo v Evropi najširši proizvodni 

program senzorjev, sistemov in testnih okolij z vsemi aktualnimi tehnologijami. Ob ve� kot 400 

zaposlenimi, 2000 in�enirskih let izkušenj in številnih patentih smo zanesljiv in poznan partner 

industrije in razvoja po svetu. 

Podru�nice v Angliji, Ameriki, na Kitajskem, v Franciji, Švici in na �eškem potrjujejo našo vodilno 

vlogo v metrologiji. King-size R&D oddelki omogo�ajo podjetju Micro˚Epsilon ohranjati stalno 

vodilno vlogo. Naše senzorje uporabljajo laboratoriji, inštituti, raziskovalna podjetja, pro iz - 

vo dne linije, vgrajeni pa so tudi v kon�ne izdelke. 

Podjetje Micro-Epsilon se bo predstavilo tudi 

na Sejmu Elektornike 2008 z bogatim raz - 

stavnim programom: 

Senzorji, sistemi, programska oprema in re - 

ši tve za geološke koli�ine: odmik, dol�ino, 

po lo�aj, debelino itd. Brezkontaktne in kontaktne 

tehnike; induktivne, z vrti�nimi to - 

kovi, kapacitivne, laserske, triangulacijske, s 

skanirno �rto (line scan), odbojnega �asa (ti - 

me-of-flight), konfokalne, z merilnim �ar kom 

(thru-beam), LVDT, potenciometrijske, inkrementalne, 

z merilno �ico (draw-wire) . 

Slika 1 - Hitri optični mikrometer optoCON- 

TROL 2600 s telecentrično optiko 

Slika 2 -Konfokalni miniaturni senzor razdalje 

- optoNCDT 2402 

Opti�ni mikrometer, 2D/3D senzorji profila 

(triangulacija laserskega �arka). Opti�ne me - 

ri tve hitrosti. OEM zenzorji odmika za avtomobilsko 

industrijo, industrijo strojev, integratorje. 

Slika 3 - Hitri industrijski 2D/3D scanner 

profila - scanCONTROL 2800 

Dimenzijska testiranja. Sistemi za merjenje 

de beline. Ra�unalniški vid za dimenzijska 

pre verjanja. 

Slika 4 - Triangulacijski laserski senzor razdalje 

- optoNCDT 1700 

Sistemi za preverjanje površine. Programska 

op rema za meritve in nadzor. 

Brezkontaktni infrarde�i termometri (pre no - 

s ni in online). 

Obiš�ite nas na Sejmu elektronike 2008 v 

Ha li C, razstavni prostor 10. A 

HALA C - RAZSTAVNI PROSTOR 10 

80/2008 AVTOMATIKA

8 

HALA A - RAZSTAVNI PROSTOR 8 


SEJEMSKE NOVICE - Interkont Berger 

INTERKONT BERGER 

Zanesljiva dobava elektronskih komponent 

Podjetje INTERKONT Berger GmbH je trgovsko podjetje z 20-letno tradicijo, ki ima sede� v 

mestu Memmingen na Bavarskem. Podru�nica podjetja je v Ljubljani. INTERKONT BERGER 

deluje na slovenskem, hrvaškem in nemškem trgu ter trgih Srbije, �rne gore, Bosne in Hercegovine, 

Makedonije, Tur�ije in Bolgarije. Glavni dejavnosti podjetja sta zastopanje tujih dru�b 

ter distribucija in kompletiranje pasivnih, aktivnih, elektromehanskih komponent in delov za 

stroje. 

Prednosti, ki jih pri našamo, so vseka kor široka 

paleta pro izvajalcev, hitra in zanesljiva 

storitev ter lastna transportna logistika. Ve - 

li ko pozornosti posve �amo tehni�ni podpori 

na šim partnerjem ter permanentnemu izobra�evanju 

o tehni�nih novostih. 

Dolgoro�ni cilj podjetja INTERKONT BERGER 

je ohranitev in krepitev svoje po zicije na tr �i - 

š�u. �elimo os ta ti zanesljiv partner tako na 

podro�ju ele ktron skih/elektromehanskih 

komponent kot tudi na podro�ju zastopanja 

tujih dru�b. 

Naše po slanstvo je omogo�ati našim stran - 

kam dobro tehni�no, komercialno in logisti�no 

podporo. 

Glavni dejavnosti nemškega podjetja INTERKONT BERGER s podru�nico v Ljubljani sta distribucija 

in kompletiranje pasivnih, aktivnih, elektromehanskih komponent in delov za stroje 

ter zastopanje slede�ih tujih dru�b: 

Interkont Berger GmbH, Buxacher Str. 55, D-87700 Memmingen, tel. 0049 8331 9799-0, fax. 

0049 8331 9799-10, info@interkont.de / Podru�nica Ljubljana, Dunajska cesta 63, SI-1000 

Ljubljana, tel. 01 236 12 43, fax. 01 236 12 44, info@interkont.si 

www.interkont.de / www.interkont.si A

SEJEMSKE NOVICE - Hiperion predstavlja WSCAD 5.2 9 

WSCAD 5.2 SE predstavlja 

NA SEJMU ELEKTRONIKE 

WSCAD 5.2 - programsko orodje za projektiranje avtomatizacije, 

elektrotehnike in elektronapeljav 

Ljubljansko podjetje Hiperion d.o.o. po novem zastopa tudi programski paket za projektiranje 

avtomatizacije, elektrotehnike in elektronapeljav - WSCAD. Potrudili so se tudi z lokalizacijo 

paketa, zato je na voljo v uporabniku prijazni slovenš�ini. 

WSCAD 5.2_SLO je po - 

slo venjen programski 

pa ket, v katerem sta 

zdru �ena dva programa 

– program za projektira - 

nje avtomatizacije in 

pro gram za projektiranje 

elektronapeljav. S slovensko verzijo prog - 

rama WSCAD5.2 uporabnik prejme tudi 

poslovenjene knji�njice elektri�nih sibmolov 

(cca. 3000 simbolov), poslovenjeno bazo po - 

datkov o artiklih (cca. 35.000 zapisov), po - 

slovenjene okvirje risb in obrazce za razli�ne 

izpise, slovenske ikonske vrstice za simbole, 

poslovenjene elektri�ne 

sklope ali makroje ter 

osnovna slovenska na - 

vo dila ter napotke za 

na mestitev in delo. 

DEMO verzijo programa 

WSCAD 5.2 lahko dobite brezpla�no na na - 

slovu: www.hiperion.si. Za dodatne informacije 

lahko pokli�ete po telefonu: 01/5192 

584. 

Program zastopa in prodaja podjetje: HIPERI- 

ON d.o.o. Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana. 

A 

NovE interaktivne vsebine 

iz založbe hydra&co. 

Na Sejmu elektronike 2008 bo zalo�ba strokovne literature predstavila povsem prenovljene 

elektronske medije za podro�je avtomatizacije ter za podro�je elektronike, telekomunikacij in 

infromatike. Gre za vseslovenski tehni�ni portal SLOTEHNIKA.net s podportaloma Avtomatika 

Online in Elektornika Online. 

Kot prvi bo aktiven portal AVTOMATIKA Online, ki bo sprotno posredoval novice s podro�ja avtomatizacije, 

robotike, mehatronike, procesnih komunikacij in telekomunikacij na splošno. Rubrika 

”Strokovnjaki svetujejo” bo iz tiskane revije preseljena na spletno stran, kjer je interaktivnost �e po 

naravi medija zagotovljena, odprt bo tudi forum, kjer se bodo lahko sre�evali uporabniki, izmenjevali 

znanja in izkušnje, sodelovali v 

raznih projektih, ... 

Velik poudarek bo tudi na multimedijskih 

vsebinah, kar pomeni, da 

bodo na voljo tako avdio/video vsebine, 

animacije, slike, ... 

Zelo podoben bo tudi portal ELEK- 

TRONIKA Online, ki bo na voljo ta - 

ko profesionalce z vsemi problemi 

razvoja in proizvodnje elektronike, 

kot ljubiteljskim elektronikom in 

samograditeljem z raznimi hobi 

projekti, ... 

Oglasite se na Sejmu elektronike v 

av li hale A, kjer bomo z veseljem po - 

klepetali tudi o vaših predlogih ... A 

HALA A - RAZSTAVNO PROSTOR - AVLA HALA A 

80/2008 AVTOMATIKA

10 

HALA C 


SEJEMSKE NOVICE - ZRS 

ZVEZA RADIOAMATERJEV SE PREDSTAVI 

ZRS - Zveza radioamaterjev Slovenije zdru - 

�uje cca 110 društev z mno�ico �lani, ljubi telji 

tehnike in telekomunikacij. Marsikateri ra - 

dio amater se z elektroniko, avtomatiko in te - 

le komunikacijami ukvarja tudi profesionalno, 

med njimi najdemo tudi mno�ico vo dilnih 

strokov njakov po podjetjih, inštitutih in univerzah. 

Radioamatersko gibanje v pre teklosti je og ro - 

m no pripomoglo k splošni tehni�ni izobra �e - 

nosti prebivalstva, danes pa je v veliko pomo� 

pri usmerjanju mladine v tehni�ne poklice, s 

svojim omre�jem za ne var nost pa je tudi v 

pomo� odseku za reševa nje in civilno zaš�ito 

pri ministrstvu za ob ram bo. 

ZRS se bo tokrat predstavila v petih tematskih 

skupinah: 

1. Operatorsko delo na KV in UKV podro�ju, 

prikaz razli�nih tehnologij radijskega pre - 

nosa podatkov (2 x KV postaja za delo s 

PSK31 in CW/SSB. V tem sklopu bo tudi 

organizirala tekmovanje v telegrafiji – trajalo 

bo ves �as sejma, tekmovanje v tekmo - 

valnih veš�inah – lo�evanje klicnih zna kov v 

gne�i signalov, …. Predstavili bodo tudi QSL 

kartice, njihov pomen in razlago. 

2. ARG – Amatersko radio goniometriranje (is - 

kanje skritih oddajnikov), prakti�en pri kaz 

dela, v sredo ob 16.00 tekmovanje na trav - 

ni ku zunaj z zavezanimi o�mi. 

3. Konstruktorstvo, najprej teorija potem mo - 

� nost prakti�nega dela s spajkanjem KIT 

kom pleta oscilatorja za u�enje tele gra fije. 

Raz stava projektov, komunikacijske op re - 

me, ki so jih razvili slovenski radioamaterji. 

4. Digitalne komunikacije in uporaba ECHO 

linkov. Prikaz APRS in prakti�na uporaba, 

digitalno paketno radijsko omre�je PACKET 

radio, D-Star digitalne komunikacije. 

5. ARON - Radioamatersko omre�je v ne var - 

no sti, razlaga in prakti�na izvedba – vaja 

ak tiviranja ARON omre�ja je predvidena za 

torek popoldne (14.00 - 17.00). 

Ob tej prilo�nosti bo ZRS izdala Spominsko 

diplomo za zveze s sejemsko postajo S50ZRS 

ali S50ARO. 

Za ljubitelje radijske tehnike bo zagotovo za - 

ni miva razstava radioamaterske opreme kot 

so transverterji za 2m (14/144), 70cm (21/ 

432), linearni oja�evalec, vmesniki med postajo 

in ra�unalnikom, ... 

V okviru ZRS se bodo svoje aktivnosti predstavili 

tudi nekateri aktivnejši radioklubi: 

- S5 QRP Club s Fiel day delom in sodelovanje 

s Civilno zaš�ito 

- Radioklub Rogaška 

- Radioklub Ptuj 

- Radioklub Študent Maribor 

- Radioklub Maribor 

- Radioklub Ljubljana in drugi 

- Sodelovala bo tudi Hrvaška radioamaterska 

zveza. 

Prisr�no vabljeni na razstavni prostor ZRS v 

hali C. 

Za ZRS: Goran Krajcar, S52P, predsednik

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 13 

POVZETKI REFERATOV 

29. POSVETOVANJE - KOTNIKOVI DNEVI 

1a. Mitja Vidmar univ.dipl.in�.el. 

NOVI PREDPISI ZA NIZKONAPE TOSTNE 

ELEKTRIČNE INŠTALACIJE 

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne elektri�ne 

in štalacije v stavbah in na njegovi osnovi izdana 

Tehni�na smernica TSG-N-002:2007 - Nizkona pe - 

tostne elektri�ne inštalacije, vsebujeta skladno z do - 

lo �ili Zakona o graditvi objektov bistvene zahteve za 

»varnost pri uporabi«. 

V Zakonu o graditvi objektov je tehni�na smernica 

namre� opredeljena kot “dokument, s katerim se za 

dolo�eno vrsto objekta uredi natan�nejša opredelitev 

bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane 

ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov oziroma 

materialov, ki se smejo vgrajevati ter na�ini njihove 

vgradnje in na�in izvajanja gradnje z 

namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves 

�as njegove �ivljenjske dobe, kadar je to primerno, pa 

tudi postopke, po katerih je mogo�e ugotoviti, ali so 

takšne zahteve izpolnjene” (t�. 3.2, prvega odstavka 

3. �lena). V postopku izdaje tehni�ne smernice so bile 

upoštevane tudi vse zahteve Uredbe o postopkih 

notificiranja na podro�ju standardov, tehni�nih 

predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti 

(Uradni list RS, št. 66/00 in 35/05) v tistem delu, ki 

predstavlja prevzem Direktive 98/34/ES Evropskega 

Parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 (Direktiva 

98/34/ES). 

Tehni�na smernica je oblikovana tako, da izvajalci 

najdejo v njej vse potrebne podatke in zahteve, projektanti 

pa bodo morali podrobna dolo�ila, obrazce 

in tabele poiskati v standardih, tudi v tistih, v 

Sloveniji sprejetih evropskih, ki niso navedeni med 

referen�nimi dokumenti. Med referen�nimi dokumenti, 

so navedeni predpisi, ki osvetljujejo pravno 

okolje smernice, med standardi pa le tisti, ki vsebujejo 

bistvene varnostne zahteve. 

