2 4 6 12 18 Dars in notranje komuniciranje

Časopis za Povezovanje Slovenije, letnik 5, št. 18, marec 2009
Dars in notranje komuniciranje
Lanskoletna analiza zadovoljstva zaposlenih je med drugim pokazala
potrebo po izboljšanju notranjega komuniciranja v družbi.
Zahteva po dobri komunikaciji znotraj organizacije je zapisana tudi v standardu kakovosti
ISO 9001, s katerim želimo uskladiti svoje poslovanje še letos.
Proces komuniciranja ne sme biti samemu sebi namen. Njegov cilj je izboljšati poslovanje
in delovno okolje, vzpostaviti dobre odnose ter povečati medsebojno zaupanje.
Ravno pomanjkanje zaupanja, tudi znotraj organizacije, je eden izmed ključnih vzrokov
za današnjo gospodarsko krizo. Če zaupanja ni, kako naj organizaciji potem zaupa zunanje
okolje?
Neustrezna notranja komunikacija je večkrat vzrok, da podjetjem ne uspe, da bi se postavila
po robu težavam, kot so neučinkoviti procesi, zbirokratiziranost, nedoločeni cilji in prioritete,
nepravično nagrajevanje, neprimerni ljudje na napačnih mestih, nelojalnost in premajhna zavzetost
za izpolnjevanje skupnih ciljev, posledično pa slabši delovni rezultati in nezaupanje okolja do
podjetij. Rezultat uspešnega komuniciranja pa je pravočasno odkrivanje težav. Predvsem vodstvo
na vseh nivojih bi moralo biti »hvaležno« za vsako opozorilo, vsak predlog zaposlenih, saj organizacija
le tako lahko ukrepa in napreduje v pravi smeri. Če po procesu komunikacije ne pride do
otipljivih sprememb, ki jih je mogoče opaziti ali izmeriti, potem ne moremo govoriti o »učinkovitem
komuniciranju«.
Uspešne organizacije nenehno izboljšujejo svoj sistem notranjega komuniciranja. Tudi na Darsu
nam je uspelo uvesti nekaj izboljšav. V aprilu bodo začele delovati prenovljene intranetne strani
družbe, v februarju je izšla prva številka mesečnega informatorja, Preglednika, ki bo, kot pove
že njegovo ime, vsak mesec prinašal kratek pregled dogajanja v družbi. Pred vami pa je prenovljen
časopis Avtoceste, v katerem smo skušali v največji meri upoštevati vaše želje in predloge. Strokovni
članki bodo v prihodnosti krajši, več pa bo predstavitev sodelavcev in razvedrilnih vsebin.
Odprli smo tudi nove komunikacijske poti. Z letošnjim letom uvajamo tako imenovane letne
pogovore med vsemi zaposlenimi in njihovimi vodji. Ti pogovori bodo koristni toliko, kolikor
bomo po njih opazili, da se je kaj spremenilo. Tudi nov Pravilnik o napredovanju odpira priložnost
za dialog o osebni uspešnosti. Naš cilj je, da postopoma vzpostavimo čim več objektivnih in vnaprej
znanih meril. Naše počutje in rezultati, ki jih dosegamo, so boljši, če natančno vemo, kaj se
od nas pričakuje oziroma, s kakšnimi merili se nas ocenjuje. Predvsem vodjem želim, da bi bili kos
novim nalogam.
Nove in izboljšane komunikacijske poti so rezultat skupinskega dela mnogih darsovk in darsovcev.
Zahvala in pohvala vsem, ki ste pri tem ustvarjalno sodelovali, vaša komunikacija je rodila
sadove.
mag. Tomislav Nemec,
predsednik uprave DARS d.d.
ISSN 1581-8977
št. vpis v razvid medijev: 1002
interni časopis
DARS d.d.
V tej številki:
2
Premišljeno v
spreminjanje
cestninskega sistema
4
Plužni dan v ACB
Ljubljana
6
Naš pogovor:
Vito Meško:
Korektnost in doslednost
na vseh področjih
12
Darsovi športniki
uspešni na 37. Zimskih
športnih igrah cestarjev
18
Indijo ljubiš ali sovražiš
Izdaja: DARS d.d.
Ulica XIV. divizije št. 4
3000 Celje
tel. št.: 01/300 99 20
faks: 01/300 99 33
e-mail: avtoceste@dars.si
UREDNIŠTVO: Branka Videtič (odgo-
vorna urednica), Teja Kržišnik (glavna
urednica), Sandi Radovan (tehnični
urednik), Romana Duša, Edvard Ger-
dej, Brane Nastran, Barbara Popit, mag.
Nataša Kovše, dr. Miklavž Čepon, Sonja
Korošec, Ida Car Meh, Anton Žagar, Da-
vid Žagar; ilustracije: Ciril Horjak

2 Avtoceste
Takšen
izkupiček
je delno posledica
naraščajočega prometa na
avtocestah, delno pa dejstva,
da smo polovico leta promet cestninili klasično,
v drugi polovici leta, pred turistično
sezono, pa so bile uvedene vinjete, kar je
imelo pozitiven učinek na skupne prihodke
iz naslova cestninjenja.
Ravno protesti tranzitnih uporabnikov
slovenskih cest proti uvedbi zgolj
polletnih in letnih vinjet so sprožili
zahtevo Evropske komisije, da Slovenija
uvede vinjete za krajše časovno obdobje.
V svoji zahtevi je šel najdlje evropski komisar
za promet, ki zahteva celo uvedbo
tedenske vinjete za 5 EUR že v letošnjem
letu.
Ne glede na to, kdaj bi Slovenija uvedla
vinjete za krajše časovno obdobje,
dolgoročne projekcije cestninskih prihodkov,
zbranih po sedanjem, kombiniranem
sistemu kažejo, da bo DARS d.d.
vsako leto težje zbral dovolj prihodkov
od cestninjenja, ki so poglavitni vir za
vračanje najetih kreditov.
Premišljeno v spreminjanje
cestninskega sistema
V lanskem letu je DARS d.d. s cestninami zbral 201,62 mio EUR, kar je dobrih
15 odstotkov več kot leta 2007.
Na predlog
ministra za promet
dr. Patricka Vlačiča
je bila imenovana
Medresorska delovna skupina za
sestavo predlogov ukrepov financiranja
avtocestnih programov ter cestninjenja.
Delovna skupina je pripravila nabor predlogov,
s katerimi bi lahko povečali cestninske
prihodke.
Tedenske vinjete v začetku letošnje
turistične sezone
Prvi predlog delovne skupine je bil,
da se vinjete za krajše časovno obdobje
uvedejo šele prihodnje leto. Vendar je
vlada na seji 26. marca sprejela odločitev,
da se zaradi pritiskov Evropske komisije
in zaradi dejstva, da Komisija zadržuje
kohezijska sredstva za gradnjo avtocest,
začne s potrebnimi postopki, s katerimi
se zagotovi, da bodo kratkoročne vinjete
v uporabi že s 1. julijem letos.
Da bo to izvedljivo, je potrebno najprej
sprejeti oziroma spremeniti ustrezno zakonsko
podlago, s katero bodo ukinjene
šestmesečne vinjete in uvedene sedemdnevne
vinjete po 15 evrov, cena letnih
pa se bo zvišala na 95 evrov. Za določi-
tev cen vinjet so bile narejene različne
simulacije, ki so pokazale, da bo ob taki
rešitvi nastal dodaten primanjkljaj v višini
okrog 11 milijonov evrov v primerjavi
s pričakovanimi prihodki po obstoječem
vinjetnem modelu. V letu 2010 se ta primanjkljaj
ocenjuje na okoli 18 milijonov
evrov.
Pri tem mora Dars poskrbeti tudi za
pravočasen tisk nove vrste vinjet, ustrezno
prilagoditev prodajne mreže in primerno
obveščanje uporabnikov. Seveda
bodo takšne vinjete dodaten izziv tudi za
cestninski nadzor.
Kako naprej?
Aktualno
Glede na to, da več kot polovico tovornih
prevozov po slovenskih avtocestah
opravijo tuji avtoprevozniki in da s tem
prekomerno obremenjujejo slovenske
avtoceste tako na področju prometne
varnosti in obrabe avtocest kot tudi v
ekološkem smislu, je delovna skupina
podala predlog, da se cestnine za tovorna
vozila znatno povečajo, kar bi posledično
povečalo tudi prihodke. Kljub stalnim
pritožbam avtoprevoznikov glede višine
cestnin so slovenske cestnine še vedno
precej nižje od cestnin v sosednji Avstriji.
Realizacija predlogov je trenutno v
medresorski obravnavi, končna odločitev
pa je v rokah Vlade RS.
Dolgoročno sanacijo cestninskega sistema
pa bi pomenila samo uvedba elektronskega
cestninjenja v prostem prometnem
toku, ki bi omogočila cestninjenje
po dejansko prevoženih kilometrih (trenutno
namreč tovorni promet cestninimo
samo na dobrih 67% avtocestnega
omrežja). Tak sistem bi bilo možno uvesti
za tovorna vozila najhitreje v letu 2011, za
osebna pa še kakšno leto pozneje. Sama
tehnologija cestninjenja je še uganka. Ali
bo uvedeno cestninjenje s satelitsko tehnologijo
ali z mikrovalovi, je stvar strokovne
presoje, pomembno pa je, da bo z
uvedbo katerega koli od omenjenih načinov
konec pavšalnega plačevanja cestnine,
odpravljene bodo cestninske postaje
in končno bo lahko zaživelo cestninjenje
po načelu »uporabnik plača«, ki omogoča
optimalne cestninske prihodke.
Branka Videtič

Aktualno
Vzpostavljamo sistem
vodenja kakovosti
Sistem vodenja kakovosti je nastal na osnovi dobrih praks
uspešnih svetovnih gospodarskih družb. Tovrstne dobre prakse
so povzete in oblikovane v skupek zahtev standarda sistema
vodenja kakovosti.
Gre za tako imenovani standard
ISO 9001. V njem so
zajete temeljne zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati podjetja
in organizacije pri svojem
poslovanju, če želijo imeti uspešen in
učinkovit sistem vodenja.
Kakšne prednosti prinaša vzpostavitev
sistema vodenja kakovosti v naši družbi?
To je predvsem pregleden, jasno določen,
uspešen in učinkovit proces dela na vseh
delovnih področjih. V sistemu vodenja
kakovosti je jasno opredeljena odgovornost
posameznih oseb (kdo je odgovoren
za delovnih proces, kdo izvaja določene
aktivnosti), določen je pregleden potek
potrebnih aktivnosti znotraj delovnega
procesa z ustreznim zaporedjem aktivnosti
in po potrebi z navezavami na druge
procese, delovna področja ali službe.
V sistemu vodenja kakovosti so poleg
tega opredeljeni vsi ključni dokumenti,
pravilniki in navodila, ki predstavljajo
osnovo za delo znotraj posameznega delovnega
procesa, ter prikazani kazalniki
Zimska služba 2008/09
Letošnja zima nam je v štirih delih natrosila kar nekaj snega in
se precej razlikuje od zadnjih dveh, ki sta bili bolj pomladanski
kot zimski.
To je razvidno tudi iz porabe posipnih
materialov, saj smo do
danes porabili že 28.000 ton
soli. Za primerjavo, predlani
je bilo porabljenih le 6.000 ton
soli, lani pa 15.700 ton. Letošnje zime še ni
konec in v nekaj snega še vedno lahko pričakujemo.
Poleg tega so noči razmeroma
hladne, tako da se preventivno posipanje
izvaja dokaj redno.
Vzdrževalci morajo v sezoni 2008/09
plužiti 530 km avtocest in hitrih cest,
135 km priključkov ter 27 km razcepov
in povezovalnih cest. V tej zimi imamo
na razpolago 133 tovornih vozil, 39 specialnih,
150 posipalcev, 230 plugov in 25
rezkarjev. Dela opravlja 290 voznikov, 20
uspešnosti, s katerimi se merita uspešnost
in učinkovitost procesa dela.
Vsem zaposlenim kot izvajalcem
aktivnosti v procesu dela znotraj naše
družbe bo sistem vodenja kakovosti pri
opravljanju njihovega dela omogočal:
• večjo zanesljivost in gotovost o opravljenem
delu, saj so potrebne aktivnosti
pri delu jasno določene,
• večjo delovno učinkovitost in uspešnost,
ker se delo zaradi točno določenih
postopkov in navodil opravlja hitreje,
natančneje in laže,
• boljšo komunikacijo, saj so povezave in
razmejitve v procesu dela med posameznimi
delovnimi področji in službami
jasno določene,
• večje zadovoljstvo pri delu, saj bo v procesu
dela vsak prepoznal svojo vlogo in
dejanski pomen svojega dela.
Vsi pa se zavedamo, da je naše delo namenjeno
in usmerjeno zlasti v zadovoljevanje
zahtev in pričakovanj uporabnikov
avtocest. Naš notranji sistem poslovanja
bo z uvedenim sistemov vodenja kakovo-
vzdrževalcev in 30 delovodij.
Celotni stroški zimske službe bodo
po predvideni porabi posipnih materialov,
goriv, operativnih delovnih ur in
vzdrževanja mehanizacije znašali okoli
4.300.000 evrov, kar predstavlja približno
petino vseh stroškov vzdrževanja
avtocest in hitrih cest.
Zimsko službo izvajamo skladno z dokumentom
Izvedbeni program zimske
službe, ki je objavljen tudi na intranetu v
rubriki Uporabnimi dokumenti.
Kot vsako zimo smo imeli tudi letos
manjše težave na vzponih, kjer je občasno
prihajalo do zastojev zaradi tovornih
vozil, ki se niso izločala sama, ali pa zaradi
drugih vozil, ki niso bila primerno
Avtoceste
3
sti zagotavljal poleg notranjih koristi še
doseganje temeljnega cilja našega dela,
ki je: večje zadovoljstvo naših odjemalcev
in uporabnikov avtocest.
S tem namenom in cilji se v DARS d.d.
vzpostavlja sistem vodenja kakovosti po
zahtevah standarda ISO 9001:2008. Za
vzpostavitev tega sistema je nujno potrebno
izdelati popis poslovnih procesov,
ki že poteka, prav tako je potrebno izdelati
tudi manjkajoča ustrezna navodila in
dokumente za podporo procesom dela.
Za uspešno vzpostavitev sistema vodenja
kakovosti v naši družbi je uprava DARS
d.d. imenovala odbor za sistem vodenja
kakovosti, ki ga vodi mag. Jože Knez, za
skrbnico sistema je bila imenovana Helena
Pleslič in za skrbnico dokumentacije
sistema Barbara Popit. Prav tako je bilo
imenovanih 23 notranjih presojevalcev z
vseh področij delovanja Dars d.d., ki so
19. in 20. februarja letos uspešno pridobili
znanja, potrebna za izvedbo notranje
presoje sistema vodenja.
Notranja presoja sistema vodenja je po
terminskem planu predvidena v mesecu
juniju, vendar pa je do takrat potrebno
opraviti še veliko dela. Med drugim je
potrebna čim širša predstavitev sistema
vodenja kakovosti vsem zaposlenim v
družbi. Najpomembnejše je razumevanje
in sprejemanje sistema vodenja kakovosti
na vseh delovnih nivojih in s strani
vseh zaposlenih, ker bomo le tako v svoje
delovno okolje vnesli večjo zanesljivost,
uspešnost in učinkovitost na zadovoljstvo
uporabnikov ter zaposlenih.
Jože Knez
opremljena za zimske razmere. So pa v
letošnji zimi prvič samostojno izvajali
zimsko službo v Murski Soboti in prve
akcije kljub pomanjkanju izkušenj tudi
uspešno izvedli. Želimo jim, da s takšnim
elanom nadaljujejo tudi v bodoče.
Kot vedno, so na naše napake pri izvajanju
zimske službe tudi letošnjo zimo
prežali predvsem mediji, ki so svoje poročanje
vedno znova začenjali z izrabljeno
frazo, da je sneg ponovno presenetil
vzdrževalce. Mislim, da smo jim v odgovorih
lepo pojasnili, da nas ni nič presenetilo
in da smo v danih vremenskih razmerah
ukrepali primerno. Predlagam, da
Dars še pred pričetkom zimske službe
medijem predstavi delo naših vzdrževalcev
in voznike (predvsem tovornih
vozil) opremi z napotki, kako naj vozijo
oziroma kaj pomeni samoizločanje in
podobno. Tako bi drug drugemu olajšali
delo oziroma omogočili večjo pretočnost
prometa z minimalnimi zastoji.
Andrej Sever