Zaradi vsega navedenega vsebujeta tako pravilnik 

kot tehni�na smernica novosti in nekoliko druga�en 

pristop do urejanja problematike nizkonapetostnih 

elektri�nih inštalacij, kot do sedaj veljavni jugoslovanski 

tehni�ni predpisi in standardi. 

1b. mag. Boris �itnik, univ.dipl.in�.el. 

PRAVILNIK IN TEHNIČNE SMERNICE ZA POD - 

ROČJE ZAŠČITE PRED DELOVANJEM STRELE 

V letošnjem letu bo uporabnikom na razpolago nov 

pravilnik za zaš�ito pred delovanjem strele, ki bo im - 

ple mentiral današnjo evropsko prakso in dose�eno 

stopnjo razvoja na podro�ju zaš�ite pred delovanjem 

strele. V danem primeru gre za vsebino novega pra - 

vil nika, ki bo v razširjenem obsegu, glede na stare 

tehniške predpise za strelovode, obravnaval tovrstno 

tematiko. 

Dodatno podrobneje razlaga kreativen pristop k not - 

ra njemu sistemu zaš�ite pred strelo v objektih in ize - 

na �evanje potencialov zdru�eno z ozemljevanjem. 

Za radi razširjene vsebine je tudi naslov pravilnika 

druga�en, torej »Pravilnik o zaš�iti pred delovanjem 

strele«, ki naj bi isto�asno pomenil zajetje �e omenjenih 

novosti. Sam novi pravilnik zajema pa le bist - 

vene zahteve za projektante, izvajalce, obratovalce in 

vzdr�evalce. Podrobnejša strokovna praksa pa je za - 

je ta v veljavnih evropskih standardih, ki jih bodo pri 

svojem delu morali uporabljati projektanti. Za vse 

ostale uporabnike pa je v posebnih izvle�kih iz ev - 

rop skih standardov podana najosnovnejša obvezna 

vsebina za dnevno prakso in podana v tehni�nih 

smernicah za zaš�ito pred delovanjem strele. 

V podanem referatu bodo prikazane glavne razlike v 

strelovodni praksi, ki jih evropski standardi druga�e 

obravnavajo kot doslej uporabljani tehniški predpisi 

za strelovode. 

2. Ervin Seršen, univ.dipl.in�.el. 

MIKRO SOPROIZVODNA ENOTA V STANO - 

VANJSKI HIŠI – IZKUŠNJE INVESTITORJA 

V referatu je podan kratek pregled tehnologij mikro 

soproizvodnih enot in njihov vpliv na okolje, zahteve 

za priklju�evanje na distribucijsko omre�je – v�eraj, 

danes, jutri - pridobitev statusa »kvalificiranega pro - 

iz vajalca«, razli�ne vezave zaradi razli�nih cen odkupa 

ter davki in prispevki pri odkupu elektri�ne ener - 

gije od »fizi�ne osebe«. V predlogu evropskega standarda 

za priklju�evanje mikro generatorskih enot do 

16 A na fazo so prikazane zahteve slovenskih distri - 

buterjev. Podane so tudi zahteve v evropskih (slo - 

ven skih) standardih za inštalacijo generatorskih enot 

nameš�enih v prostorih, kjer se gibljejo laiki. Omenjene 

so tudi pomanjkljivosti v regulativi, ki jih vidi 

avtor. 

3. mag. Mitja Koprivšek, univ.dipl.in�.el. 

"PRIMERJAVA DELOVANJA ODKLOPNIKOV IN 

VAROVALK V ENOSMERNIH TOKO KROGIH" 

Referat bo predstavil primerjavo delovanja inštalacijskih 

in mo�nostnih odklopnikov ter talilnih 

varovalk v enosmernih tokokrogih. Poleg tega bo 

podal nekaj tipi�nih primerov uporabe posameznih 

aparatov. 

AVTOMATIKA 80/2008

14 

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 

4. Ervin Mahori�, univ.dipl.in�.el. 

ZANESLJIVO ELEKTRIČNO NAPAJANJE 

POMEMBNIH INFORMACIJSKIH SESTAVOV 

Z deregulacija telekomunikacijskega trga in intenzivnim 

razvojem informacijskih in telekomunikacij - 

skih tehnologij (IKT), koli�ina in pomen elektronske/ra�unalniške 

opreme, v poslovnih in industrijskih 

procesih nenehno naraš�a. Vedno ve�ji dele� 

sodobnih organizacij ima te sisteme �e tako mo�no 

vklju�ene v poslovne procese, da jim �e krajši izpad 

teh sistemov povzro�i veliko poslovno škodo, daljši 

izpad pa lahko celo ogrozi njihov obstoj. Zahteve za 

zanesljivost napajanja takšnih elektronskih sistemov, 

so zato tako porastle, da se danes razmišlja o 

razpolo�ljivostih celo nad 99,999 %. V referatu 

bomo osvetlili bistvena izhodiš�a in zahteve, ter naj - 

no vejše standarde, izkušnje in spoznanja, o katerih 

je potrebno razmisliti pri gradnji tako imenovanih 

''kriti�nih napajalnih sestavov''. 

5. Matja� Osvald, univ.dipl.in�.el., Matja� 

Miklav�i�, univ.dipl.in�.el. 

SODO IN SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN 

ODJEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ DISTRIBU- 

CIJSKEGA OMREŽJA 

V lanskem letu je bil ustanovljen SODO Sistemskega 

ope raterja distribucijskega omre�ja z elektri�no 

energijo, d.o.o., ki je pri�el delovati hkrati s popolnim 

od prtjem trga z elektri�no energijo za vse odjemalce. 

V referatu bo uvodoma kratko predstavljen SODO in 

njegova vloga v elektroenergetskem sistemu. V na - 

da lje vanju bodo predstavljeni Splošni pogoji za do - 

ba vo in odjem elektri�ne energije iz distribucijskega 

om re�ja, ki so pri�eli veljati s 1.1.2008 in osnutek 

sis temskih obratovalnih navodil za distribucijsko 

omre�je. Poudarek bo na zahtevah, ki jih mora upo - 

rabnik izpolniti pred priklju�itvijo na distribucijsko 

omre�je z elektri�no energijo. 

6. dr. Gorazd Štumberger, univ.dipl.in�.el., 

Sebastijan Seme, univ.dipl.in�.el., dr. Jo�e Vorši�, 

univ.dipl.in�.el. 

SISTEMI ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE 

Potrebe avtomobilske industrije so po eni strani 

vzpod budila predvsem razvoj mobilnih sistemov za 

shra njevanje energije, vse ve�ja uporaba energije 

pro izvedene iz obnovljivih virov pa je po drugi strani 

vzpodbudila razvoj stacionarnih sistemov za shranjevanje 

energije. Šele kombinacija sistema za 

proizvodnjo elektri�ne energije iz obnovljivih virov 

in sistema za shranjevanje energije namre� omogo�i 

vsaj delno primerljivost razpolo�ljivosti tako pro iz - 

ve dene energije s tisto, ki je proizvedena iz konvencionalnih 

virov. V okviru prispevka je podan pregled 

sistemov za shranjevanje energije, ki so, med dru - 

gim, primerni tudi za uporabo v energetske namene. 


7. Andrej Kosma�in, univ.dipl.in�.el. 

PRIDOBIVANJE AKREDITACIJSKE LISTINE ZA 

MERILNI LABORATORIJ PODJETJA ELEKTRO 

MARIBOR D.D. 

Cilj referata je predstaviti pridobivanje Akreditacijske 

listine za merilni laboratorij v podjetju Elektro Maribor 

d.d.. Ob tej prilo�nosti bomo predstavili zgodovino 

de jav nosti merilnega laboratorija pred letom 

2002, predstavili sam postopek pridobivanja akreditacije 

po pravilih Slovenske akreditacije, konkretno 

predstavili naše aktivnosti in izkušnje, ki smo si jih 

pridobili v dveh letih izvajanja projekta (2004 – 

2006), ter na koncu pre stavili tudi pomen pridobljene 

Akreditacijske listine za merilni laboratorij 

in podjetje Elektro Maribor d.d.. Pred letom 2002 je 

v podjetju Elektro Maribor d.d. po te kalo servisiranje 

in umerjanje elektri�nih števcev za obra�un el. 

energije, servisiranje stikalnih ur in kontrola merilnih 

transformatorjev v štev�ni delavnici. Nadzor nad 

merili, kjer se je izvajala kontrola njihove to� nosti in 

ustreznosti, je opravljal dr�avni organ, takrat Urad 

za standardizacijo in meroslovje RS. V drugi po lo vici 

leta 2002 so na Uradu za standardizacijo in me - 

roslovje predstavili strategijo nadaljnjega izvajanja 

kon trole in overitev meril v Republiki Sloveniji, ki je 

povzela model evropskih dolo�il in postopkov. 

Z vizijo podjetja, da je potrebno dejavnost servisiranja, 

kon trole in overitev meril v bodo�e tr�no 

usmerjati in ob zavedanju pomena akreditacije te 

dejavnosti je vodstvo podjetja odlo�ilo, da sklene 

pogodbo za samostojno izvajanje kontrole in 

overitev meril ter v ta namen pridobi akreditacijo. Po 

informativnem razgovoru na Slo venski Akreditaciji 

(SA) so leta 2004 v podjetju pri�ele potekati vse 

aktivnosti za pridobivanje standarda SIST EN 45004 

oz. SIST EN ISO/IEC 17020:2004, za potrebe akreditacije 

pri izvajanju kontrole meril. Postopek akre di - 

tiranja je potekal v skladu s splošnimi akti Slovenske 

akreditacije (dostopnimi na spletni strani http:// 

www.sa.gov.si) in sicer;:Predprijavni stiki; .Prijava; 

Dejavnost do ocenjevanja; Ocenjevanje; Odlo�itev. 

V podjetju je bila tako s strani uprave dru�be imenovana 

projektna skupina, katere �lani so bili 

zaposleni v podjetju s sodelovanjem zunanjega svetovalca 

za podro�je sistema kakovosti. Cilj projektne 

skupine je bila akreditacija merilnega laboratorija. 

Pripravila se je integracija standarda SIST EN 

ISO/IEC 17020:2004 v obstoje� sistem vodenja. Pri - 

pra vili smo ustrezno sistemsko dokumentacijo za 

merilni laboratorij in posledi�no tudi pripravili spremembe 

poslovnika vodenja. Od aprila 2006 naprej je 

merilni laboratorij akreditiran pri Slovenski Akreditaciji 

kot kontrolni organ. Podjetju Elektro Maribor 

d.d. je bila podeljena akreditacijska listina, s katero 

se priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN 

ISO/IEC 17020:2004 tip C. Ob sve�ani podelitvi 

akreditacije je bila sklenjena tudi nova pogodba o 

vzpostavitvi in vzdr�evanju Akreditacije. Na osnovi 

te pogodbe SA opravlja vsa dejanja, ki so potrebna za

ugotovitev naše usposobljenosti za izvajanje nalog 

na podro�ju ugotavljanja skladnosti in za vzdr�evanje 

statusa podeljene akreditacije. Akreditacija je 

ura dno priznanje usposobljenosti za opravljanje 

dolo�ene dejavnosti. Z akreditacijo pridobimo zaupanje 

v certifikate in teste, ki upoštevajo široko paleto 

sprejetih kriterijev dolo�enih z Evropskimi 

standar di. Prednosti Akreditacije sta predvsem zaupanje 

v rezultate preskušanja, kalibriranja, certificiranja 

in kontrole. Mednarodna veljavnost rezultatov 

pre sku šanja, kalibriranja, certificiranja in kontrole 

zmanjšuje nepotrebno ponavljanje teh postopkov in 

ustvarja pogoje za prost pretok blaga, storitev in 

osebja. Merilni laboratorij s to pridobitvijo deluje kot 

samostojni kontrolni organ. S to pridobitvijo �elimo 

obvladovati potrebe na slovenskem tr�iš�u in glede 

na geografsko lego širiti tr�ne dejavnosti tudi v 

sosednje dr�ave kot so Avstrija, Mad�arska, in Hrva - 

ška. Na doma�em trgu nam to �e uspeva saj pove�ujemo 

obseg števila naro�nikov naših storitev, v teku 

pa so tudi aktivnosti širitve na tuje trge. 

8. mag. Marjan Bezjak, univ.dipl.in�.el., 

mag. Zvonko Toroš, univ.dipl.in�.el. 

DALJINSKI NADZOR TRANSFORMATORSKIH 

POSTAJ TP SN/NN IN JAVLJANJE OKVAR 

V referatu je opisan sistem LiSa ® , ki omogo�a daljinsko 

od�itavanje obratovalnih parametrov v transformatorski 

postaji (TP) vklju�no z nadzorom koli�ine in 

kvalitete elektri�ne en er gije na sekundarju TP. Sistem 

omogo�a tudi odkrivanje, analizo in javljanje okvar TP 

in srednjenapetostnega (SN) omre�ja. Sistem pošilja 

informacije o koli�ini in kvaliteti energije ter informacije, 

opozorila in alarme o okvarah in vrstah okvar, 

kot so n.pr. okvara v TP, izpad DV, prehod okvarnega 

toka, prekinjeni vodnik, itd. v center daljinskega vo - 

denja in v center za spremljanje kvalitete in koli�ine 

elektri�ne energije. V prvem delu referata je podrobneje 

opisan daljinski nadzor koli�ine in kvalitete elektri�ne 

energije v skladu s standardom SIST EN 50160 

in merjenje elektri�nih veli�in z omre�nim analizatorjem 

MC 760L. Opisan je prenos meritev elektri�nih 

veli�in in alarmov iz TP v center s pomo�jo komunikacijske 

enote MI 480L. Opisano je tudi daljinsko 

nastavljanje komunikacijskega vmesnika in mo�nost 

daljinskega rokovanja z mo�nostnimi stikali v TP. 

Nadalje je opisan princip odkrivanja in analiziranja 

razli�nih okvar v TP in SN omre�ju, kot je n.pr. odkrivanje 

prekinjenih vodnikov. 