4 Avtoceste
Ko sem prispela do službe, odprla
vrata mojega toplo ogretega
avtomobila in stopila na
svež zrak, sem se napotila k
Danijelu Narobetu, vodji ACB
Ljubljana ter ga prosila, da bi mi pomagal
uresničiti željo – preživeti dan z izkušenim
voznikom plužnega vozila. Nad mojo željo
je bil presenečen, saj med zaposlenimi ni
prav veliko takšnih, ki bi si zaželeli doživeti
tovrstno izkušnjo.
Že čez pol ure, ko so se plužna vozila
z vozniki vrnila, mi je delovodja Jože
Smolič povedal, da me v plužnem vozilu
pričakuje naš sodelavec, voznik strojnik
Jože Zajec, ki je čakal, da se iz baze odpeljeva
na odsek avtoceste, ki mu je bil dodeljen.
Ko sem se oblačila me je delovodja
obvestil, da bo skupaj z nama plužil tudi
sodelavec Aleksander Erjavec.
Pred mojim prihodom sta bili plužni
vozili napolnjeni s 5 m3 soli in kalcija ter
tehnično brezhibni. Ko smo bili vsi na
svojih mestih v vozilu, smo se iz baze od-
Plužni dan v ACB Ljubljana
Utrinek z drugega odseka plužne ekipe. Nekateri uporabniki znajo upoštevati pravila in prometne znake.
Bila je sreda, 14. januarja 2009, ko je čez noč zapadla velika
količina snega. Ko sem tako na poti v službo v jutranji koloni
opazovala okolico, sem si zaželela, da bi tudi sama v družbi
izkušenega plužnega voznika preživela dan na cesti.
peljali na dodeljen odsek avtoceste Malence,
v smereh Rudnik – Cikava in Cikava
– Rudnik.
Med vožnjo me je sodelavec Jože podučil
o različnih napravah, ki so bili v
plužnem vozilu znamke Mercedes. Plužno
vozilo novejše izdelave ima poleg
glavnega pluga, ki je pričvrščen spredaj,
tudi stranski oziroma bočni plug. Oba
pluga uravnavajo, dvigujejo, obračajo s
pomočjo elektronike, ki je inštalirana v
kabini vozila. Ena naprava je namenjena
spodnjemu plugu, druga stranskemu
plugu, s tretjo pa določijo količino soli
in kalcijevega klorida, ki se raztrosi po
cestišču. V preventivnem času in ob velikem
mrazu ceste solijo z mešanico soli in
kalcija po »čistem« cestišču raztrosijo od
10 do 15 gramov te mešanice na površini
enega kvadratnega metra.
Kontrola pluženja
V času najinega pluženja je bilo potrebno
kontrolirati potek dela od vseh
strani, skozi okno in v ogledalih. Poleg
sprednjega in bočnega pluga je potrebno
opazovati tudi uporabnike ter nadzorovati
sistem posipavanja soli. Kljub temu,
da se zadeva zdi enostavna, lahko že ob
manjši nepazljivosti nastane materialna
škoda na plužnem vozilu ali drugih vozilih,
v hujših primerih pa tudi poškodbe
udeležencev.
Med pogovorom sva srečevala različne
uporabnike, ki so s svojo vožnjo spravljali
v nevarnost druga vozila v prometu. Nekateri
vozniki v času pluženja dveh vozil
v določeni razdalji prehitevajo plužno vozilo,
ki je zelo široko (6 metrov) in med
tem časom pluži in posipava, spet drugi
vozijo brez ustrezne zimske opreme in
jih po ne spluženi cesti vrti kot balerine,
veliko pa je tudi takšnih, ki iz malomarnosti
»pozabijo« očistiti svoj jekleni
konjiček ali celo vetrobransko steklo in
imajo »za vsak primer« le dve očiščeni
odprtinici za levo in desno oko.
Potek pluženja
Reportaža
Zanimivo je tudi to, da je v času stare
mehanizacije plužila skupina treh vozil.
Eno vozilo je plužilo in posipavalo
prehitevalni pas, drugo vozni pas, tretje
pa odstavni pas. Vsako plužno vozilo je

Reportaža
Na poti s sodelavcem Jožetom Zajcem
Kontrola delovanja sprednjega pluga in nadzor nad nedovoljenim prehitevanjem uporabnikov …
Tudi temu uporabniku se je - sodeč po zasneženem vozilu - mudilo.
Priprava na novo nakladanje soli
Avtoceste
5
plužilo nekaj metrov za predhodnim vozilom,
tako da sta se morali plužni vozili,
ki sta plužili na prehitevalnem oziroma
voznem pasu, zamenjati z vozilom na
odstavnem pasu, da so lahko nadomestili
manko soli, saj je je enemu vozilu med
tem časom zmanjkalo. Takšno pluženje
se še danes izvaja na delih, kjer je to potrebno
in je v skladu z razpoložljivo mehanizacijo,
saj zaradi okvare pride do izpada
posameznih plužnih vozil s čelnimi
in bočnimi plugi. Če je potrebno, plužita
le dve plužni vozili, ki dosežeta določeno
širino za pluženje, in sicer, eno vozilo s
čelnim plugom ter eno vozilo s čelnim in
bočnim plugom.
Kljub temu, da se zadeva
zdi enostavna, lahko že
ob manjši nepazljivosti
nastane materialna
škoda na plužnem vozilu
ali drugih vozilih, v
hujših primerih pa tudi
poškodbe udeležencev.
V času najinega pluženja so bile ekipe
/ skupine namenjene na različne avtocestne
odseke, nekatere so morale splužiti
posamezen avtocestni odsek oziroma
priključek, druge so izločale tovorna vozila
nad 7,5 ton, tretje pa so nudile pomoč
pri prometnih nesrečah ali postavljale
ustrezne zapore.
Po »osnovnem« pluženju, to je takrat,
ko je cesta vidna in posipana, smo v vozilo
naložili novo količino soli (5 m3) ter
se odpeljali na pregled avtocestnega odseka
Malence. Ugotovili smo, da se je sol
»prijela« in da deluje, saj je na cestišču
kljub temperaturi -5 stopinj vidna voda
in ni poledice. Ponovno smo plužili in
posipali cesto in s tem razširili delno že
spluženo cesto. Ko sneženje poneha in
ni napovedana nova pošiljka snega, se
skupine po napotkih delovodje odpravijo
na posamezne odseke, da očistijo znake
in opravijo rezkanje odvečnega snega na
predelih, kjer je to potrebno.
Upam, da bo reportaža pripomogla
k temu, da boste sodelavci, predvsem
nadrejeni, bolje razumeli vlogo voznika
strojnika v času zimske sezone in pluženja.
Morda se bo še kdo izmed vas odločil
za podobno izkušnjo, kot sem jo imela
sama, in doživel zanimive trenutke, ko se
bo postavil v »vlogo«, po kateri bo še bolj
spoštoval sodelavce, ki dobro opravljajo
svoje delo.
Darja Bajec

6 Avtoceste
Korektnost in doslednost
na vseh področjih
Intervju z Vitom Meškom, predsednikom Sveta delavcev družbe DARS d.d. in predstavnikom
zaposlenih v Nadzornem svetu naše družbe
Rojenega Velenjčana je pot že v mladih letih zanesla v Postojno,
kjer se je poročil in od tam napredoval proti Ljubljani. Prvo
zaposlitev je dobil na kasneje ukinjeni CP Razdrto kot cestninski
blagajnik v takratnem podjetju PVAC.
Dokončal je višješolski študij
na Fakulteti za gozdarstvo,
kasneje pa ob delu še visokošolski
študijski program
tehnologije prometa na Fakulteti
za pomorstvo in promet. Trenutno
zaključuje magistrski program na Fakulteti
za podiplomske evropske in državne
študije. Ker se je pri delu na cestninski
postaji izkazal, je najprej postal vodja izmene,
kasneje pa vodja CP Log. Leta 1996
je skupaj s Petrom Kejžarjem sodeloval pri
razvoju projekta sistema ABC. Kasneje je
kot vodja cestninske službe Ljubljana skrbel
za sistem koordiniranja cestninskih
postaj za ljubljansko regijo, vmes pa je sodeloval
tudi pri vzpostavitvi novih postaj.
Bil je tudi svetovalec direktorja za področje
vzdrževanja in cestninjenja, sedaj pa je
zaposlen v Področju za izvedbo cestninjenja
kot strokovni sodelavec in koordinator
dela vseh cestninskih postaj.
Na svoji profesionalni poti ste se veliko
izobraževali. Kako to?
Najprej me je v to vodila otroška želja
po delu v gozdarski stoki, ob nastopu
redne službe v PVAC pa sem se bil primoran
preusmeriti v področje prometa.
Nadgradnja študija na sedanji fakulteti
pa mi prinaša nove koristi na področju
upravnih in pravnih vsebin. Veliko sem
pridobil tudi pri komuniciranju in ravnanju
z ljudmi.
Vso svojo profesionalno pot ste zaposleni
v družbi Dars ali v predhodni
družbi PVAC. Kako dolgo že?
Letos novembra bo 20 let.
Sodelovali ste pri uvajanju vseh cestninskih
sistemov v Sloveniji. Kako
se je uvajal sistem ABC in odprti cestninski
sistem?
Leta 1994 je takratni Državni zbor
odločil, da se naslednje leto, torej 1995,
ukine klasičen način cestninjenja. Glavni
razlog za ta korak so bili zastoji na cestninskih
postajah in pritiski ekologov.
Sledil je projekt uvedbe sistema ABC in
odločitev, da se na Štajerskem in na vseh
bodočih cestninskih postajah vzpostavi
tako imenovani odprti sistem cestninjenja.
Kaj ste si takrat mislili o taki odločitvi?
Po takratnih izkušnjah s Primorske je
Naš pogovor
bilo z uvedbo ABC sistema cestninjenja
pričakovati boljšo pretočnost cestninskih
postaj, kar se je dejansko tudi zgodilo.
Pri uporabnikih pa so se pojavili dvomi
o pravičnosti sistema, pokazala pa
se je tudi zelo velika inovativnost uporabnikov
pri izogibanju čelnim cestninskim
postajam.
Kolikšen je bil zato izpad dohodka
od cestnin?
Izkazalo se je, da je bil dohodek na
posameznih odsekih avtoceste tudi za
tretjino manjši.
Z uvedbo vinjet pa se je ta izpad še
povečal?
Že pred uvedbo vinjet v letu 2008 se
je v družbi Dars in med člani Nadzornega
sveta porajal dvom o dolgoročni
finančni vzdržnosti.
V Nadzornem svetu (NS) ste predstavnik
zaposlenih naše družbe. Kako
ste bili imenovani?
Ker sem bil predlagan in izvoljen za
predsednika Sveta delavcev (SD), sem
po poslovniku sveta avtomatično postal
tudi član NS družbe.
Koliko pa je predstavnikov zaposlenih
v NS?
Po Statutu družbe trije. Tudi ostala
dva člana izvoli SD, s sklepom pa potrdi
Vlada kot skupščina družbe. Šest predstavnikov
v NS ima lastnik, to je država.
Kakšen je odnos med vami?
Člani NS smo med seboj enakopravni.
Pogosto kot predstavniki zaposlenih
sicer pridemo v konflikt z interesom
predstavnikov lastnika, vendar je ravno
to smisel takšne ureditve, da družba deluje
v pravilnem razmerju.
Lahko navedete kak primer, ko vam
je uspelo prepričati ostale?
Predlog o novi poslovni stavbi družbe
smo, na primer, sprožili člani NS s
strani zaposlenih, ker menimo, da so
stroški najema previsoki, hkrati pa najem
ne ponuja dolgoročne perspektive
za družbo. Ker smo stvar jasno argumentirali,
je bila pobuda sprejeta tudi s
strani predstavnikov lastnika v NS.
Je delovanje v NS kdaj v navzkrižju
z delovanjem v SD?
Člani NS s strani zaposlenih se včasih
pri zagovarjanju interesov družbe počutimo
kot podaljšana roka uprave. Za
svoje delo in sprejete odločitve v NS je