V drugem delu referata je opisana naprava LiSa ® z opisom 

komponent naprave, kot so omre�ni analizator 

MC 760L in komunikacijski vmesnik MI 480L. V na - 

dalje vanju poglavja so s pomo�jo funkcionalnih she - 

mah prikazane razli�ne mo�nosti povezovanja na pra - 

ve LiSa® z obstoje�o (in z dodatno vgrajeno) opremo v 

TP za zagotavljanje merjenja elektri�nih veli�in, kvali - 

te te energije in nadzora nad obratovalnimi parametri 

TP ter odkrivanja in javljanja okvar. V tretjem delu re - 

fe rata je opisano delovanje sistema in algoritmi ugo- 


tavljanja vrste okvar na osnovi izmerjenih elektri�nih 

veli�in in digitalnih signalov, ki so na razpolago v TP. 

Podrobneje je opisana tudi logika odkrivanja razli�nih 

okvar ob upoštevanju razli�nosti obstoje�e in tudi nove 

opreme v TP. V �etrtem delu referata je opisano delovanje 

koncentratorja, ki sprejema informacije o izmerjenih 

veli�inah, splošne informacije in opozorila iz TP 

ter alarme ob okvarah. Opisana je obdelava informacij 

o izmerjenih veli�inah, ki se obdelajo po posebnem 

pro gramu tako, da so uporabniku na razpolago v obliki 

tabel in diagramov (grafov) v zahtevanem �asov - 

nem obdobju. Alarmi se iz TP takoj (10-20 sekund) 

pre nesejo na koncentrator in lahko na zahtevo tudi na 

ve� telefonskih številk. Opisan je program za obdelavo 

opozoril in alarmnih signalov in povezava teh signalov 

v program SCADA v DCV. V petem delu referata so s 

pomo�jo funkcionalnih shem prikazane razli�ne mo - 

�nosti bodo�ega razvoja sistema za nadzor TP, predvsem 

v povezovanju s sistemom za daljinsko od�itavanje 

števcev, ki v zadnjem �asu z velikimi koraki uva - 

ja telekomunikacije v vsako TP - in te komunikacije bi 

jih kazalo izkoristiti tudi za nadzor in vodenje TP. V 

za klju�ku referata so prikazani primeri optimalne 

namestitve do sedaj vgrajenih naprav, cilji vgradnje in 

izkušnje. Na koncu je nakazana perspektiva razvoja 

sistema daljinskega nadzora in vodenja TP SN/NN z 

razvojem komunikacij in informatike. 

9. Rado Isakovi�, univ.dipl.in�.el. 

PRIMERJAVA IZVEDBE OZEMLJITVENEGA SIS- 

TEMA V TRANSFORMATORSKI POSTAJI PRI 

RAZLIČNIH NAČINIH OZEMLJITVE NEVTRALNE 

TOČKE TRANSFORMATORJA 

V referatu je na splošno predstavljena problematika 

ozemljitev transformatorskih postaj SN/NN v odvisnosti 

od na�ina ozemljitve nevtralne to�ke transformatorja 

VN/SN v razdelilni transformatorski postaji 

na SN strani. Našteti so aktualni na�ini ozemljitve nevtralne 

to�ke transformatorja v SN omre�ju in na njih 

je narejena analiza zahtevane ozemljitvene upornosti 

posamezne TP, da niso prese�ene dovoljene vrednosti 

napetosti dotika in koraka po standardu SIST HD 637 

S1. Opisana je tudi vloga kablovodov glede na 

ozemljitveni sistem transformatorskih postaj SN/NN, 

zaradi povezovanja sosednjih transformatorskih 

postaj preko kabelskih opletov. 

10. mag. Rudi Von�ina, univ.dipl.in�.el. 

NIZKOFREKVENČNA ELEKTROMAGNETNA 

POLJA NA DELOVNIH MESTIH V SMISLU 

DIREKTIVE 2004/40/ES. 

P»V mesecu maju letošnjega leta se izteka rok za izpolnitev 

zahtev po Direktivi 2004/40/ES. Dr�ave �lanice 

EU bi morale do 30.4.2008 poro�ati Evropski Komisiji 

o sprejetju nacionalnega pravnega akta na podlagi 

omenjene direktive. Na podlagi omenjene pravne za ve - 

zanosti so se slovenska elektroenergetska podjetja 

AVTOMATIKA 80/2008

16 

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 

odzva la pobudi za preu�itev obremenitve njihovih de - 

lov nih okolij z EM polji omre�ne frekvence. Opravljene 

preiskave EM polj in analize obremenitev delovnega 

okolja glede na tehni�ne in pravne zahteve omogo�ajo 

naši dr�avi izpolnitev zahtev te direktive za EM polje 

omre�ne frekvence. 

�al razvoj standardov ni uspel zagotoviti ustrezne 

podlage za ocenjevanje tveganj zaradi izpostavljenosti 

EM sevanjem. S stališ�a direktive je najbolj pomemben 

standard SIST 50499 – Do lo �evanje izpostavljenosti 

EM sevanjem, ki je še vedno v fazi osnutka. Zato je bila 

organom EU poslana pobuda 26.10.2007 za 

podaljšanje roka uveljavitve direktive do 30.4.2012. 

Referat v nadaljevanju predstavi op rav ljeno delo in 

rezultate preiskav EM polj v delovnem okolju elektroenergetskih 

podjetij.« 

11. Marko Kotnik, univ. dipl. in�. el. 

NOVOSTI, STANDARDI - KRMILJENJE IN NAD- 

ZOR V ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH 

Primerno delovanje elektri�nih naprav v okviru njihove 

nameravane rabe je smoter uporabe. Oprema pri - 

klju�ena na elektri�no inštalacijo, kakor elementi inštalacije 

morajo biti ustrezno izbrani in nameš�eni. Us - 

tre zna navodila za zaš�ito, lo�evanje, krmiljenje in 

nadzor podaja standard IEC 60364-5-53. Ob predvidevanje 

zunanjih vplivov zanesljivost in varnost delova - 

nja še pove�amo. 

12. Ivan Leban, univ.dipl.in�.el. 

NOVOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN 

DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEK- 

TOV ( ZGO1-B) 

V št.126 Uradnega lista RS z dne 31.12 2007 je izšel 

zakon, ki kar na nekaterih podro�jih spreminja 

dosedanja dolo�ila, ki so pomembna tako za projektante, 

investitorje, izvajalce in soglasodajalce. Prvotni 

namen sprememb zakona je bila le nujna uskladitev s 

sredi leta sprejetim Zakonom o na�rtovanju prostora ( 

ZPN), ki je nadomestil prejšnji Zakon o urejanju prostora 

( ZUREP). Med pripravo sprememb ( ZGO1-B) pa 

so se pojavljale nove in nove ideje o potrebnih popravkih, 

tako na osnovi nekaterih slabih izkušenj z dosedanjim 

zakonom, kot z rde�o nitjo �elenih sprememb: 

poenostavitve. 

Zakon, ki je izšel, je kompromis raznih idej in rešitev 

in je v kon�ni redakciji manj spremenjen kot se je to 

kazalo med razpravo in delom. Tako pa� z nekaterimi 

rešitvami in novostmi ne bomo vsi zadovoljni, 

moramo pa jih poznati in spoštovati. Zna�ilnost 

ZGO1- B je tudi v tem, da tehni�ne detajle, ki pa so za 

prakso izjemno pomembni, rešuje s posebnimi Pravilniki. 

Ti so v �asu pisanja tega prispevka šele v nastajanju. 

Namen tega prispevka je analiza sprememb pa 

tudi kriti�en pogled na nekatere rešitve. 


13. mag. Andrej Orgulan, univ.dipl.in�.el. 

UREDBA O OMEJEVANJU SVETLOBNEGA 

ONESNAŽEVANJA IN MEDNARODNA PRI- 

POROČILA 

Pri na�rtovanju ve�ine zunanje razsvetljave je v zadnjem 

desetletju postalo prepre�evanje svetlobnega one - 

sna �evanja �e kar stalnica. Pri oblikovanju novih reši - 

tev obi�ajno poskušajo projektanti, v sodelovanju z ar - 

hi tekti in investitorji, poiskati optimalno rešitev za 

vsak posamezen primer zunanje razsvetljave. Dobri 

pri meri razsvetljave dose�ejo svoj namen ob �im manj - 

ših ne�elenih emisijah svetlobe v prostor. 

Do nedavnega so bila v veliko pomo� pri omejevanju 

svetlobnega onesna�enja mednarodna priporo�ila CIE, 

ki se vsakih nekaj let usklajujejo z novimi spoznanji iz 

stroke, vendar prostovoljno upoštevanje omejitev o�itno 

ni dovolj, saj se svetlobno onesna�evanje ni zmanjševalo 

v skladu s pri�akovanji in novimi tehnologijami. 

Zato je tudi stroka te�ko pri�akovala ustrezno ob - 

vezno zakonodajo. V Sloveniji smo v zadnjem letu 

dobili Uredbo o prepre�evanju svetlobnega onesna�evanja, 

ki je nastajala kar celo desetletje. 

V tem prispevku bom predstavil smernice, ki jih za 

ome jevanje svetlobnega onesna�evanja priporo�ajo 

mednarodne in evropske strokovne organizacije ter jih 

primerjal z ukrepi, ki jih predvideva pred kratkim 

spre jeta slovenska uredba. Posledice nekaterih omejitev 

v uredbi bodo prizadele slovenske upravljalce zunanje 

razsvetljave in s tem tudi ob�inske prora�une �e to 

leto, za druge je predvideno postopno uveljavljanje �e 

�ez nekaj let. 

14. mag. Viktor Lovren�i�, univ. dipl. in�. el, mag. 

Boris Ru�i�, univ.dipl.in�.el., Marjan Kern, univ. 

dipl. in�. el., Matja� Lušin, dipl. in�. el. 

UVAJANJE DELA POD NAPETOSTJO (DPN) V 

SLOVENSKO ELEKTROENERGETSKO OKOLJE 

Delo pod napetostjo (DPN) postaja vse bolj iskana 

metoda dela pri popravilih na napravah v elektro 

omre�ju. DPN zni�uje število na�rtovanih in nena�rtovanih 

izklopov zaradi rednega ali korektivnega 

vzdr�evanja. 

Storitev je komplementarna, saj je ozko povezana s 

podro�jem varstnosti in zdravja pri delu. Slovensko 

elektrogospodarstvo in industrija se dalj �asa sre�uje z 

idejo, da bi uveljavili DPN kot postopek pri rednem 

vzdr�evanju. 

Slovenska zakonodaja omogo�a izvajanje DPN. Za 

za�etek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elektrotehniške 

stroke posebej usposobljeni za izbran sistem 

DPN, ter delovni postopek pa mora biti vnaprej 

dolo�en in preverjen. Delavci morajo glede na izbran 

na�in DPN uporabljati ustrezna orodja, sredstva in 

opremo za osebno varstvo.

Slovenski standard SIST EN 50110- 

1:2007 podrobno dolo�a pristop in 

principe varnosti pri delu in metode 

DPN. 

Leta 2007 je ustanovljen konzorcij 

DPN s ciljem izdelave priro�nikov 

za uspostavitev sistema DPN. Izdelani 

so priro�niki, ki urejajo pogoje 

DPN in dolo�ajo potrebno orodje za 

DPN. 

Usposabljanje za delo pod na pe to st - 

jo na nizkonapetostnem nivoju 

(DPN NN) se izvaja v treh progra - 

mih, ki pokrivajo DPN za nadzemna 

omre�ja, kabelska omre�ja in 

nizko napetostne notranje inštalacije. 

Predstavljen je opis programa us po - 

sabljanja delavcev s pripadajo�im 

ob segom in vsebino usposabljanja, 

ki se razlikuje od klasi�nih metod 

izo bra�evanja v u�ilnicah. A 


AVTOMATIKA 80/2008

18 

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI - Kontrola in monitoring bazirana na WEB-u 

KONTROLA IN MONITORING 

BAZIRANA NA WEB-u 

Informacije: Simon Čretnik, SIEMENS d.o.o. 

Kako lahko dostopamo do oddaljenih naprav? V času širokopasovnih povezav je najbolj razširjena rešitev do - 

stop preko interneta. Aplikacije, ki bazirajo na internetu nam omogočajo, da upravljamo in nadziramo kr - 

mil nike z osebnih računalnikov. 

NALOGA: 

Razširiti je potrebno mo�nosti 

upravljanja in nadzora obstoje�e 

avtomatizacije tovarne. Dostop do 

avtomatizacijskega sistema bo 

omogo�en skozi HTML kliente 

(spletni brskalnik). Komunikacijski 

medij je torej obstoje�a mre�a 

oz. internet. Dostop je potrebno 

zaš�ititi z geslom. 

REŠITEV: 

Uporabljen bo razširitveni modul 

CP 243-1 IT za krmilnike serije S7 

-200. Komunikacijski procesor 

ima integriran HTML server, odjemalec 

E-pošte ter FTP-server. To 

omogo�i standardnim progra m - 

om (npr. spletni brskalnik, odjemalci 

E-pošte, FTP klienti) dostop 

do procesnih informacij, hkrati pa 

to pomeni, da je dostop do avto - 

ma tizacije neodvisen od operacij - 

skega sistema (npr. Windows, Li - 


nux, Mac…). HTML server omo - 

go�i hkraten dostop do štirih po - 

ve zav (zaš�itenih z geslom) z no - 

tranje mre�e ali interneta. 

Komunikacija je osnovana na TCP 

Slika 1 - Komunikacija 

/IP protokolu. V primerjavi z 

stan dardnim CP 243-1, lahko kr - 

mil nik preko CP 243-1 IT poleg 

normalne S-7 komunikacije, ko - 

municira še na tri razli�ne na�ine:

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI - Kontrola in monitoring bazirana na WEB-u 19 

• HTTP komunikacija z spletnim brskalnikom: HTTP server odgovarja vprašanjem, ki jih dobiva z HTTP klientov 

(spletni brskalniki). Hkrati je mo�no vzpostaviti do 4 povezave z razli�nih klientov na server. Primerno 

parametrariziranje/programiranje (z JAVA APPLETS) omogo�a zamenjavo HMI naprav z IT CPji s pomo�jo 

HTML strani, ki so lahko (zaš�itene z geslom) prikazane v enem od spletnih brskalnikov. 

• E-mail komunikacija: za IT CP lahko konfiguriramo do 32 E-mailov, ki se pošiljajo v odvisnosti od krmilnika. 

V tekstovnih spro�ilih lahko E-maili vsebujejo konfigurirane procesne vrednosti. 

• FTP komunikacija: Preko IT CPja, lahko krmilnik 

pošilja podatkovne bloke (ali njihove dele) 

drugim ra�unalnikom (npr. PC) kot datoteke, ali 

piše in briše datoteke drugih ra�unal- 

Slika 2 - Spletna stran nikov. Komunikacija preko FTPja je 

mo�na z ve�ine operacijskih sistemov 

(Windows, Linux, Unix). 

Aplikacije kjer bi lahko uporabili microset: 

• fotovoltai�ni sistemi 

• manjše hidro ali veterne elektrne 

• avtomatizacija stavb 

• transportni sistemi idr. 

Ve� informacij, vklju�no s programsko kodo se na - 

ha ja pod številko 21692518, ki jo vnesete v iskalno 

polje na SIEMENSOVI SUPPORT STRANI: 

https://support.automation.sie mens.com A 

Teden tehnoloˇskih razstav - Milan, Italija od 27. do 30. Maja 2008 - Rho 

Mednarodna bienalna razstava 

avtomatizacije, instrumentacije, 

mikroelektronike in industrijske ICT 


električnih in fluidnih močnostnih 

sistemov, gibalnih prenosov, pogonov, 

krmilne opreme in industrijskega dizajna 


krmilnih sistemov, tehnike in 

mehanskih prenosov moči 

Bienalna razstava 

industrijskega vzdrˇzevanja 

Za registracijo in brezplaãno vstopnico 

Uporabili smo ˇstiri dimenzije, 

da bi va ˇsemu poslovanju 

vdahnili novo perspektivo 

Od 27-tega do 30-tega maja 2008 vam bo v Milanskem razstaviˇsčnem centru na Rho 

na voljo izjemna priloˇznost za sodelovanje na ogromnem razstavnem dogodku, 

posvečenemu fluidnim močnostnim tehnologijam, komponentni industriji, avtomatizaciji, 

instrumentaciji, elektroniki, nadzoru gibanja, ICT reˇsitvam in vzdrˇzevanja v industriji. 

ˇStirje sejemski prikazi se bodo zdruˇzili v enem svetovnem dogodku tekom ˇstirih 

sejemskih dni in ustvarili mogočno sinergijo. Ta ambiciozna predstava, namenjena 

"cutting-edge high-tech" proizvodom in storitvam bo ponudila upravljavcem, 

tehnikom, proizvajalcem, in ˇzenirjem in distributerjem vseh svetovnih področij 

nepogreˇsljivo priloˇznost ogledati si celotno verigo produktov in reˇsitev proizvodne in 

procesne industrije. 

Bogat in temeljit program sejemskih delavnic in demonstracij ki se bo odvijal 

tekom prireditve, bo zagotovil pretok znanja in izkuˇsenj trgovskim delavcem. 

Ne zgreˇsite te priloˇznosti in se pridruˇzite mednarodnemu zboru svoje industrije ! 

Promotorji: Organizator: 

www.fieremostre.it 

F&M Fiere & Mostre Srl - Milan, Italy 

Tel. +39 02 40922400/560 

Fax +39 02 40922450/599 

info@fieremostre.it 

AVTOMATIKA 80/2008

20 

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije 

15. strokovni seminar 

Optične komunikacije 

Tudi tokrat je dogodek zbral mno�ico zainteresiranih 

strokovnjakov iz razli�nih ustanov in podjetij, 

ki se direktno ali posredno ukvarjajo s opti�nimi ko - 

munikacijami. Rde�a nit letošnjega seminarja so bila 

opti�na dostopovna omre�ja - informacijsko avto - 

cesto do posameznega uporabnika, ki je del infor - 

macijske dru�be, kjer je informacija in vsebina klju - 

� nega pomena za delo, u�enje, odlo�anje in nenazadnje 

pre�ivljanje prostega �asa. Opti�ni dostop pri 

kon �nem uporabniku je edina dolgoro�na rešitev in 

celo brez resnih tekmecev v prihodnosti. 

Gostitelja seminarja na Fa - 

kul teti za elektrotehniko sta 

bila zaslu�ni profesor dr. 

Jo�ko Budin in redni profesor 

dr. Matja� Vidmar, ki je 

predstojnik Laboratorija za 

sevanje in optiko na Katedri 

za telekomunikacije. V uvo - 

dni besedi je prodekan za 

raz iskovalno delo fakultete, 

prof. dr. Stanislav Kova�i� Prof. dr. Matja� Vidmar 

predstavil fakulteto in njene 

dejavnosti ter spregovoril nekaj besed o seminarju, ki 

se �e vrsto let odvija kot vse�ivljenjsko izobra�evanje 

in predstavlja pravi pretok visokotehnološkega 

znanja iz raziskovalnega okolja v podjetja. 

Na tridnevnem seminarju se je zbralo preko sto ude - 

le�encev, ki so napolnili predavalnico 15 na Fakulteti 

za elektrotehniko v Ljubljani. Seminar je uspešno 

vodil dr. Boštjan Batagelj, ki je zanimivim temam 


Avtorja: Boštjan Batagelj in Jožko Budin 

V 

dneh od 30. januarja do 1. februarja 2008 je na Fakulteti za elektrotehniko 

v Ljubljani potekal 15. strokovni seminar Optične komunikacije. 

Vpeljan že leta 1993 v okviru evropskega projekta Tempus je ta 

seminar ob veliki udeležbi slovenskih strokovnjakov uspešno opravljal 

namenjeno mu nalogo. Kot del programa podiplomskega strokovnega 

izpopolnjevanja, ki ga izvaja Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani v 

sklopu programa vseživljenjskega učenja, se je seminar uveljavil kot 

posrednik novega znanja in svežih informacij pri nastajanju in razvoju 

novega področja optičnih komunikacij. Vsa leta so na seminarju sodelovali 

priznani tuji strokovnjaki z univerz in korporacij, ki so predstavili ključne 

Dr. Jo�ko Budin Dr. Boštjan Batagelj 

teme in novosti. Kot dosežek seminarja štejemo, da smo lahko pritegnili nekaj ključnih predavateljev, ki so velika 

imena na področju optičnih komunikacij v svetu (prof. C. Someda, dr. E. Desurvire, dr. M. Erman, prof. A. 

Seeds in mnogi drugi). Mogoče je skleniti, da je imel seminar v tem pomenu pionirsko vlogo in ima pomembne 

zasluge pri uvajanju optičnih komunikacij v Sloveniji ter da bo tako vlogo imel še v prihodnje, saj stojijo pred 

njim novi izzivi. 

omogo�il dovolj �asa za odprta vprašanja in diskusijo. 

Celotno seminarsko gradivo je bilo zbrano v 

zajetnem zborniku in na zgoš�enki. Generalni me - 

dijski pokrovitelj je bila zalo�ba Hydra & Co z revijo 

Avtomatika, ki so jo prejeli kot seminarski material 

tudi vsi udele�enci. 

V dveh malih predavalnicah se je predstavilo tudi ne - 

kaj podjetij, ki se ukvarjajo z merilno opti�no opremo 

ali opti�nimi elementi. Podjetje Avektis, d.o.o. iz 

Ljubljane, ki je zastopnik za merilno opremo proizvajalca 

Agilent, je predstavilo vrhunsko merilno 

opremo za opti�na in bakrena dostopovna omre�ja. 

Optokon je �eško-slovensko podjetje, ki prodaja va - 

rilno opremo za izgradnjo opti�ne infrastrukture in 

elemente za opti�ne komunikacije. »Slovenija je ko - 

rak pred mnogimi dr�avami v Evropi na podro�ju 

opti�nega dostopa, zato slovenski del našega podjetja 

mnogokrat ponuja izven naših meja rešitve in 

pro dukte, ki so se �e uveljavili v Sloveniji«, je s ponosom 

dejal direktor slovenskega dela podjetja Marko 

Grohar. Rohde & Schwarz je dobro uveljavljeno 

nemško podjetje na podro�ju radijskih in opti�nih 

komunikacij. S pomo�jo lokalnega predstavnika v 

Sloveniji so prikazali paleto opti�nih merilnih instrumentov. 

Pri tem je najve� pozornosti nedvomno 

po�el opti�ni spektralni analizator. 

Letos so pripravljavci programa seminarja �eleli iz - 

po staviti aktualne vsebine, ki so pomembne za kon - 

kreten razvoj opti�nih komunikacij v Sloveniji. Osre - 

d nja tema so bila opti�na dostopovna omre�ja, ki 

postajajo v teh letih vro�a tema v svetu in doma in

o do taka ostala še desetletje ali ve�. Vsebina stro - 

kovnega seminarja se je navezala na vsebino dvodnevne 

delavnice Vitel-a iz novembra prejšnjega leta. 

Izmed skupaj 23 tem, predstavljenih na seminarju, je 

skupno 13 tem obravnavalo razli�na vprašanja in 

vidike dostopovnih omre�ij, od tega so 3 teme predstavili 

tuji predavatelji. V nadaljevanju �elimo naj - 

prej izpostaviti te teme. 

V »Smernicah razvoja dostopovnih omre�ij« je J. 

Budin predstavil stanje v svetu na podro�ju do sto - 

povnih omre�ij s poudarkom na vlakenskem om re � - 

ju kot dokon�ni tehniki širokopasovnega dostopa, ki 

omogo�a prenos najširših spektrov na razdalje, ki 

presegajo obi�ajne potrebe. Sedanji prevladujo�i �i�ni 

širokopasovni dostop se bo zlagoma umikal vlakenskemu, 

ki bo prevzel vse stacionarne povezave 

naj prej na urbanih, kasneje pa delno tudi na ruralnih 

podro�jih. Za nomadske in mobilne zveze je tre - 

ba ra�unati s tehnikami radijskega dostopa. Poznavanje 

razli�nih zvrsti, topologij, arhitektur in teh no - 

logij vlakenskih dostopovnih omre�ij je potrebno, da 

bi la�e razumeli aktualne dileme, pred karerimi stojijo 

graditelji omre�ij. Med njimi sta zlasti dve klju - 

�ni: izbira aktivnega ali pasivnega omre�ja in izbira 

med arhitekturama oz. topologijama to�ka-to�ka 

(zvezda) ali to�ka-mnogo to�k (drevo). 

B. Batagelj je v pod - 

ro b nostih obravnaval 

obe klju�ni dilemi z 

vidika prednosti in 

pomanjkljivosti obeh 

izbir. Odprta je izbira 

enosmerne in dvosmerne 

zveze na raz - 

li�nih kombinacijah 

valovnih dol�in zveze 

navzdol in navzgor 

in izbira sodostopa. 

Prav vprašanje sodo - 

stopa odpira nove 

raz vojne smeri: WDM PON z razpršenim oddajanjem 

in zbiranjem, WDM PON z usmerjanjem valov - 

nih dol�in, TDMA PON in SCDMA PON. V raziskavi 

je na�in, kjer bi z namestitvijo odbojnega polprevodniškega 

opti�nega oja�evalnika pri uporabniku lah - 

ko omogo�ili, da bi bil laserski izvor za zvezo navz- 

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije 21 

gor nameš�en v opti�ni razdelilni postaji OLT in ne v 

omarici uporabnika. 

D. �erneka in J. Zrimšek sta predstavila vidik obeh 

najve�jih telekomunikacijskih operaterjev, graditeljev 

opti�nega dostopovnega omre�ja v Sloveniji. 

Skupno obema je izbira topologije to�ka-to�ka, razlika 

je v posameznostih. V tej izbiri sledita zgledu ev - 

rop skega severa in delno tudi zahoda, kjer lokalne 

skupnosti in alternativni operaterji gradijo v strogo 

urbanih obmo�jih omre�ja to�ka-to�ka. Operaterja 

imata drzne na�rte izgradnje omre�ja FTTH v nekaterih 

mestnih središ�ih Slovenije. 

Osnovno vprašanje ostaja še naprej ekonomika iz - 

gradnje. Rešitve je med seboj treba primerjati teh - 

ni�no (prednosti in pomanjkljivosti, mo�nost nadgraditve) 

in ekonomsko (stroški postavitve in vzdr - 

�e vanja). Zato odlo�itev o izbiri omre�ja ni le teh - 

ni�no vprašanje. �e pa bo kak sistem prevladal v glo - 

balnem merilu, bo mno�i�nost ugodno vplivala na 

ni�anje cen. Danes je najpomembnejše vprašanje v 

de�elah z razvitim �i�nim omre�jem (Nem�ija, V. 

Bri tanija, Francija), kako zgraditi omre�je FTTH 

etap no v skladu z rasto�imi potrebami. Osnovno 

vpra šanje je, kako globoko in kdaj naj vlakno prodre 

proti uporabniku. Pomeni, da so hibridna vlakensko-�i�na 

omre�ja (FTTN, FTTC,...) vmesna etapa 

raz voja. 

Z regulacijo dostopovnega omre�ja je mogo�e vplivati 

in motivirati izgradnjo, B. Makarovi� je v imenu 

APEK-a predstavil regulatorne vidike opti�nega do - 

stopovnega omre�ja. 

Omre�ja v notranjih prostorih stavb in hiš do omizja 

ali naprave postajajo bolj in bolj aktualna. Vodniški 

kandidati so �i�na omre�ja VDSL2, obi�aj no 

eno rodovno opti�no vlakno in plasti�no opti�no vlakno. 

Karakteristike vlakna in podro�je uporabe sta 

predstavila A. Raspor za uvod in Christian-Alexander 

Bunge kot ekspertni del. Plasti�na vlakna omo - 

go �ajo prenos 1 Gb/s na dol�ini 100m, so trpe�na in 

z njimi lahko preprosto ravnamo, kar so v notranjih 

napeljavah nedvomne prednosti. 