Naš pogovor
vsak član odgovoren s svojim premoženjem,
zato ravnamo po principu lastne
tehtne presoje. Vendar to ni v nasprotju
z delovanjem v SD. Biti član obeh organov
je prednost, saj na takšen način lahko
prenašaš spoznanja v oba organa in
med obema organoma.
Kakšen pa je odnos Uprave do SD?
Uprava kdaj pritiska na člane NS, kako
naj ravnajo?
Sedanja uprava ne izvaja nobenih
pritiskov. Prepušča nam, da svojo vlogo
in poslanstvo opravljamo po svoji vesti.
Njihov odnos do SD je korekten. Največkrat
se zatakne, ko uprava oziroma
njene strokovne službe pozabijo, katere
informacije in dokumente so v skladu
z Zakonom o sodelovanju delavcev
pri upravljanju dolžne posredovati SD
pred sprejetjem odločitev in kako dolg
je predpisan rok za to. Tudi sklenitev
participacijskega dogovora z upravo bi
načelo tako imenovanega zakonskega
minimuma pravic in dolžnosti dodatno
okrepila.
Koliko časa ste že član SD in kako
postaneš član?
To je že tretji mandat, torej devet let.
Člane sveta izvolijo zaposleni, predlagajo
pa jih lahko reprezentativni sindikati
ali skupina zaposlenih. Predsednika sveta
potem izvolijo člani sveta med seboj.
Kaj vas je motiviralo, da ste postali
član SD?
Sem človek, ki vedno rad prisluhne
težavam in pobudam zaposlenih. Izhajam
z delovnega področja, ki je skozi leta
doživelo že precej prepihov in kjer je bilo
treba slediti novostim, prezaposlovati,
motivirati za dodatno izobraževanje in
podobno. Dobro se počutim, če lahko
svojo kreativnost in izkušnje prenašam
v poslovno kulturo in razvoj družbe. Ni
mi vseeno, v kakšnem okolju delam in
ustvarjam.
Zakaj pa ne sindikat?
Nikoli nisem niti razmišljal, da bi se
aktivno vključeval v sindikalni boj. Morebiti
je v mojih pogledih predstavljen
kot bolj »grob« način uveljavljanja delavskih
pravic, predvsem pravic iz naslova
plačil za delo in drugih prejemkov.
Mene pa bolj zanimajo druge stvari, tudi
zaznavanje in upoštevanje dolžnosti in
priložnosti, na katere danes vsi kar prehitro
pozabimo oziroma jih ne opazimo.
Ste sprejeli mesto predsednika SD
bolj zaradi nezadovoljstva s preteklim
delom SD ali zaradi želje po nadgraditvi
tega dela?
V prejšnjem mandatu Sveta delavcev
je prišlo do kratkega stika z upravo družbe,
ki se je kazal kot vsesplošna kriza
dialoga. Ko so me člani že predlagali za
predsednika, sem to funkcijo sprejel. Za
to pa moraš imeti določeno avtoriteto
in zaupanje, da zaposleni vedo, da boš
njihove zahteve in pobude znal prenesti
naprej. Menim, da sem si v letih dela v
družbi in delovanja v SD vse to pridobil.
Treba pa je biti korekten na vseh področjih,
od začetka do konca.
Dobite za delo v SD kaj dodatnega
denarja?
Dogovor znotraj trenutne sestave določa,
da člani Sveta v trenutni sestavi
oziroma od te sestave dalje ne prejemajo
sejnin.
Tudi v pripravi zadnjega pravilnika
o napredovanju?
Da. Svet delavcev je znotraj tega pravilnika
pristojen za sooblikovanje kriterijev
za napredovanje in ostalih pogojev.
Mislim, da smo na tem področju odigrali
pomembno vlogo.
Dobrenje
Ste ga potrdili?
MARIBOR
Pravilnik je bil v zadnji različici spre- 1
jet na Upravi, SD pa je na svoji seji, 5.
marca 2009 podal še dve pripombi. Ena
se nanaša na lažje napredovanje referentov,
druga pa na ovrednotenje tako imenovane
večopravilnosti. Ne bi želeli, da
lahko napredujejo samo tisti, ki so imeli
poleg rednega dela možnost obiskovati
razne seminarje, tečaje in izobraževanja,
ostali pa ne. Želeli smo tudi, da bi pravilnik
čim bolj izločal tako imenovane
subjektivne kriterije.
Kako sodelujete s sindikati?
SD dobro sodeluje s sindikati. Pred-
stavnike reprezentativnih sindikatov
vabi na svoje seje, da lahko podajo svoja
mnenja in pobude.
V zadnjem času uprava pri pogajanjih
s sindikati prav tako vključuje SD, kar
ji zagotavlja večji manevrski prostor in
boljši prenos informacij med zaposlene.
V družbi Dars več kot polovica zaposlenih
dela izmensko. So do vas
prišle pritožbe glede obračunavanja
praznikov?
So, vendar niso neposredno v pristojnosti
SD. SD v takšnih primerih zahteve
predstavi predstavniku uprave na svoji
seji, sprejme stališče in pozove predstavnike
reprezentativnih sindikatov, ki
so tudi prisotni, da problematiko obrav-
3
©entilj
2
Avtoceste
7
navajo prek svojih organov.
Tako, na primer, svet delavcev nima
neposrednega vpliva na zadnje znižanje
mase za mesečno stimulacijo za tri procente,
ker to določa kolektivna pogodba,
sprejeta med sindikati in upravo družbe.
Kako se po napornem urniku sprostite?
Moj delovni dan praviloma traja 10 ur.
Tudi ko sem že doma, sprejemam klice
zaposlenih. Domači so se na to že navadili,
čeprav jim včasih ni lahko. Sicer
pa se posvečam otrokoma, rad hodim v
naravo, kolesarim. Veliko pa k sproščanju
pripomore tudi kuža, ki mi s svojo
razigranostjo tudi v najbolj težkih dneh
izvabi nasmešek na obraz.
PTUJ
Brane Nastran
Izdane publikacije v
prvem trimesečju 2009
Letak z navodili za tovorni
promet na A5
V mesecu januarju smo
Ptujska cesta
P1 (Maribor vzhod/east)
PoËivaliπËe (Higway
P2 Rest Area) Dobrenje
Mejni prehod (Cross
P3 Border Point) ©entilj
predor / tunnel
Karavanke
JESENICE
AJDOV©»INA
KRANJ
LJUBLJANA
©entilj
MURSKA SOBOTA
Dolga vas
MARIBOR
Pince
Gruπkovje
CELJE
Obreæje
POSTOJNA
NOVO MESTO
FERNETI»I
FERNETTI
SEÆANA
JADRANSKO ©kofije
MORJE
KOPER
JEL©ANE
DRAGONJA
PTUJ
HR
v sodelovanju z Ministrstvom
za promet pripravili
in izdali letak z navodili za
voznike tovornih vozil na
pomurskem kraku avtoce-
ste A5. Z letakom smo želeli seznaniti
voznike z možnostmi parkiranja v
severovzhodni Sloveniji, jih obvestiti
o prepovedi prehitevanja tovornih
vozil na avtocesti A5 in jih opomnili,
da je prepovedano parkirati vozila v
odstavnih nišah, na uvozih in izvozih
avtoceste ter bencinskih servisov.
Upamo, da uspešno.
Pravilno razvrščanje v primeru
nesreče na avtocesti
Nadaljuje se akcija, začeta
v letu 2008, ko smo skupaj s
Svetom za preventivo in vzgojo
v prometu ter Televizijo
Slovenija pripravili in objavili
film z naslovom Nesreča na
avtocesti. V sodelovanju s Policijo Slovenije
smo v mesecu februarju izdali še
zgibanko, v kateri je nazorno opisano,
kako naj vozniki ravnajo v primeru
nesreče na avtocesti. Z zgibanko želimo
ozavestiti voznike in jih opomniti,
da prav pravilna razvrstitev, s katero
omogočamo hiter dostop intervencijskih
služb do kraja dogodka, lahko reši
marsikatero človeško življenje.
Tomaž Kocjan

8 Avtoceste
Po avtocesti mimo Maribora že sredi
letošnjega leta
Zaradi geoloških danosti terena sodi avtocestni odsek od Zrkovske ceste do Pesnice tako po
projektiranju kot izvedbi med zahtevnejše avtocestne odseke v Sloveniji.
Letalski posnetek gradbišč na avtocesti mimo Maribora
To se odraža tudi na visoki investicijski
vrednosti tega 6,3
km dolgega odseka v primerjavi
z drugimi avtocestami po
Sloveniji. V Vodolski dolini je
za zaščito avtoceste potrebno zgraditi inženirske
konstrukcije, ki se po svojih razsežnostih
kosajo s tistimi na Trojanah in
Rebernicah. Avtocesta bo prometna tokova
iz Avstrije in Madžarske mimo Maribora
vodila naprej po petem evropskem prometnem
koridorju ali po Phyrnski smeri
na jug proti Hrvaški.
Osnovni podatki
Uredba o lokacijskem načrtu za omenjeni
odsek je bila sprejeta leta 1998.
Projektna dokumentacija je bila izdelana
v naslednjih letih, pridobljena pa so bila
tudi vsa zemljišča. Pred gradnjo je bila
vzdolž trase zgrajena dostopna cesta do
bodočih gradbišč. V okviru resolucije nacionalnega
programa izgradnje avtocest
je bil ta odsek štajerskega kraka avtoceste
predviden za gradnjo med leti 2007
in 2011. Po letu 2004 se je gradnja avtoceste
mimo Maribora v vseh letnih načrtih
občutno pospešila. Gre za avtocesto s
skupno širino prečnega profila 26,2 m in
dvema voznima pasovoma (2x3,75 m) ter
odstavnim pasom (2,5 m) na vsaki strani.
Po letnem planu iz leta 2007 je investicijska
vrednost ocenjena na 213 milijonov
EUR (cene na dan 31.12.2006, s stroški
financiranja) oziroma 199 milijonov EUR
(brez stroškov financiranja).
Zahtevna tehnologija gradnje
Zahtevne geološke razmere vzdolž
trase avtoceste narekujejo pazljivost in
ustrezen vrstni red izvajanja delovnih
faz pri gradnji zahtevnih vkopov ter podpornih
in opornih sidranih konstrukcij.
Posebno pozornost zahteva tudi pravilno
obremenjevanje in razbremenjevanje terena
v vseh fazah gradnje. Izvajanje globokih
vkopov s podpornim sistemom, ki
bo v bodoče ščitil avtocesto in podpiral
zaledno hribino, zahteva dosledno izpolnjevanje
zahtev tehnoloških elaboratov.
V nadaljevanju predstavljamo
nekatere ključne objekte na trasi
avtoceste, ki se ta čas dokončujejo.
Most čez reko Dravo
(dolžina 765 m):
Premostitvena konstrukcija mostu je
na območju največjega razpona 125 m nad
Dravo in kanalom izvedena po tehnologiji
prosto-konzolne gradnje, na ostalem delu
pa na odru. Pogodba za gradnjo je bila
podpisana v letu 2004, most pa je bil do
leta 2006 zgrajen do te mere, da je preko
njega že potekal prevoz materiala na sosednji
avtocestni odsek do Ptujske ceste.
Pokriti vkop Malečnik
(dolžina 185 m):
Konstrukcija vkopa se gradi pod la-
Gradnja pokritega vkopa Malečnik v odprti gradnji
Avtocestno ogledalo
porno brežino in bo kasneje zasuta. Odkopana
brežina, ki je bila med gradnjo
zavarovana s sidri, bo na koncu vzpostavljena
v prvotno stanje. Objekt je zasnovan
kot monolitna ločna konstrukcija, ki
prevzema bočne pritiske terena.
Viadukta Vodole I (dolžina 48 m)
in Vodole II (dolžina 139 m):
Viadukta sta zasnovana kot monolitni
prednapeti konstrukciji z izvedbo na
odru.
Oporna zidova OZ-1 (dolžina 342 m,
višina 37 m) in OZ-2 (dolžina 104 m):
Visoka oporna zidova podpirata zaledno
brežino v štirih nivojih. Zgornja dva
nivoja sta izvedena s sidranimi monolitnimi
vodoravnimi in poševnimi slopi,
spodnja pa s sidranimi poševnimi montažnimi
slopi, povezanimi z vodoravnimi
nosilci.
Predor Vodole
(dolžina 250 m):
V kratkem predoru Vodole je avtocesta
široka 10,50m (2 vozna pasova z odstavnim
pasom). Ker sta obe predorski cevi
zbližani, je bilo potrebno najprej izkopati
vmesni rov in v njem zgraditi vmesni
steber, na katerega se lahko opirata konstrukciji
obeh predorskih cevi. Šele nato
se je kopalo preostali del predorskega
prereza. Trenutno se v predoru montira
elektro-strojna oprema ter izvajajo dela
na vozišču predora.

Avtocestno ogledalo
Viadukti Vodole III (dolžina 194 m), Vodole IV (dolžina
188 m) in Vodole V (dolžina 302 m):
Viadukti so zasnovani kot prednapete konstrukcije votlega
škatlastega prereza. Zgornja konstrukcija viaduktov je izvedena
po tehnologiji postopnega narivanja. Stebri stojijo na
betonskih pilotih. Pri izbranih razponih zgornje konstrukcije
se je ta tehnologija izkazala kot najbolj ekonomična.
Most čez reko Dravo v času gradnje
Oporna zidova OZ-3 (dolžina 100 m) in
OZ-4 (dolžina 200 m):
Oporna zidova sta iz betonskih pilotov premera 1,2 metra.
Gredi nad piloti sta sidrani v zaledno nosilno pobočje s trajnimi
geotehniškimi sidri.
Oporni zidovi OZ-5 (dolžina 472 m), OZ-06 (dolžina 135 m)
in OZ-07 (dolžina 253 m , višina 24m):
Oporni zidovi s sidranimi poševnimi montažnimi armiranimi
betonskimi slopi, ki so povezani z vodoravnimi nosilci,
varujejo zaledno brežino. Gre za oporne zidove ekstremnih dimenzij,
kjer je vsaka delovna faza gradnje podrejena zahtevam
tehnoloških elaboratov in po dimenzijah sodijo v najzahtevnejšo
kategorijo geotehniških objektov pri nas.
Viadukta Dragučova (dolžina 361 m) in
Rondo (dolžina 445 m):
Zgornji konstrukciji obeh viaduktov sta votlega škatlastega
prereza v prednapeti izvedbi, ki se je izvajala po tehnologiji
narivanja z začasnim kljunom preko vmesnih stebrov. Delovni
takti zgornje konstrukcije so bili zgrajeni v t.i. delavnici na območju
krajne podpore.
Del avtoceste od razcepa Dragučova do krožišča Pesnica (1
km) je bil prometu predan skupaj s pomurskim krakom, vendar
je bila to pridobitev le za tiste, ki sedaj skozi Maribor nadaljujejo
vožnjo proti vzhodu.
Mesto Maribor bo v celoti razbremenjeno prometa letos, ko
bo zgrajen najtežji in ključni del obravnavanega odseka ter dokončan
tudi sosednji odsek od Zrkovske do Ptujske ceste (4,2
km). V sklopu avtoceste bosta zgrajena tudi avtocestna baza ter
oskrbni center.
dr. Miklavž Čepon, univ.dipl.inž.grad.
Avtoceste
Pogled na gradnjo opornih zidov OZ-1 in OZ-2 v fazah od zgoraj proti dnu
Predor Vodole in štirje viadukti Vodole -2,3,4,5
Izjemno zahtevna gradnja opornih zidov OZ-5, OZ-6 in OZ-7
Viadukt Dragučova prečka priključni rampi v razcepu
9