Ne smemo prezreti 

ra dijske tehnike na 

za dnjih nekaj metrih 

zveze, ki bi v notranjih 

prostorih lahko 

omogo�ila pre nos lji - 

vost. ROF se tukaj 

po nuja kot zrela teh - 

nika, ki se je uveljavi - 

la za oskrbovanje ra - 

dijskih postaj v fiks - 

nem in mobilnem ra - 

dijskem dostopu. J. 

Mi tchell je v daljšem 

AVTOMATIKA 80/2008

22 

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije 


prispevku predstavil tehniko radia po vlaknu v teh - 

ni �nih podrobnostih in podro�ju uporabe. 

Na kratko omenimo še druge teme, predstavljene na 

se minarju: 

M. Vidmar je v prispevku, zelo koristnem za osve �i - 

tev znanja, predstavil osnovne omejitve opti�nega 

vlakna. B. Batagelj je obravnaval osnovne jakostne in 

fazne digitalne modulacijske formate, ki so najpo - 

gos teje v rabi v opti�nih omre�jih. T. Korošec je po - 

dal opti�no spektralno analizo na osnovi SBS. J. Tra - 

t nik je prikazal kvantno šifriranje v teoriji in praksi. 

L. Nagli� je opisal zna�ilnosti elektro-opti�ne fazno 

skle njene zanke. L. Pavlovi� je poro�al o elektroniki 

za direktno modulacijo laserja. 

J. Budin je predstavil nekaj novosti o metamaterialih, 

umetnih materialih z negativno lomnostjo, ki pri na šajo 

na�elne in prakti�ne novosti, njihova realizacija pa os - 

ta ja še vprašljiva. P. Ritoša je obravnaval nastavljive la - 

serje. J. Heinze je predstavil tes ti ranje DWDM sistemov 

z opti�nim spektralnim ana lizatorjem firme Ro hde & - 

Schwarz. J. Pillar je pri kazal funkcionalnost so dobnih 

DW DM sistemov. U. Burnik je podal omre�ne zahteve 

digitalnih televizij skih storitev. B. Peternel in A. Kos sta 

poro�ala o opti mizaciji na�rtovanja opti�nega dosto - 

pov nega omre�ja. 

Trije dnevi so med zanimivimi predavanji hitro mi - 

nili, v pripravi pa je �e naslednji strokovni seminar 

Opti�ne komunikacije, ki bo v Januarju 2009 in bo 

�e 16. v seriji rednih vsakoletnih izobra�evanj stro - 

kov njakov s podro�je telekomunikacij. 

Strokovni seminar Opti�ne komunikacije 2009 bo od 

sre de 28. do petka 30. januarja 2009 in bo med dru - 

gim vseboval slede�e aktualne teme: 

• Boštjan Batagelj: Modulacijski formati v OK, uvod 

kot priprava na predavanje v angleš�ini (1 ura) 

• Peter Winzer: Advanced optical modulation formats 

(2 uri) 

• Christian-Alexander Bunge: Multipleksiranje 

(SDM, TDM, WDM, OFDM, CDM) in dostop 

• Jo�ko Budin: Novosti in dose�ki – poro�anje o 

APOC 2008 (1 ura) 

• Jo�ko Budin: Opti�na omre�ja – transportna, raz - 

de lilna, dostopovna (1 ura) 

• Matja� Vidmar: Temeljne omejitve opti�nih zvez 

(hrbteni�ne, lokalne) pri upoštevanju šuma in dru - 

gih omejevalnih pojavov ter vnaprejšnje bitne ko - 

rek cije (FEC) (1 ura) 

• Giorgio Maria Tosi-Beleffi: Free space optical communications 

• Boštjan Batagelj: Uvod v dostopovna omre�ja (1 ura) 

• Danny Goderis: Dilema P-MP, P-P, vidik proizvajalca 

(Alcatel) 

• France Telecom: vidik tradicionalnega operaterja 

• Fastweb: vidik novega (alternativnega) operaterja 

• Dunaj: vidik lokalnega graditelja A

MOTORSKI POGONI - Frekvenčni pretvorniki za asinhronske motorje 23 

FREKVENČNI PRETVORNIKI 

ELETTRONICA SANTERNO 

Tu nastopijo frekven�ni pretvorniki Elettronica 

Santerno, ki zgoraj omenjene te�ave rešujejo na 

razmeroma enostaven na�in in sicer na ve� razli�nih 

na�inov v odvisnosti od zahtevnosti aplikacije. Šest 

razli�nih na�inov vodenja: 

• V/f skalarno frekven�no vodenje 

• VTC odprtozan�no vektorsko vodenje 

• VTC zaprtozan�no vektorsko vodenje z enkoderjem 

• FOC vektorsko vodenje z orientacijo rotorskega 

polja 

• SYN vodenje sinhronskega motorja z trajnimi 

magneti 

• RGN regenerativno delovanje 

ENOSTAVNO NASTAVLJANJE PARAMETROV je mo - 

�no z tipkovnico vgrajeno na frekven�nem pre - 

tvorniku ali z programom REMOTE DRIVE, saj so vsi 

modeli povezljivi z osebnim ra�unalnikom preko se - 

rij ske komunikacije RS485 z protokolom Modbus 

RTU. 

Avtor: Roman Perdan, Genera d.o.o. 

A sinhronski motor je najpogosteje uporabljen motor v industriji in po pravici nosi naziv »delovna žival« med 

elek tričnimi motorji. Njegova največja težava je, da za vodeno delovanje potrebujemo sorazmerno kompleksen 

pretvornik, ki omogoča spreminjanje hitrosti, smeri, navora ... 

SINUS N 

• 0,4 kW - 3 kW (200 – 

230 Vac, 1 – fazni) 

• Vodenje: V/f in vektor - 

sko, PID funkcija 

• Preobremenitve do 200% 

• Vgrajeni EMC filtri 

• Ugodna cena 

SINUS M 

• 0,4 kW – 9,2 kW 

• (200 – 230 Vac, 1 - fazni) 

• 0,4 kW – 9,2 kW (380 – 480 Vac, 3 - fazni) 

AVTOMATIKA 80/2008

24 

MOTORSKI POGONI - Frekvenčni pretvorniki za asinhronske motorje 


• Vodenje: V/f in vektorsko, PID 

funkcija 

• Preobremenitve do 200% 

• Vgrajeni EMC filtri 

• 2 leti garancije 

• Ugodna cena 

SINUS K 

• 1,3 kW – 900 kW (200 – 500 

Vac, 3 – fazni) 

• Vodenje: V/f in VTC, PID regulator 

• Ohišja: IP00, IP20, IP54 

• Opcija SINUS 

K lift prirejen 

za dvigala 

• 4 modeli za 

ra zli�ne pre - 

obreme nitve 

• EMC filtri 

• 3 leta garancije 

SINUS PENTA 

• 1,3kW – 2000kW (200 – 690 

Vac, 3 – fazni, 280 – 970 Vdc) 

• Vodenje: V/f, VTC, FOC , 

SYN, RGN 

• PID regulator 

• Ohišja: IP00, 

IP20, IP54 

• 4 modeli za 

razli�ne preobremenitve 

• Emc filtri 

• PLC delovanje 

Podjetje Elettronica Santerno po - 

leg frekven�nih pretvornikov po - 

nuja tudi mehke zagone, regulatorje, 

pogone za enosmerne DC 

mo torje, pogone za brezkrta�ne 

servo motorje, brezkrta�ne servo 

motorje z trajnimi magneti, asin - 

hronske motorje, asinhronske 

vek torske motorje in razsmernike 

za solarne sisteme. 

A 

Ali bo radijska povezava delovala? 

Na zgornje vprašanje vam ne moremo 

odgovoriti, lahko pa vam pomagamo. 

Na zalogi imamo 11 testnih modemov 

Elpro, s katerimi boste lahko pre iz ku - 

si li domet in povezavo modemov z os - 

ta lo opremo. 

Modemi, ki delujejo na prosti frekvenci, 

imajo domet do 5 km, vendar pa je 

pri kombinaciji razgibanega terena, 

ovir in ve�jih razdalj priporo�ljivo na - 

rediti meritve. Uspešna komunikacija 

na testu ni dovolj, potrebno je izmeriti 

mo� signala in šuma in le dovolj mo - 

�an signal ter ustrezno razmerje med 

signalom in šumom nam zagotavljajo, 

da bo komunikacija uspešna tudi v 

slabših pogojih, npr. ob nevihti ali ko 

ozeleni drevje. V ta namen vam nudimo 

testni set dveh modemov 105-U s 

simulacijsko elektroniko in baterijskim 

napajanjem, kar omogo�a neodvisno 

merjenje na terenu. 

Poleg zgoraj opisanega testnega para 

vam ponujamo, da brez obveznosti 

pre izkusite še 6 drugih tipov modemov 

z namenom preizkusa integracije 

modemov v vašo aplikacijo. 

Preizkusite lahko: 

805U 'klasi�ni' radijski modem, 896 MHz 

105U telemetrijski modem, brez �i� - 

ni prenos analognih, digitalnih 

signalov in pulzov 

505U telemetrijski modem, 896 

MHz, majhna poraba v »stand 

by« samo 140 μA 

105U-G brez�i�ni Profibus modem, 

105U-G brez�i�ni Modbus modem, 

805E Ethernet modem 869 MHz, 

240U-E WIFI industrijski modem. 

�e �elite preizkusiti modeme, nas pokli�ite 

ali pošljite elektronsko pošto na 

genera@genera.si. Podrobnejše podat - 

ke o modemih pa najdete na naslovih 

www.genera.si ali www.elprotech.com. 

Uradni zastopnik opreme Elpro je podjetje 

Genera,d.o.o. Kontaktna oseba: 

Roman Perdan, 01/439-30-50 A

PROCESNE KOMUNIKACIJE - Komunikacije v transportu 25 

REŠITVE NA PODROČJU 

TRANSPORTA 

Zanesljive rešitve komunikacij v železnici 

Uporaba tam kjer je najpomembnejša 

zanes lji vost 

Poleg uporabe v industriji se komunikacijska oprema 

Westermo uporablja tudi v razli�nih aplikacijah na 

podro�ju transporta kjer je klju�ni faktor zane slji - 

vost. Njihove proizvode boste našli v avtobusih, vla - 

kih, ladjah, vojaških vozilih, letalih in v nadzornih 

sistemih v �elezniškem in letalskem prometu. 

Klju�nega pomena je mo�nost uporabe v okoljih z 

ek stremnimi pogoji. Široka ponudba produktov 

Wes termo omogo�a izbiro najboljšega izdelka za do - 

lo�eno podro�je uporabe, ob tem pa poskrbi za naj - 

boljšo funkcionalnost ob najboljši ceni. 

V nadaljevanju se bomo osredoto�ili na uporabo op - 

reme Westermo v �eleznicah. To je podro�je, ki zah - 

teva od opreme veliko zanesljivost in kjer je od por - 

nost na elektromagnetne motnje, vibracije, delovanje 

na širokem temperaturnem obmo�ju in galvanska 

ter prenapetostna zaš�ita vseh priklju�kov samo - 

ume vna. 

Napake, da ob dolo�enih trenutkih nebi imeli informacije 

o polo�aju vlaka oz. o tem ali so zapornice na 

prehodu �ez progo spuš�ene ali ne so nedopustne, 

za to je klju�ni faktor uporabe opreme na podro�ju 

�eleznic kvaliteta in zanesljivost. Podjetje Westermo 

iz Švedske z 35 letno tradicijo zadostuje vsem zgoraj 

omenjenim zahtevam. V nadaljevanju bomo opisali 

ne kaj mo�nosti upo ra be komunikacijske opreme 

Wes termo, ki je �e integrirana v �elezniške sisteme 

na razli�nih koncih sve ta. 

Finnish Railways so z Westermo opremo povezali med 

seboj 5 �elezniških postaj med mestoma Jyvä skylä in 

Pieksämäki na razdalji 78 km. Kontrolni center nadzoruje 

obcestne signale, sinhronizacijo, de tekcijo vla - 

kov na vsaki postaji. Najpomembnejše vprašanje pri 

tej inštalaciji je bila zanesljivost. Westermo je priskrbel 

popolno rešitev z dodatnimi deli, ki lahko funkcionirajo 

tudi ob okvari posameznih �lenov s svojim konceptom 

»Bridge Link« (slika 1). Vsi »sub-ringi« so po - 

ve zani z dodatno sekundarno po ve za vo do naslednje 

Avtor: Branko Flajnik, Genera d.o.o., Ljubljana 

postaje v primeru, da bi prišlo do od povedi primarne 

povezave ali strojne opreme. Upo rabljena oprema: 

R200 (8 portni Switch kombinacija Fx in Tx), in EDW- 

100 (RS232/Ethernet konverter). 

Slika 1 - Uporaba opreme na Finskem 

Slika 2 prikazuje uporabo opreme v Franciji, ki omo - 

go�a varen prehod tovornjakom preko �elezniške 

proge pri prevozu sestavnih delov v proizvodni obrat 

Airbusa A380. Inštalacija zadeva 32 kri�iš� med 

pristaniš�em Bordeaux in mestom Toulouse. Na 

vsakem kri�iš�u je centralni kontrolni sistem, ki je 

povezan z opremo preko redundantnega kroga iz 

opti�nih vlaken, z namenom dose�i maksimalno za - 

nesljivost. Uporabljena oprema ODW-622 (po ve zava 

naprav z RS-232 vmesniki v vezavo multidrop ali 

redundant ring po opti�nem kablu) 

Slika 2 - Uporaba opreme v tovarni Airbus 

AVTOMATIKA 80/2008

26 PROCESNE KOMUNIKACIJE - Komunikacije v transportu 

�eški dobavitelj �elezniške prometne signalizacije, 

kontrolnih sistemov in sistemov avtomatizacije upo - 

ra blja Westermo proizvode za komunikacijo med 

kontrolorji. Za komunikacijo uporabljajo »multi - 

drop« inštalacijo z 4-�i�nim bakrenim kablom ali 

kablom iz opti�nih vlaken odvisno od razdalje med 

signalnimi napravami. Uporabljena oprema: LD-01 

(omogo�a povezavo naprav z RS-232 vmesnikom do 

razdalje 18km med dvema modema po bakreni �ici) 

in ODW-622 (omogo�a komunikacijo med napravami 

z RS-232 vmesnikom na razdalji �ez 1000 km po 

opti�nem kablu) 

Slika 3 - Uporaba opreme na Češkem 

Še en primer uporabe opreme Westermo je povezava 

30 postaj med mestoma Peking in Zhenzhou na 

Kitajskem na razdalji 500 km. Kontrolne naprave so 

povezane preko dveh lo�enih povezav »point-topoint« 

po opti�nem monomodnem kablu z na me - 


nom narediti sistem z visoko zanesljivostjo. Upo rab - 

ljena oprema: ODW-622. 