10 Avtoceste
Kot upravljavci avtoceste in
kot uporabniki avtocestnega
prometnega sistema se skoraj
vsakodnevno soočamo z
neugodnimi dogodki na avtocestah,
ko je propustnost zaradi zgostitev
prometa zmanjšana ali pa je promet zaradi
prometne nesreče zgoščen oziroma ustavljen.
Poleg množičnih prometnih nesreč
se promet na slovenskih avtocestah upočasni
ali ustavi tudi zaradi drugih dogodkov.
Ob množičnih nesrečah in ob težkih
nesrečah na avtocestah je reševanje
oteženo. Ponesrečence in materialne
dobrine rešuje več intervencijskih služb,
zaradi izredno gostega prometa pa pri
vseh takih dogodkih kmalu pride tudi do
prometnih zastojev. Da bi reševanje potekalo
čim bolj učinkovito in racionalno ter
da bi bila udeležencem nudena takojšnja
in učinkovita pomoč, je Vlada Republike
Slovenije pred nekaj leti po posameznih
regijskih izpostavah Uprave za zaščito
in reševanje naročila izdelavo regijskih
načrtov za zaščito in reševanje v primeru
večjih prometnih nesreč. Izdelava regijskih
načrtov po posameznih regijah
uspešno poteka, dva načrta sta celo že
sprejeta, nekaj pa jih je v zaključni fazi
priprave.
Kaj so množične prometne
nesreče ?
Večja prometna nesreča oziroma množična
prometna nesreča ali dogodek je:
Reševanje v primeru večjih
prometnih nesreč
Vzporedno z dograjevanjem avtocestnega sistema, ko se ta dolžinsko podaljšuje,
žal narašča tudi število prometnih nesreč in drugih dogodkov, ki ovirajo
promet na avtocestah oziroma ga lahko za nekaj časa celo ustavijo.
Sliki prikazujeta, kako so delavci avtocestne baze Ljubljana odstranjevali od požara uničen tovor in večkrat čistili
vozišče. Vzdrževalec je moral odstraniti kar 21 ton odpadnega materiala in večkrat očistiti vozišče.
dogodek na avtocesti, kjer je udeleženih
več kot deset vozil, nesreča s smrtnim izidom
ali nesreča oziroma dogodek, kjer je
ocenjeno, da bo reševanje trajalo več kot
dve uri.
To so: policija, službe nujne medicinske
pomoči, gasilci, Republiški center za
obveščanje, AMZS d.d. (Avto moto zveza
Slovenije) ter upravljavec in vzdrževalec
javne ceste (v primeru avtoceste je to
Dars d.d. oziroma pristojna avtocestna
baza). Če proces reševanja zahteva še
druge službe pomoči, je dostop do kraja
dogodka omogočen tudi njim.
V primeru prometne nesre-
če se aktivirajo vse inter-
vencijske službe, ki sode-
lujejo pri reševanju ljudi in
materialnih dobrin.
Pri pripravi posameznih regijskih načrtov
se srečujemo z več dilemami. Pri
nesrečah, ki so se dogodile v zadnjem
času (goreče tovorno vozilo na viaduktu
Ivanje selo, prometna nesreča na štajerski
avtocesti, kjer je zagorelo tovorno vozilo,
naloženo z bananami), so se vozila ustavila
na prehitevalnem, voznem in tudi na
odstavnem pasu avtoceste ter tako onemogočila
prihod intervencijskih vozil na
kraj dogodka. Zato je Dars Ministrstvu za
Avtocestno ogledalo
promet že predlagal, da se predpisi spremenijo,
tako da bi intervencijske službe
lahko dostopale do lokacije dogodka v
nasprotni smeri vožnje, po tisti polovici
avtoceste, kjer se je dogodila nesreča oziroma
dogodek.
Možne rešitve
Med izdelavo regijskih načrtov in v
konkretnih primerih prometnih nesreč
se je pokazalo, da je preusmerjanje vozil
na vzporedno cestno mrežo problematično
iz več razlogov. Dogovorjeno je, da se
na vzporedno cestno mrežo preusmerja
le osebna vozila, tovorna vozila pa se
zaradi nepropustnosti ali neprimernosti
drugih cest ustavlja na avtocestah. Pri
tako gostem prometu, kot se odvija na
avtocestah, je v načrtih predvideno, da
bo po odpravi posledice prometne nesreče
poskrbljeno tudi za tiste voznike osebnih
vozil, ki jim ni uspelo ali ki se niso
mogli pravočasno preusmeriti z avtoceste.
Takšne ujete voznike lahko rešujemo
s pomočjo policije in jih organizirano vodimo
na izvoz v nasprotni smeri vozišča.
Ko vse službe v intervenciji opravijo
svoje delo, se pričnejo izvajati še ostala
dela: odprava posledic prometne nesreče,
odvoz poškodovanih vozil ter vzpostavitev
ustreznega in varnega stanja vozišča.
Opažamo, da niti druge službe niti javnost
niso seznanjene s temi obveznostmi.
Mag. Nataša Kovše

Avtocestno ogledalo
Projekt Promet
Projekt za upravljanje prometa v Evropi z imenom Promet,
ki je bil podrobneje predstavljen v 14. številki Avtocest, smo
uspešno pripeljali do konca.
Skupaj s partnerji na italijanski
strani AC koridorja, Autovie Venete
in ostalimi sodelujočimi
smo dosegli cilje, zastavljene na
začetku projekta. S tem projektom
smo posegli na vsa področja vodenja
in upravljanja prometa na EU cestnem koridorju
med Razdrtim in Palmanovo:
• izboljšalo se je sodelovanje med Italijo
in Slovenijo na področju spremljanja in
vodenja prometa (pregled obstoječe in
potrebne infrastrukture ITS),
• narejena je bila študija scenarijev vodenja
prometa na tem koridorju (plani
vodenja prometa),
• zagotovila se je kontinuiteta taktičnega
vodenja prometa, ki bo začela delovati v
polni funkciji ob vzpostavitvi SNVP čez
Rebernice ter na AC odseku Postojna-
Kozina,
• na področju tehnologije smo preučili
možnosti za izmenjavo prometnih
podatkov s protokolom DATEX (Italija
uporablja DATEX I, Slovenija je s tem
projektom pilotsko vzpostavila DATEX
II, ki bo postal standard EU),
• izdelana je bila arhitektura izmenjave
podatkov (lokacijska in dogodkovna ta-
V
tem času pa bomo imeli dva
ločena cestninska sistema,
uvedena lanskega julija, z
vsemi njunimi prednostmi in
pomanjkljivostmi. Z uvedbo
vinjet in odprtjem sredinskih stez na cestninskih
postajah je zelo pomembno vlogo
dobil cestninski nadzor, ki sicer v prvi
vrsti nadzira uporabo vinjet, hkrati pa odkriva
kršitelje tudi med vozniki tovornih
vozil.
V letu 2008 smo kršiteljem, to je, uporabnikom,
ki za vožnjo po cestninskih
cestah niso uporabljali veljavne vinjete,
izdali 15.684 plačilnih nalogov. Medtem
ko je bil lani delež domačih kršiteljev za-
bela za obravnavani avtocestni odsek),
• izdelan je bil pilotski projekt DATEX, ki
je povezal DATEX I in II, z vso pripadajočo
infrastrukturo,
• pilotsko je vzpostavljen sistem RDS-
TMC, kjer se uporabnikom pošilja prometne
informacije v realnem času prek
radijskih signalov,
• narejena je bila anketa uporabnikov na
tem avtocestnem koridorju o upoštevanju
prometnih podatkov na slovenski
in italijanski strani,
• celoten projekt so spremljali strokovnjaki
tehničnih univerz (prometno
področje), ki so tudi naredili analizo
stanja na cestnem omrežju pred ukrepi
projekta (analiza ex-ante) in po končanem
projektu (analiza ex-post),
• izdelana je bila internetna stran www.
project-promet.eu (uporabniško ime je
dosegljivo pri avtorju članka), kjer so
objavljeni vsi dokumenti, ki so nastali
med projektom,
• poskrbljeno je bilo za izdelavo promocijskega
materiala projekta, ki smo ga
predstavili na več evropskih in svetovnih
kongresih,
• opravljena bo distribucija rezultatov
Ključna vloga
cestninskega nadzora
Kot kaže, bosta do uvedbe sprememb sistema cestninjenja v
Sloveniji minili še najmanj dve leti.
nemarljiv, pa opažamo, da je v letošnjem
letu njihov delež bistveno večji, zato se
tudi pri izvajanju cestninskega nadzora
v prvih mesecih letošnjega leta osredotočamo
predvsem nanje. Kršitve domačih
uporabnikov so pogoste predvsem na
ljubljanski obvoznici in na tistih odsekih
cest, kjer se je nadzor v letu 2008 izvajal
samo občasno. Tako je bilo od začetka
leta do 23. marca letos kršiteljem izdanih
že 7386 plačilnih nalogov. Z bližajočimi
prazniki in turistično sezono pa se bo
dodatno okrepil nadzor na tistih točkah,
kjer je pričakovati tuje kršitelje. Delo cestninskega
nadzornika trenutno opravlja
81 zaposlenih, za opravljanje teh del in
Avtoceste
11
na podobne čezmejne cestne povezave
znotraj EU s pomočjo izdelanih navodil
za kontinuirano čezmejno vodenje
avtocestnega prometa s sodobnimi ITS
sistemi in ustreznim čezmejni sodelovanjem
med nadzornimi centri.
Projekt je dal trdne temelje čezmejnega
vodenja prometa med Italijo in Slovenijo
in omogočil poglobitev sodelovanja
med nadzornima centroma, rezultati pa
se bodo pokazali v prihodnosti, ko bomo
s pomočjo sistemov za nadzor in vodenje
prometa zagotavljali neoviran pretok
prometa in ustrezen nivo prometne varnosti
na tem zahtevnem odseku.
Ulrich Zorin
nalog pa se jih izobražuje še 42.
Tudi v letošnjem letu se naši nadzorniki
srečujejo z nestrpnimi in nasilnimi
uporabniki, ki svojo jezo zaradi odkrite
kršitve stresejo nad cestninskimi nadzorniki
in njihovimi vozili. Glede na
postopno naraščanje teh primerov bo v
prihodnje nujno najti poti, kako zaščititi
cestninske nadzornike, tudi tako, da se
jim zagotovi večja pooblastila.
Do sedaj so cestninski nadzorniki
obravnavali tudi precej kršiteljev, ki se
navezujejo na plačevanje cestnine tovornega
prometa. Tovrstna vozila namreč
neupravičeno uporabljajo vinjeto ali pa
vinjetne steze neupravičeno uporabljajo
za prehod cestninske postaje. Obravnavali
so tudi nekaj voznikov tovornih
vozil, ki se pri prehodu skozi cestninske
postaje na različne načine poskušajo izogniti
plačilu cestnine s pojasnilom, češ
da so brez denarja, cestninski nadzorniki
pa s svojim pooblastili zagotovijo takojšnje
plačilo cestnine. Takšni kršitelji
so predvsem tuji državljani.
Branka Videtič