Slika 4 - Uporaba opreme na Kitajskem 

Pri na�rtovanju zanesljivih sistemov na podro�ju 

transporta se je potrebno zavedati, da uporaba ce ne - 

ne komunikacijske opreme dolgoro�no pomeni najdra�jo 

rešitev. Komunikacijska oprema predstavlja 

relativno nizek dele� investicije celotnega projekta, 

hkrati pa predstavlja odlo�ilni �len v zanesljivosti de - 

lo vanja sistema. 

Uradni zastopnik opreme Westermo je podjetje 

Gene ra, d.o.o. Kontaktna oseba: Roman Perdan, 

01/439-30-50 A

Ti ro�ni ra�unalniki imajo integriran kakovosten �italnik za �rtne kode, 

s katerim je zajem podatkov v kodah hiter in zanesljiv. Da bi pri 

»najboljšem sosedu« dosegli ve�jo produktivnost, redno uporabljajo terminale 

pri prevzemu blaga v trgovino, njenem urejanju ter opravljanju 

inventur, s �imer sledijo nekaterim drugim priznanim svetovnim trgovcem 

(Metro Group, Spar, Müller, E.Leclerc, Schleker idr.), ki se ravno 

tako zanašajo na Densove terminale (Denso je del Toyotinega koncerna 

(ve�). Ro�ni terminali bistveno skrajšajo �as, ki ga porabimo za inventure, 

poenostavljajo prevzem blaga ter prepre�ujejo (�loveške) napake, ki 

so pogoste pri ro�nem vnašanju podatkov. 

Prevzem blaga v trgovino 

Ob prevzemu blaga v trgovino delavec zajema �rtne kode z ro�nim terminalom 

Denso in s pomo�jo tipkovnice vpiše koli�ino posameznih 

artiklov, ki jih v trgovino prevzame. 

Urejanje trgovine 

Sem sodi tudi izpisovanje karton�kov s cenami in podatki o artiklih. Za 

tovrstno izpisovanje manjših koli�in karton�kov (do 200 dnevno) priporo�amo 

namizne tiskalnike Zebra TLP 2844 (ve�) ali Zebra LP 2844 

(ve�). Kadar je potrebno izpisati ve�je število karton�kov, priporo�amo 

uporabo tiskalnika Zebra S4M (ve�). 

Inventura blaga v trgovini 

S pomo�jo ro�nega terminala poteka inventura hitro in zanesljivo. Upo - 

rabnik s terminalom od�ita �rtno kodo artikla in vpiše koli�ino. S tem 

shrani podatke na terminal, kjer jih lahko tudi pregleduje, jim dodajati 

opombe ali popravlja zapise. Podatke o popisanih artiklih iz terminala s 

pomo�jo ko mu ni ka - 

cijskega vme snika 

prenese na ra�unalnik. 

Inventuro tako 

opravimo hitreje in 

z manj napakami, 

ki so pogoste pri ro - 

�nem vnašanju v 

ra�unalnik. Mercator 

skladiš�a svojih 

trgovin pojmuje kot 

prodajne police, do - 

stopne kupcem v 

�a su obratovanja 

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - Integrirana arhitektura 

Ročni računalniki v trgovini 

MERCATORJEVE TRGOVINE UREJENE Z 

ROČ RO NIMI RAČ R UNALNIKI DENSO 

Avtor: Gašper Lukšič, Leoss d.o.o. 

V 

okviru opreme za urejanje in pripravo maloprodajnih trgovin na poslovanje je LEOSS d.o.o. (www.leoss.si) 

poslovnemu sistemu Mercator d.d. (www.mercator.si) dobavil večje število robustnih ročnih računalnikov 

Denso BHT-8000. 

po sameznih poslovalnic, s �imer je 

pregled nad zalogo boljši. 

Mercatorjev vodja IT podpore ma - 

lo prodajnim trgovinam nam je 

vidno zadovoljen z delovanjem 

Den sovih terminalov, zaupal za - 

nimivo anekdoto o tem, kako so z 

»batch terminali« v�asih oprem - 

ljali stranke v svojih »Cash & 

Carry« trgovinah. »Vsaka stranka 

je dobila terminal, poskenirala �rt - 

ne kode izbranih artiklov, vpisala 

koli�ino in na blagajni terminal 

enostavno polo�ila v podno�je 

(podstavek za komunikacijo). Po 

prenosu podatkov je tiskalnik �ez 

nekaj sekund �e izpisoval dobav - 

nico ali ra�un s poskeniranimi ar - 

tikli, ki so jih stranki nato nemudoma 

pripravili.« 

Kaj je komisioniranje? 

Komisioniranje predstavlja vse 

ope racije, potrebne za oblikovanje 

po sameznih pošiljk na podlagi na - 

ro�il. Sistem komisioniranja je po - 

trebno skrbno na�rtovati - pri me - 

r no organizirati tok blaga in in - 

formacij ob upoštevanju strukture 

naro�il in blaga. 

Bistveni namen komisijona je 

zma njšati �as za oblikovanje po - 

sa meznih pošiljk in prepre�evanje 

napak. Z dobrim organiziranjem 

komisioniranja lahko porabljeni 

�as prepolovimo. 

Ve� informacij: Gašper Lukši�, 

LEOSS, d.o.o., tel.: (01) 530 90 20, 

fax: (01) 530 90 40, GSM: 040 

480 006, E: leoss@leoss.si. 


27

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3 

Saia ® PCD3 krmilniki so uporabljeni v proizvodnji čokolad, ur, sedaj še v proizvodnji vsem dobro 

znanih švicarskih žepnih nožev, ki so pojem švicarske kvalitete in vrhunskosti 

Saia ® PCD3 - v proizvodnji »Swiss army« nožev 

Nihče zanesljivo ne ostane ravnodušen, ko ima v rokah Švicarski »žepni« nož z njegovo funkcionalnostjo in 

uporabnostjo. Vsestranski nož je impresiven še posebej zaradi kvalitete in natančnosti izdelave in hkrati 

tudi zaradi same robustnosti. Vsak lahko najde ustrezen tip, so na razpolago enostavni do tistih, ki imajo lahko 

več kot 100 funkcij in imajo tako skoraj neomejen število možnosti uporabe. 

�eprav seveda v Saia®PCD3 proizvodnem programu 

ne boste našli »Camper-ja« (tabornika), »Huntsmana« 

(lovca) ali »Ranger-ja« (popotnika), so na voljo 

M3020, M3120, M3230, M3330, M5340, M5440, 

M5540, M6240, M6340, M6449, M6540 in M21 30 - 

V6. Ta široka paleta krmilnikov ponuja uporabniku 

za res vse, kar si srce lahko po�eli, od enostavnih 

modularnih PCD3.M3020 do zelo zmogljivih PCD3. 

M6540. In sedaj še nekaj novega: zmogljiv, kompak - 

ten krmilnik PCD3.M2130V6. 

PCD3.M2130V6, nov, kompaktni Saia- 

Burgess Controls krmilnik »multifunkcijska 

�epna varianta« 

PCD3.M2130V6 – ima 38 vhodov/izhodov (32 digitalnih), 

velik uporabniški pomnilnik, baterijsko podporo 

za zaš�ito podatkov in dodaten prostor za ko mu ni ka - 

cijski modul – vse skupaj �e v ohišju 130x140x70 mm. 

PCD3.M2130V6 je odgovor za vaše kompaktne apli ka - 

Saia ® PCD3.M213xV6 

Informacije: CONTROLS.SI, Franci Kričaj 

cije. Nima nobenih omejitev glede na celotno funk cio - 

nal nost PCD3 serije in ima mo�no srce in in te ligentne 

mo�gane za vaše aplikacije v avtomatiza ciji. Ko ga upo - 

rabite enkrat, ne morete biti ve� brez njega. 

PCD3.M6540/.M6440 Profibus DP Master 

PCD3.M6540/.M6440 krmilnik je PCD3.M5540/.M - 

5 440 z razliko, da ima galvansko lo�en in hiter 

Profibus DP port (12Mbitov/s). Ta zamenjujejo kla - 

si�en S-net/MPI vmesnik pri PCD3.M5540/.M54 40 

krmilnikih. 

Saia®PCD3.M6540 

Zajemanje, procesiranje in shranjevanje 

podatkov, upravljanje, razpošiljanje,… 

Vsi PCD3.Rxxx flash pomnilniški moduli za Saia® 

PCD3 serijo krmilnikov so sedaj na voljo brez ka kr š - 

nihkoli omejitev uporabe. 

Zajemanje podatkov preko lokalnih vhodov z ve� kot 

60 razli�nih tipov I/O modulov in do 13 serijskih vmesnikov 

na posameznem PCD3. Podpora standardnih 

pro tokolov (Profibus, Modbus, EIB, M-Bus,…) z veliko 

Saia®PCD3.R55xM04 Saia®PCD3.R55xM04 


29

30 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3 

število gonilni kov tretjih proizvajalcev dela Saia®PCD krmilnike idealne za uporabo tudi v funkciji komunikacijskih 

vrat in po datkovnih koncentratorjev v industrijskih aplikacijah. Podatkovno procesiranje in shranjevanje je zelo 

u�inkovito z uporabnimi IL ukazi in grafi�nimi Fupla Fbox-i. Podatke je mo�no shranjevati v binarni obliki ali v IT 

kompatibilnem ASCII formatu (v CSV datoteki). Na razpolago je do 4GB industrijskega SD flash pomnilnika za 

shranje va nje po datkov na posameznem Saia®PCD krmilniku. Omogo�eno je zanesljivo podatkovno up ravljanje v stabilnem 

datote�nem sistemu in razpošiljanje preko IT kompatibilnega vmesnika. 

Shranjevanje podatkov je izvedeno v sta bil - 

nem datote�nem sistemu, ki zadovoljuje vi so - 

kim zahtevam industrijskih aplikacij. Integriran 

WEB in FTP stre�nik v Saia ® PCD kr mil ni - 

kih daje veliko uporabnost izmenjavi podat - 

kov direktno z višje rangiranimi IT sistemi. Ni 

potrebno kreirati nobenih lastnih go nilnikov. 

Mo�no je tudi dogodkovno kontrolirano po ši - 

ljanje podatkov s pomo�jo e-pošte. 

PCD3 z 8 serijskimi 

komunikacij skimi vmesniki 

PCD3 serija krmilnikov ima mo�nost raz ši ri t ve 

tudi do 8 serijskih vmesnikov z uporabo do - 

datnih 4 komunikacijskih mo du lov-kartic, v 

ka tere je poleg osnovnega ko muni kacij ske ga 

vmesnika mogo�e do dati še dodaten ko mu ni - 

ka cijski vmesnik. Tako je na razpolago ši roka 

palete mo�nih komunikacijski kombinacij. 

AVTOMATIKA 80/2008

Saia ® S-Net povezava merilnih števcev energije 

Prikazana je aplikacija merjenja porabe energije (elektri�ne, toplotne, hla - 

dil ne,…) z uporabo serijskega S-Net protokola in prenosa podatkov na 

centralni obra�unski center (recepcijo). 

Sistem omogo�a zelo fleksibilno in avtomati�no pošiljanje velikega števila 

obra�unskih podatkov na dolo�eno lokacijo preko velike mno�ice protokolov 

in prenosnih medijev. Na posamezen krmilnik je mogo�e pri klju - 

�iti tudi do 400 merilnih števcev. Sistem je primeren za trgovske in po - 

slov ne centre, kampe, marine in povsod tam, kjer �elimo in imamo ve�je 

število selektivnih meritev porabe energije. Ker je za zajem podatkov upo - 

rabljen krmilnik je mo �no 

kombinirati aplikacijo tudi 

z drugimi nalogami, ki jih 

obi�ajno prosto progra ma - 

bilni krmilniki izvajajo 

(HV AC aplikacije v avt. 

zgradb, itd…). Rešitev odli - 

kuje enostavna in cenena 

medsebojna povezava (RS - 

485) koncentratorjev PCD7 

. H104S (na posamezen kon - 

centrator so lahko pri klju - 

�eni štirje števci) in krmilnika. 

Iz krmilnika lahko podatke 

avtomatsko pošiljamo na 

vnaprej dolo�en obra�unski 

datum, lokacijo, lahko se 

kombinira tudi z WEB apli - 

kacijo. S pomo�jo obi�ajnega 

internetnega brskalnika 

lahko v vsakem trenutku 

spremljamo porabo energije 

in jo tako tudi obra�unavamo. 

Idealna rešitev za 

zelo konkuren�no ceno. A 

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3 31 

Primer aplikacije: 

Merjenje porabe energije 

AVTOMATIKA 80/2008

32 EXPRESS NOVICE - OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Vision130 

WEISS-Umwelttechnik 

klimatske komore 

in testna oprema 

za simulacijo okoljskih 

vplivov. 

Revolucionarna nova WK3 

generacija klimatskih omar. 

LDS sistemi 

za testiranje vibracij. 

�� 

in zanesljivi. 

AMtest nastopa na slovenskem 

�� 

izdelke WEISS-Umwelttechnik in 

LDS Test and Measurment. Ponu- 

�� 

testne in merilne tehnologije za 

elektronsko, avtomobilsko, farmacevtsko 

in drugo industrijo. 