12 Avtoceste
Darsovi športniki uspešni na Zimskih
športnih igrah cestarjev
37. Zimske športne igre cestarjev
so končane. Tekmovanja v
organizaciji Cestnega podjetja
Koper so potekala v Kranjski
Gori 23. januarja 2009.
Z doseženimi rezultati naših
športnikov smo lahko izredno
zadovoljni, saj so ekipno v
konkurenci 12 podjetij iz vse
Slovenije zasedli tretje mesto.
Darsova ekipa med zabavnimi igrami
Štiri zlate medalje, ena srebrna in
tri bronaste. Takšen je letošnji
izkupiček Darsove ekipe zimskih
športnikov, ki je zadoščal
za odlično tretje mesto med ekipami.
93 udeležencev iz našega podjetja je
tekmovalo v več disciplinah, in sicer v veleslalomu,
smučarskih tekih, deskanju na
snegu in zabavnih igrah. Največ medalj,
kar šest, so si okrog vratu nadeli smučarji,
dve medalji pa so si prislužili tekači na
smučeh. Sicer so med vsemi ekipami skupno
zmago slavili zaposleni iz CP Kranj,
drugo mesto pa je pripadlo ekipi DDC.
Poleg potenja na smučarskih strminah
in ravninah je bilo po koncu tekmovanja
poskrbljeno tudi za sprostitev in
srečanje udeležencev Iger, ki je potekalo
v kranjskogorski dvorani Vitranc. Uradni
razglasitvi rezultatov je sledila predaja
organizacije Zimskih športnih iger cestarjev
za naslednje leto, ki jo je prevzela
prav naša družba. Tako je izvršni direktor
za cestninjenje Bojan Banfi od direktorja
Cestnega podjetja Koper Igorja
Ukote prejel lesen ključ s figuro istrskega
Darsove predstavnice v teku na smučeh
vola oziroma boškarina, kot mu pravijo
Istrani. Ta predstavlja trmo in vztrajnost
istrskega značaja, ki bosta Darsovcem
pri organizaciji 38. Zimskih športnih
iger cestarjev prišli še kako prav. Kot je
povedal Bojan Banfi, se bomo vsi skupaj
potrudili poseči po še višjih mestih, kar
bi nam lahko uspelo s taktično izbiro
smučarskega terena, ki letošnjim prvouvrščenim
športnikom CP Kranj ne bi bil
tako dobro poznan.
Že tradicionalne Zimske športne igre
cestarjev sicer predstavljajo sproščujoče
in zdravo druženje zaposlenih ter vodstev
podjetij cestne stroke skozi šport.
Prevzem ključa za izvedbo naslednjih
iger je izziv za Dars in bo zahteval veliko
dobre volje ter dodatnega dela vseh, ki
bodo sodelovali pri organizaciji.
Iskrene čestitke vsem prejemnikom
medalj. Poleg tekmovalcev si vse pohvale
zasluži tudi Nevenka Igerc Mesarič iz
Splošne službe, ki je nosila najtežje breme
letošnje organizacije in vodenja naše
ekipe.
Helena Pleslič, Teja Kržišnik
V središču
Dobitniki medalj so naslednji
zaposleni:
Zlato medaljo so prejeli:
• Ivan Umnik:
veleslalom moški nad 51 let
• Janez Kramar:
veleslalom moški od 41 do 50 let
• Damjan Rupnik:
veleslalom moški od 31 do 40 let
• Janez Lihtineger:
tek moški do 35 let
Srebrno medaljo je prejela:
• Nataša Kovše:
veleslalom ženske nad 46 let
Bronasto medaljo so osvojili:
• Edita Šober:
veleslalom ženske od 36 do 45 let
• Matjaž Hren:
veleslalom moški od 41 do 50 let
• Miloš Kuhar:
tek moški od 36 do 45 let

V središču
Boškarin, ki smo ga prejeli iz rok primorskega
organizatorja iger, naj darsovcem drugo leto prinese
veliko vztrajnosti in trme pri organizaciji.
Ogled rezultatov v ciljni areni
Po večerji so marsikoga zasrbele pete in plesišče
ni samevalo.
Tudi padci so sestavni del športa.
Med uradnim programom je za razvedrilo poskrbela
dramska skupina iz primorskega Ospa.
Po tekmovanjih je sledilo družabno srečanje
za dobro obloženimi mizami v kranjskogorski
dvorani Vitranc.
Vodja ekipe Darsovih športnikov Nevenka Igerc
Mesarič prejema priznanje za odlično tretje
mesto naše ekipe.
Avtoceste
Zanimivosti
13
Nova cesta – nova ljubezen
Če ženska noče k vam, zgradite do
nje cesto. To bi bil lahko moto moških
iz vasi Barvan Kala na zahodu indijske
države Bihar. Vas je namreč daleč naokoli
znana kot naselje neporočenih
moških. Ženske so že kot deklice poslali
iz vasi v manj odročne kraje, da bi
si lažje našle ženine, moški pa so ostali.
Približno 120 moških je ugotovilo,
da je odročnost glavni razlog, da se ne
morejo poročiti, zato so se odločili kar
sami zgraditi cesto. V dveh mesecih
so na roke zgradili približno polovico
osemkilometrske ceste, ko so naleteli
na novo težavo. Ker je območje zaščiteno
in vsi taki posegi prepovedani,
oblasti grozijo, da bodo ustavile dela.
V težavah ste, gospod »Vozniško
dovoljenje«!
Po pisanju irskih časopisov je tamkajšnja
policija končno rešila uganko
množičnega prekrškarja poljskega
rodu. Menda je zagrešil že približno
50 prometnih prekrškov v različnih
delih Irske, a jim ga nikoli ni uspelo
ujeti. Nazadnje se je našel policist, ki
je opazil, da ime nepridiprava, ki so ga
imeli v uradnih evidencah, v poljščini
v resnici pomeni vozniško dovoljenje.
Prometni policisti so namreč pri vpisovanju
podatkov povzročitelja prekrškov
redno vnašali »ime« z desnega
zgornjega roba vozniškega dovoljenja:
Prawo Jazdy.
Bodoči inženirji se niso izkazali
Pet študentov tehničnih znanosti z
univerze v Britanski Kolumbiji (Kanada)
se je znašlo za zapahi, potem ko jim
je spodletel ritual obešanja avtomobila
z mostu Iron Workers Memorial. Ponoči
so po žicah z mostu spustili VW
hrošča, vendar so napačno izračunali
trdnost žic. Slednje so se utrgale in
avto je treščil v vodo vancouverskega
pristanišča. Policija jih je obtožila malomarnega
ravnanja, ki je povzročilo
za več kot 5000 kanadskih dolarjev
(dobrih 3000 evrov) škode. Obešanje
avtomobila z mostu ob začetku tehničnih
dni na univerzi je del tradicije,
najslavnejši pa je podvig iz leta 2001,
ko so študenti na skrivaj obesili avto z
mostu Golden Gate v San Franciscu in
povzročili kilometrske zastoje.
Brane Nastran

14 Avtoceste
Delo cestninskih nadzornikov
Jernej Pestotnik Jernej Zorec
Mitja Zupan Silvester Geršak
Z uvedbo vinjet se je spremenilo tudi delo nekaterih
uslužbencev Darsa. Delo cestninskega nadzornika
od zaposlenih med drugim zahteva opravljanje
nadzora nad plačevanjem cestnine ter izdajanje
odločb in plačilnih nalogov.
Cestninske nadzornike na cestninski
postaji Kompolje
smo v kratki anketi povprašali,
kako se počutijo zaradi
drugačnih delovnih pogojev
in kako se je spremenilo njihovo delo v primerjavi
s prejšnjimi zadolžitvami. Vprašani
so izrazili precejšnje zadovoljstvo nad
spremembami, opozorili pa so tudi na nekatere
negativne vidike, kot so vremenske
razmere in težave s kršitelji.
Mitja Zupan: »Glede na dejstvo, da
smo bili na to delovno mesto postavljeni
brez predhodnih izkušenj in po relativno
kratkem izobraževanju, lahko po šestih
mesecih opravljanja dela cestninskega
nadzornika rečem, da delo opravljamo
brez večje treme in čedalje laže. V primerjavi
s prejšnjimi zadolžitvami je sedanje
delo bolj dinamično, zanimivo, več
pa je tudi komunikacije z ljudmi.«
Silvester Geršak: »V primerjavi s
prejšnjim delom je zdajšnje bolj dinamično
in čas mine hitreje, saj je veliko terenskega
dela. Slaba stran opravljanja dela
cestninskega nadzornika pa so izpadi ne-
Vaša mnenja
katerih uporabnikov slovenskih avtocest.
Tudi sam sem bil priča fizičnemu napadu
s strani enega izmed uporabnikov. V vezi
s tem bi bilo potrebno kaj storiti, saj bi se
takšen napad lahko končal tudi drugače,
bolj tragično.«
Jernej Pestotnik: »Od uvedbe vinjet
dalje se je moje delo spremenilo tako v
pozitivnem kot v negativnem smislu.
Pozitivno je predvsem to, da je delo bolj
dinamično, negativna stran opravljanja
dela cestninskega nadzornika pa je,
da nam je poleti vroče, pozimi pa nas
zebe.«
Jernej Zorec: »Z opravljanjem dela cestninskega
nadzornika sem zadovoljen.
Všeč mi je predvsem to, da je delo na terenu
bolj razgibano, pestro in zanimivo.
Slaba stran pa je, da nas večkrat zebe ali
pa nam je vroče. Glede slabe volje uporabnikov
in njihovih izpadov pa le to, da
smo do zdaj še vedno odnesli celo kožo.«
Teja Kržišnik