AMtest-TM Kft., 

H-1184 Budapest, József u. 29, 

�� 

za slovenijo: GSM: 031 736 745 

�� 

www.amtest.hu 

AVTOMATIKA 80/2008

Oglasna sporočila 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 


33

34 MERILNA OPREMA - InfiniiVision 700 digitalni osciloskopi 

InfiniiVision 7000 

InfiniiVision 7000 

NOVA DRUŽINA VRHUNSKIH AGILENTOVIH 

DIGITALNIH OSCILOSKOPOV 

Razvojniki in preizkuševalci na podro�ju elektronike, 

kot npr. v avtomobilski industriji, v proizvodnji ra - 

�u nalnikov, komunikacijske opreme, opreme za 

brez �i�ne komunikacije, polprevodnikov in vojaške 

opreme ustvarjajo vedno kompleksnejša elektronska 

vezja. Osciloskope uporabljajo kot osnovna orodja za 

preizkuševanje in razhroš�evanje dizajnov. Novi 


Informacije: AVEKTIS d.o.o. 

Agilent Technologies je razširil svojo ponudbo digitalnih osciloskopov za opazovanje digitalnih in analognih 

signalov. Konec februarja je predstavil novo družino InfiniiVision 7000, sestavljeno iz kar desetih novih 

modelov osciloskopov naslednje generacije. V Agilentovi družini InfiniiVision 7000 so na voljo dvo- in 

štirikanalni osciloskopi z od 350 MHz do 1 GHz pasovne širine. Odlikuje jih izredno hiter zajem signalov in osveževanje 

spomina – do 100.000 krat na sekundo – kar v kombinaciji z vgrajenim 12,1-palčnim XGA LCD zaslonom 

omogoča najboljšo vidljivost signala doslej! 

Agi lentovi InfiniiVision osciloskopi dru�ine 7000 

upo rabnikom omogo�ajo zanesljiv in dosleden 

vpo gled v podrobnosti signala – tako za analogne 

in/ali digitalne kot tudi serijske signale – in s tem 

hitrejše pre verjanje elektronskih sistemov. 

• Najve�ji zaslon: vsi modeli dru�ine InfiniiVi sion

7000 imajo 12,1-pal�ni za s - 

lon, �esar do sedaj ni ponudil 

še no ben obstoje�i osciloskop. 

Ve liki za slo ni namre� postajajo 

vse pomembnejši, saj se danji 

osci lo skopi, namenjeni splošni 

uporabi, po tre bujejo vse ve� 

prostora za prikaz digitalnih 

in se rijskih si gnalov. Na ve li - 

kem zaslonu la hko pri ka�emo 

do 20 kanalov simultano. 

• Najhitrejše osve�evanje: ne - 

prekosljiva hitrost os ve �evanja 

– do 100.000 krat na sekundo. 

Za di zaj ne, kjer merimo digitalne 

in analogne signale, je 

hi t rost osve�evanja kar 5.000krat 

ve�ja kot pri kateremkoli 

obstoje�em osciloskopu. Tako 

lahko uporabnik vidi tudi po - 

drobnosti signala, ki jih ostali 

oscilo sko pi zaradi premajhne 

hitrosti osve �e vanja ne pri ka - 

�ejo. 

• najširša paleta vgrajenih mo�nosti in dodatnih 

apli kacij: 

• serijsko dekodiranje in pro �enje za I2C, SPI, CAN, 

MERILNA OPREMA - InfiniiVision 700 digitalni osciloskopi 

LIN, FlexRay, RS-232 in ostale 

UART; 

• hitro razhroš�evanje z dodanimi 

jedri za Xilinxove ali Alterine 

FPGA-je; 

• segmentirani spomin za analizo 

laserskih pulzov, radarskih sno - 

pov in serijskih paketov; 

• ogled in skupna raba z osci lo - 

sko pom zajetih podatkov na 

oseb nem ra�unalniku in 

• mo�nost analize z osciloskopom 

zajetih RF signalov tudi z upo - 

ra bo programske opreme Vector 

Signal Analysis (VSA). 

Agilent Technologies je v zadnjih 

petih letih najhitreje rasto�i proizvajalec 

digitalnih osciloskopov na 

svetu. Nova dru�ina osciloskopov 

InfiniiVision 7000 je bila predstavljena 

na sejmu v Nürnbergu 

26. februarja in je sedaj na voljo 

tudi slovenskim kupcem. 

Ve� podatkov o novih osciloskopih je na voljo na 

sple tni strani: www.agilent.com/find/7000 in na 

www.avektis.com. A 


35

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

� 

�� 

�� 

�� 

�� 

��

CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1 37 

CADdy++/SEE Electrical V4R1 

Prihranek časa v vseh fazah priprave 

elektrotehniške projektne dokumentacije 

Informacije: Andrej Orešnik,IB-PROCADD d.o.o., Ljubljana, caddy@ib-procadd.si 

Le nekateri sodobni elektrotehniški e-CAD programi za projektiranje vsebujejo večino funkcij in posebnosti, 

ki jih potrebuje današnji elektroprojektant za hitro in učinkovito izvedbo projekta. Vse bolj smo podvrženi 

hitremu tempu in nenehnim spremembam. Vsak uspešen elektroprojektant se mora temu prilagajati. Zato 

potrebuje ustrezno programsko opremo. 

Na slovenskem tr�iš�u je �e ve� kot 19 let prisotna e- 

CAD programska oprema CADdy++/SEE. Programska 

oprema je izjemno priljubljena tako pri nas kot 

v tujini in omogo�a fleksibilnost ter hitro in enosta - 

v no izdelavo celotne projektne dokumentacije. Podjetje 

IB-PROCADD d.o.o., ki je distributer program - 

ske opreme tako v Ex Jugoslaviji kot v Sloveniji se 

neprestano trudi za izbolšanje kakovosti pri teh - 

ni�nih rešitvah s CADdy++/SEE programsko opremo. 

Katere so pravzaprav tiste zna�ilnosti programa, ki 

nam omogo�a hitro ustvarjanje projekta-od samega 

za�etka, ko v shemo postavimo prvi simbol in vse do 

predaje dokumentacije. 

Pomemben je prihranek �asa 

Ve�ina strokovnjakov vidi izdelavo razumljive in za - 

upanja vredne dokumentacije kot nujno zlo, ki mora 

biti opravljeno v �im krajšem �asu. Vsi se zavedamo, 

da so danes ti roki izjemno kratki, zato vsi stremijo 

za tem, da bi ravno v tej fazi priranili �im ve� �asa. 

To lahko dose�emo le, �e vaš e-CAD sistem vsebuje 

naslednje: 

• knji�nice simbolov, knji�nice komponent in baze 

proizvajalcev, 

• enostavno vstavljanje in povezovanje simbolov v 

shemo, ter sprotno samodejno bele�enje vseh 

podatkov v bazi, 

• samodejno generiranje grafi�nih seznamov na 

AVTOMATIKA 80/2008

38 CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1 

podlagi baze podatkov, enostavno spreminjanje in 

prevajanje projekta, 

• celotno dokumentacijo v digitalni obliki v enem 

programu in na enem mestu, 

• mo�nost prelivanja podatkov v druge Windows 

programe ter povezava s poslovnimi ter PDM 

(Project Data Management) aplikacijami. 

Tak sistem nam omogo�a hitro postavljanje simbolov, 

iz �e vgrajeni knji�nic, v shemo, enostavno 

povezovanje med simboli ter dolo�anje tipov komponent 

iz baz proizvajalcev, hitro spreminjanje projekta, 

ter takojšnje, samodejno generiranje grafi�nih 

popisov in priklju�nih na�rtov. 


Inteligentno izvajanje 

Samo grafi�ni izgledi simbolov v knji�nicah niso do - 

volj. Funkcionalnost programa mora biti podprta z 

inteligentnem izvajanjem. Z enim samim klikom na 

simbol v tokovni shemi se nam odpre pogovorno ok - 

no z vsemi lastnostmi komponente (od priklju�nih 

tekstov, tipa, opisa,...), ki jih lahko v vsakem tre - 

nutku spremenimo. �e komponenti dolo�imo tip iz 

baze proizvajalcev, ta privzame vse vrednosti atribu - 

tov, ki so z njim dolo�ene. 

Ob vsakem na novo postavljenem simbolu v to kov - 

no shemo, se vsi njegovi atributi takoj zapišejo v ba - 

zo podatkov. Ravno tako se v tej bazi zapisujejo vse 

povezave, potenciali, sponke. Posebni urejevalniki 

nam omogo�ajo spreminjanje lastnosti in oznak elementov 

(preštevil�evanje in preimenovanje). Na podlagi 

podatkov v bazi program samodejno generira 

vse popise, in priklju�ne na�rte (spon�ne matrike). 

Vsak izpis ima obliko, ki jo sami prilagodimo. 

Knji�nice simbolov in prizvodov 

CADdy++/SEE Electrical �e vsebuje knji�nice simbolov 

(tako elektri�ne kot tudi mehanske) po 

najnovejšem standardu EN61346, poleg tega pa 

imamo mo�nost kreiranja lastne knji�nice simbolov 

kjer izjemno enostavno dodajamo lastne simbole, ki 

smo jih izdelali sami, ali pa smo jih uvozili iz baz 

proizvodov razli�nih proizvajalcev. 

Pri postavljanju simbolov na elektri�no shemo nam 

jih program samodejno oštevil�uje glede na predhodno 

(po naših �eljah) definiran na�in. Obenem pa 

nas opozarja, �e ho�emo v projekt postaviti dva ali 

ve� elementov z istim imenom. Pri potencialih z istimi 

imeni ter kontaktih relejev program samodejno 

postavi reference. 

Na podalgi izbranih proizvodov iz baze proizvajalcev 

hitro in u�inkovito izdelamo popis materiala z vsemi 

relavantnimi podatki. Na podlagi podatkov o zunanjih 

merah elementov lahko avtomati�no generiramo 

izgled postavitve komponent v stikalnih omarah. 

Slika1 - Knjižnice simbolov in lastnosti elementa v 

tokovni shemi v CADdy++/SEE Electrical. 

Samodejno generiranje popisov iz baze 

podatkov 

Ko kon�amo z risanjem diagramov ter dolo�evanjem 

tipov elementom, so v bazi vsi podatki �e prisotni. Z 

nekaj kliki preverimo morebitne napake v projektu, 

kot so podvojena imena, prezasedenost kontaktov, 

nepravilne povezave, kontakte brez povezave in 

drugo, v kolikor nismo upoštevali opozoril med 

samo izdelavo projekta. 

Na podlagi teh podatkov izpišemo sezname kot so 

popis elementov, povezav, dokumentov, kablov, 

sponk, ... Najve� �asa pridobimo z avtomati�no ge - 

neriranim grafi�nim izgledom spon�ne letve z vsemi 

informacijami, ki jih potrebujemo - oznake sponk, 

cilji, priklju�ne �ice kablov in povezav, ter mosti�ki. 

Vsak popis predhodno prilagodimo lastnim potrebam 

v obliki predloge, ki jo nato uporabimo v projektu. 

CADdy++/SEE Electrical �e vsebuje tudi 

lastne predloge, ki pa jih je tudi mo�no enostavno 

modificirati. 

Slika2 - Avtomatično generirani popisi in spončna 

matrika v e-CAD programski opremi CADdy++/ 

SEE Electrical.

Windows zdru�ljivost 

Ve�ina uporabnikov ra�unalniških tehnologij uporablja Windows 

operacijski sistem, zato je popolna zdru�ljivost z njim izjemnega pomena. 

Zaradi popolne Windows kompatibilnosti je mo�no v 

CADdy++/SEE Electrical zelo hitro in enostavno v projekt vstavljati 

slike, Excelove tabele, izva�ati sheme v rasterski format, izva�ati 

podatke v druge Windows programe. Omogo�en je tudi izvoz ter uvoz 

projekta v DWG, DXF in DXB formatu. 

Ekskluzivni zastopnik in razvojni partner e-CAD programske 

opreme francoskega giganta IGE+XAO v Sloveniji in dr�avah nekdanje 

Jugoslavije je slovensko podjetje IB-PROCADD d.o.o. 

Naknadne spremembe v projektu 

Izjemna fleksibilnost nam omogo�a, da lahko s pomo�jo vgrajenih 

funkcij zelo enostavno zamenjamo dolo�en tekst v celotnem projektu, 

prevedemo projekt v druge jezike, zamenjamo simbol v celotnem projektu 

z novim, lahko vrinemo strani in dolo�en del prekopiramo iz �e 

narisane sheme, zamenjamo risalno predlogo, ne da bi s tem vplivali na 

celotno vsebino projekta. Vse te spremembe je mo�no opraviti le s tremi 

kliki, zato s temi funkcijami prihranimo ogromno �asa pri morebitnih 

kasnejših nepredvidenih spremembah v projektu! 

Velik prihranek �asa omogo�ajo tudi posebni urejevalniki s pomo�jo 

katerih lahko manipuliramo s podatki neposredno v bazi. Njihovo upo - 

rab nost spoznamo zlasti ob naknadnem spreminjanju oznak elementov 

in povezav ter pri vrivanju dodatnih sponk. 

Vsekakor danes ne moremo biti konkuren�ni na podro�ju priprave elektro 

dokumentacije brez ustrezne e-CAD programske opreme, ki nam 

omogo�a hitro pripravo dokumentacije brez napak. Pri izbiri je izjemnega 

pomena enorgomija, fleksibilnost, cena ter predvsem zanesljiva in 

dobra tehni�na podpora, ki Vam v vsakem trenutku lahko prisko�i na 

pomo� in lahko upošteva Vaše potrebe ter �elje pri nadaljnem razvoju e- 

CAD programske opreme. 

A 

CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1 


39

40 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Namenski proizvodi Synatec 

Kdaj proizvodna 

podjetja 

potrebujejo 

namenski proizvod? 

Iztok Jereb, vodja programa Namenski proizvodi, Kolektor Synatec, d. o. o. 

Potreba po zadovoljevanju diversificiranih kupcev, vse večji pritiski konkurence, vse višja pričakovanja 

kupcev, potreba po hitrem in učinkovitem lansiranju novih izdelkov in zahteve po višji kakovosti izdelkov so 

samo nekateri od izzivov s katerimi se srečujejo proizvodna podjetja. To pomeni, da morajo biti proizvodni 

procesi in konec koncev tudi izdelki, ki jih ponujajo svojim odjemalcem, vse bolj fleksibilni. 

Na vprašanje kdaj proizvodna podjetja potrebujejo 

namenski proizvod, smo tako posredno odgovorili �e 

v uvodu. Odgovor na to vprašanje je: Vse pogosteje. 

�e pa skušamo na vprašanje odgovoriti bolj konkretno, 

lahko re�emo, da takrat 

• ko standardni proizvodi in naprave ne dosegajo 

�elja kupcev, 

• ko funkcionalnost standardne ponudbe ni ustrezna, 

• ko je potrebna velika prilagodljivost proizvajalca 

kupcu in nenazadnje 

• ko je zahtevana visoka cenovna u�inkovitost. 


Standardna ponudba razli�nih proizvodov (indistrijski 

ra�unalniki, krmilniki, paneli ...) na trgu je široka 

in raznolika. Kljub temu pa se veliko proizvodnih 

podjetij (npr. strojegraditeljev) dnevno sre�uje s pro - 

b lemom izbire prave (optimalne) opreme za dolo�en 

izdelek (stroj). 

Sicer je s standardno ponudbo mogo�e izvesti kar ko - 

li, ampak na precej neoptimalen na�in (tako »sesta - 

v ljena« oprema velikokrat ni funkcionalno primerna 

oziroma lahko ponuja mnogo ve� kot je za dolo�en 

stroj potrebno, poleg tega oziroma prav zato pa je 

skoraj vedno predraga). Nezanemarljiv dejavnik je 

Industrijski računalnik Krmilnik za sušilne naprave

tu di prilagodljivost dobaviteljev standardne opreme, 

ki je po pravilu minimalna, torej velja pravilo »vze - 

mi, kar je ponujeno«. 

Namenski proizvodi Synatec 

Prav prilagodljivost potrebam kupcev in visoka cenovna 

u�inkovitost sta glavni vodili programa 

namenskih proizvodov podjetja Kolektor Synatec. 

Podjetje z lastnim razvojem opreme za avtomatizacijo 

sledi svetovnim trendom in individualnim �eljam 

kupcev. Pri tem sodelujemo s podjetji znotraj koncerna 

Kolektor, sestrskim podjetjem Synatec GmbH 

Nem�ija in ostalimi partnerji. 

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Namenski proizvodi Synatec 41 

Krmilnik za klimatizacijo PROFIBUS vhodno-izhodna enota za ventilske 

otoke 

Krmilnik za upravljanje namenske naprave 

Vhodno-izhodna enota 

Za kupce iz številnih bran� smo izdelali namenske 

proizvode kot so: 

• industrijski ra�unalniki, 

• komunikacijski vmesniki, 

• vhodno-izhodne enote, 

• krmilniki, 

• industrijski monitorji, 

• info terminali ter 

• razli�ni elektronski moduli po �elji naro�nika. 

Za vse dodatne informacije o namenskih proizvodih 

podjetja Kolektor Synatec vam je na voljo vodja programa 

Iztok Jereb (iztok.jereb@synatec.si, 05/37 

206 58, 031 836 993). 

A 

AVTOMATIKA 80/2008

42 CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 

Možnosti, ki jih nudi program WSCAD 5 pri kreiranju lastnih predlog (različnih 

okvirjev, obrazcev in seznamov) potrebnih za izdelavo elektro projekta 

IZDELAVA proJEKTNE 

DOKUMENTACIJE Z 

WSCAD 5 

Prikaz poslovenjene predloge in osnovna 

pojasnila 

WSCAD 5 ponuja v slovenski verziji ve� razli�nih 

poslovenjenih predlog za razli�ne oblike na�rtov od 

velikosti A4 do A0. V tem prispevku vam predstavljamo 

eno od izbranih mo�nosti na A4 formatu. 

Kot je bilo opisano �e v predhodnih prispevkih, 

WSCAD 5 razlikuje ve� vrst datotek (krovni list, vsebino 

projekta, na�rt, seznam materiala, seznam 

kablov, spon�na letev, itd.) in za vsako od teh 

datotek ponuja tudi poseben obrazec/okvir, ki je prilagojen 

posebnostim posamezne datoteke. 

Npr. Stikalni na�rt potrebuje samo “Okvir risbe”, v 

katerega so vnešeni samo podatki iz podatkovne 

baze “Vodenje projektov” (slika 1). 


Informacije: Vojko Miklič, Hiperion d.o.o., wscad@hiperion.si 

Projektna dokumentacija vsebuje poleg tehniških risb tudi določene tehniške popise, ki so nujno potrebni za 

celovito razumevanje načrtovane funkcije, hkrati pa poenostavljajo čitanje projekta ter omogočajo lažjo 

in hitrejšo izdelavo in montažo projektirane opreme. Program WSCAD 5 ponuja projektantu veliko že narejenih 

poslovenjenih okvirjev, obrazcev ter seznamov, ki projektantu poenostavijo izdelavo lastnih obrazcev za 

uporabo v lastnih projektih. 

Slika 1 

Zaradi la�jega razumevanja od kod se podatki zajemajo, 

smo za ozna�evanje podatkov izbrali barvne 

ozna�itve. 

Pomen barvnih ozna�itev je naslednji: 

• Modra => podatki iz baze podatkov vodenja 

pro jektov, 

• Rde�a => podatki iz aktualne baze, ki nastaja 

ob vsa kem aktivnem projektu, 

• Rumena=> prera�unani podatki na osnovi ve li - 

�in iz projekta in obstoje�e baze (št. 

ko sov, cena/ enoto) 

V naslednjih primerih lahko sledimo od kod in na 

katero mesto v obrazcih se podatki prenašajo. 

Slika 2 

Pri izpisu vsebine se vsi podatki zajemajo iz baze 

“Vo denje projektov.

Slika 3 

Pri “Seznamu referenc” pa se del podatkov zajema iz baze “ Vodenje projektov”, 

drugi del pa iz baze, ki se oblikuje ob aktualnem projektu. 

Enako je tudi pri “Spon�ni letvi”, “Seznamu kablov” in “Tabeli kablov” 

kot se vidi na slikah 4, 5 in 6. 

Slika 4 

www.hiperion.si 

CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 


43



Slika 5 

Slika 6 

Na “Seznamu materiala” (slika 7) pa se poleg podatkov iz teh dveh po - 

datkovnih baz, pojavijo tudi prera�unane vrednosti in sicer za ceno 

posamezne pozicije ter v spodnjem desnem vogalu tudi zbirna cena za 

celoten popis na tem listu. 

www.hiperion.si

Struktura posamezne predloge 

Slika 7 

Vsaka predloga ima dolo�eno fiksno grafi�no osnovo in tekste. Poleg 

tega pa ima na to�no dolo�enih mestih s tako imenovanimi “tekstualnimi 

kazalci ali alokatorji” ozna�eno mesto za vnos dolo�enih podatkov iz 

ustreznih podatkovnih baz. Vsi ti “tekstualni kazalci” so na obrazcih 

zakriti in jih program ne prikazuje, saj bi zaradi števila in gostote izpisa 

onemogo�ali normalno delo. Prika�ejo se samo, kadar s posebnim ukazom 

“Prika�i vse” izberemo celoten prikaz vseh vnešenih tekstov. 

Za primer si poglejmo naslednjo strukturo izpisa pri “Spisku materiala”, 

ko smo vklopili funkcijo “Prika�i vse”. 

Slika 8 

CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 45 

AVTOMATIKA 80/2008



Slika 9 

Kot je razvidno iz slike 8 se pod dolo�enimi izpisanimi teksti (podatki iz 

podatkovnih baz) na predlogi izpišejo tudi “tekstualni kazalci”, zato 

postane vsebina izpisa nejasna, ker se na istem mestu nahajata tako tekstualni 

kazalec kot tudi podatek. 

Ker so lahko strukture posameznih predlog precej zapletene, je najenostavneje 

preoblikovati �e obstoje�e predloge in jih prilagoditi svojim po - 

tre bam. Postavljanje struktur povsem na novo je precej zamudno opra - 

vi lo, poleg tega pa jih je potrebno v celoti tudi preveriti v njihovem delovanju. 

V obeh primerih je projektantu na razpolago funkcija “Tekstualni kazalec”, 

ki se nahaja v meniju “ Spremeni”. 

Najprej je seveda potrebno vnesti ali pa kreirati datoteko vrste “Risalni 

okvir”. V obeh primerih, ko popravljamo obstoje�o predlogo, ali ko iz - 

de lujemo svojo novo predlogo, je priporo�ljivo predhodno zapreti odprte 

projekte. Nato v meniju WSCAD 5.2 in podmeniju “Predloge” izberemo 

npr. mapo “Okvirji 1-8A4”. 

Tu si izberemo npr. “Seznam materiala ” (slika 9). 

Vklju�imo funkcijo “Tekstualni kazalec” v meniju “Spremeni” in na za - 

slonu se nam pojavi okno s spiskom vseh tekstualnih kazalcev, ki se 

lahko vnašajo v to predlogo. �e izbrani in vnešeni kazalci so obarvani 

rde�e, ostali pa so �rne barve. Na razpolago imamo ukaze “Vstavi”, 

“Aktualiziraj”, “Umesti” in “Izbriši”. 

Nadaljevanje v naslednji šte vil ki 

revije Avtomatika. A

O b i š č i t e 

p r e n o v l j e n e 

s p l e t n e st r a n i 

www.hydra-co.si 

Years 

NOVA NOVA DIMENZIJA DIMENZIJA V ELEKTRO ELEKTRO 

PROJEKTIRANJU PROJEKTIRANJU IN INŽENIRINGU 

INŽENIRINGU 

Razvojne faze: 

• koncept, projektiranje, izdelava, 

montaža, vzdrževanje,... 

inženiring za energetiko, transport in industrijo d.o.o. 

EPLAN Electric P8 


electric P8 

P - POWER - 100 % prenos podatkov, Install & GO 

P - PRODUCTIVITY - Sočasni inženiring širom sveta 

P - PERFORMANCE - Masovna obdelava podatkov 

P - PROCESS - Grafični ali objektni način dela 

P - PROGRESS - Edinstvena modularna “EPLAN platforma“ 

P - PRECISION - Kvaliteta od prvega koraka 

P - PASSION - Kvantni skok, ki postavlja nove standarde 

P - PREMIUM - 

EPLAN Electric P8 – “VEDNO v OSPREDJU” 

licence, vzdrževanje, tehnična podpora, šolanje, svetovanje 

Stegne 7, SI-1000 Ljubljana • tel.: 01/ 511 10 95 • fax: 01/ 511 30 79 

GSM: 031/368 783 • info@exor-eti.si • www.exor-eti.si 


47

Prireditelj posvetovanja 

“najve~ja neodvisna strokovna konferenca, 

ki v celoti pokriva podro~je informatike” 

DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2008 

09. – 11. april 2008 

Kongresni center Grand Hotel Bernardin Portoro` 

Ne zamudite! 

^akajo vas: 

zanimiva predavanja doma~ih in tujih strokovnjakov z vseh podro~ij informatike, 

letos posebna predstavitev podro~ij 

Interoperabilnost in odprti standardi 

ter Informatika v finan~nih institucijah 

pestre razprave na okroglih mizah, 

delavnice in 1-2-1 sestanki, 

dru`abni dogodki, 

in še marsikaj... 

»Interoperabilnost kot izziv informatiki« 

www.dsi2008.si 

Organizator posvetovanja

Pravi sejem za elektroniko! 

Bodite spet del slovitega sejma z ve� 

kot 50-letno tradicijo, na najboljši 

lokaciji v Sloveniji, v prenovljenih 

sejemskih dvoranah z vso potrebno 

infrastrukturo... 

Razbijte sejemsko sivino! 

Sre�ajmo se na predstavitvah, delav - 

ni cah in drugih obsejemskih dogodkih... 

Povabite poslovne partnerje ter 

predstavite svoje rešitve, storitve in 

iz delke! 

Podrobni program sejma je objavljen na spletnih 

stra neh Sejma elektronike in generalnega medijske - 

ga pokrovitelja - reviji Elektronika in Avtomatika 

-zalo�be HYDRA & CO. (www.hydra-co.si in 

www.avtomatika.com). Osnovni razstavne teme 

pa so: 

� Profesionalna elektronika 

� Telekomunikacije 

� Radiodifuzija 

� Komponente, funkcijske enote in materiali 

� Mehatronika in robotika 

� Internet in z njim povezane storitve 

� Multimedijske tehnologije 

� Poslovna elektronika 

� Ra�unalništvo 

� Varnostne in zaš�itne naprave 

� Storitve, in�eniring in literatura 

� Zdru�enja in ustanove ... 

Gospodarsko razstaviš�e d.o.o. • Dunajska cesta 18 • SI-1000 Ljubljana 

Informacije: Rastko Aleš • tel: 01/ 300 26 31 • rastko.ales@gr-sejem.si • www.gr-sejem.si 

Glavoboli pri organizaciji 

lastnih dogodkov!? 

Na sejmu elektronike lahko upo rabite 

sejemsko organizacijo, op re mo in kon - 

feren�ne prostore! 

Najboljše mesto za srečanje! 

Prijazna Ljubljana, vsem najbli�je me - 

sto! Kri�iš�e evropskih poti, sre diš�e 

slo venske industrije, z ogromno bazo 

znanja, strokovnjakov in ljubiteljev 

elektronike!

50 


AVTOMATIKA 80/2008

Ali v vaših aplikacijah pričakujete od optičnih senzorjev obvladovanje zahtevnih nalog, primernost visokim hitrostim 

procesov in vsestransko uporabnost v industrijskem okolju? W12-3 je vedno prava izbira – naj bo pri tehnologiji 

pakiranja, v farmacevtski, prehrambeni industriji ali 

v polnilnicah. W12-3 nudi najboljšo kakovost v kovinskem ohišju z jasnimi prednostmi pred običajnimi optičnimi 

senzorji glede na zaznavanje predmetov, uporabnost v industrijskem okolju in nadzor senzorja. 

Podrobnejše informacije na www.sick.com/W12-3.

ISSN 1580-0830 AVTOMATIZACIJA PROCESOV ... - Avtomatika

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?