Znotraj Darsa
Počitnice za vse okuse
Ko na rondoju v Pesnici izbereš izvoz skrajno desno, se
začne pot v vzhodni del Slovenije. Hribi postajajo griči in
kmalu je svet samo še raven. Le če se zazreš v daljavo,
čutiš, da so tam nekje daleč zopet griči.
Prepričanje, da dobro poznaš
Slovenijo, se zelo hitro izkaže
za zmotno, in ko prevoziš cestninsko
postajo Dragotinci, je
potrebno že kar pozorno slediti
prometni signalizaciji ob avtocesti. Moravske
Toplice najdeva, naselje Prekmurska
vas tudi in prijazna receptorka nama nazorno
razloži, kako in kaj. Pa kljub temu
naju iz zadrege ob iskanju Vijolice 15 reši
navodilo naše splošne službe, kjer je do zadnjega
metra opisana pot do apartmaja.
Ugibanj o apartmaju je konec tisti trenutek,
ko stopiš vanj. Prijazno topel, lepo
opremljen in svetel te pričaka ter zaživi
tisti trenutek, ko začneš iz avtomobila
prinašati torbe, kovčke, vrečke, steklenice
… Kot ponavadi je vsega preveč. Prvi
dan počitnic odkrivaš naselje in se razveseliš,
ker do bazenov ni daleč, do trgovine
pa lep sprehod. Če je lepo tudi vreme,
je že težko najti kaj, kar ti ni všeč.
Bazeni z različno temperaturo vode,
vodnimi atrakcijami, počivališči in pa
savne … vse je tu, samo odločiti se je treba,
kaj boš počel. In če čas ni gospodar
tvojih počitnic, so dnevi namenjeni po-
čitku, lenarjenju, uživanju in izletom v
okolico.
Napotke, kaj obiskati, dobiva v recepciji,
in obložena s katalogi – opisi se
odpraviva po Prekmurju vse tja do Goričkega.
V Bogojini občudujeva Plečnikovo
cerkev, obiščeva energijske točke ob Bukovniškem
jezeru, graščino v Beltincih in
grad na Goričkem. Tudi do tromeje med
Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko prideva.
V Čardi spoznavava skrivnosti prekmurske
kuhinje in ugotoviva, da imajo tudi
zelo dobra vina. Pa gibanico …
Same lepe stvari odkrijeva na teh kratkih
počitnicah, ki seveda vse prehitro minejo.
In ko je treba pospraviti stvari nazaj
v kovčke, je to znak da se moramo posloviti
od dežele štrkov.
Odpraviva se še na zadnji »inšpekcijski«
sprehod po apartmaju, preden oddava
ključe in se odpeljeva proti domu.
V mislih podoživljava dneve, ki sva jih
preživela tu. Oba sva prepričana, da se
v Moravske Toplice še vrneva, pripeljeva
kolesi in prekolesariva okolico.
Alojz Koražija
Avtoceste
15
Mesečni bilten dobil ime
V prvi številki mesečnega biltena za
zaposlene, ki je začel izhajati februarja,
smo vse zaposlene v Darsu povabili, da
predlagajo ime zanj.
Izmed 19 predlogov se je štiričlanska
komisija v sestavi: Marjan Koler (predsednik
komisije), Branka Videtič, Helena
Pleslič in Teja Kržišnik odločila za ime
Preglednik, ki ga je predlagal Vladimir
Zadnik iz ACB Kozina. Nagrada za njegovo
izvirnost bo prijeten konec tedna v
Darsovih počitniških kapacitetah v Moravskih
Toplicah. V nadaljevanju si preberite
krajši pogovor z nagrajencem.
Od kje je prišla ideja za poimenovanje
mesečnega biltena?
Ker delam na področju vzdrževanja
sem idejo dobil iz pregledniške službe, ki
se opravlja v naši družbi. To delo se mi
zdi izredno pomembno, saj preglednik,
ki obvešča o dogajanju na avtocestah,
opravlja nepogrešljivo delo.
Tu sem torej dobil idejo za poimenovanje
mesečnega biltena zaposlenih,
ki naj prav tako opravlja funkcijo obveščanja.
Bilten sem želel poimenovati z
eno besedo, zato sem se odločil za ime
Preglednik. Poimenovanje je enostavno,
hkrati pa ima veliko pomenov.
Zaposleni ste v ACB Kozina. Kako poteka
vaše delo?
V ACB Kozina sem zaposlen kot delovodja,
odkar je bila vzpostavljena ta
baza, torej od leta 2001. Pred tem sem
delal v podjetju, ki je gradilo bazo, zato
se s sodelavci večkrat rad pošalim, da
sem sam prišel na bazo eno leto pred njimi.
Moje delo na področju vzdrževanja je
zelo aktivno in razgibano, hkrati pa tudi
odgovorno. Rad hodim v službo, na žalost
pa me do odhoda v pokoj ločijo le še
štiri leta, česar se ne veselim preveč.
In kaj počnete, ko niste v službi?
V prostem času pojem v dveh pevskih
zborih, in sicer pri Moškem pevskem
zboru Slavnik Hrpelje Kozina ter pri
cerkvenem zboru. Rad tudi balinam in
delam doma na kmetiji. V zadnjem času
pomagam hčerki pri gradnji hiše, kar mi
je v posebno veselje, saj sem se dolga leta
službovanja ukvarjal z gradbeništvom in
to delo kar malce pogrešam.
Teja Kržišnik

16 Avtoceste Aktualno
Nadgradnja
elektrostrojnih naprav
v predorih Pletovarje in
Golo rebro
Med potovanjem iz Avstrije in Madžarske preko Maribora
proti zahodu nas cesta pelje skozi predora Golo rebro in Pletovarje
ter naprej proti Celju in Ljubljani. V predorih poteka
nadgradnja elektrostrojnih varnostnih naprav s hidrantnim
omrežjem.
Predor Pletovarje pred nadgradnjo in po njej
Gradnja prvih dveh cevi z dvosmernim
prometom sega v
sedemdeseta leta, izgradnja
dodatnih cevi in obnova obstoječih
(enosmerni promet
skozi predorske cevi) pa je potekala v letih
1994-1996.
Zaradi naraščanja števila prehodov
na tej pomembni prometni povezavi, vse
večjega deleža tovornih vozil, novih dognanj
in tehnologij, predvsem pa zaradi
želje zagotoviti večjo varnost uporabnikov
avtocest, je prišlo do projekta in izvedbe
nadgradnje elektrostrojnih naprav
Po končanih delih
smo dobili moderno
opremljene in predvsem
varne predore.
s hidrantnim omrežjem.
Dela so se začela v drugi polovici septembra
2008. Končana je bila le prva faza
sanacije, dela pa so potekala do oktobra
2008 in se bodo nadaljevala v obdobju od
aprila do junija 2009. V času izvajanja del
je veljala popolna zapora levih predorskih
cevi, promet pa je bil preusmerjen dvosmerno
skozi desne predorske cevi. Da
bi zagotovili varno odvijanje dvosmernega
prometa v spremenjenem prometnem
režimu, smo izdelali več študij, narejena
sta bila analiza tveganj in načrt zaščite in
reševanja, zagotovljena stalna prisotnost
gasilske enote na portalu predora, omejena
hitrost skozi predore, v nadzornem
centru pa podvojena ekipa nadzornih referentov.
Dejstvo, da v času spremembe
prometnega režima ni bilo zaznati povečanega
števila incidentnih dogodkov,
potrjuje pravilnost izbranih ukrepov in
načina izvajanja del.
Potek del
Dela so se izvajala sočasno na lokaciji
obeh predorov, v obeh pogonskih centralah
in v centru Slovenske Konjice. Rok za
izvedbo del je bil glede na količino, kompleksnost
ter zahtevnost vgrajene opreme
in sistemov relativno kratek, vendar
so bila vsa dela uspešno realizirana.
Glavnino del sta predstavljali zamenjava
in vgradnja novih električnih in strojnih
naprav ter sistemov prometne signalizacije,
razsvetljave, video nadzora in avtomatske
detekcije prometa, meritev CO
in vidljivosti, požarno alarmnih naprav,
klicev v sili, predorskega radia, sistema
za nadzor in vodenje prometa, mokre hidrantne
mreže ….
Po končanih delih smo dobili moderno
opremljene in predvsem varne predore,
ki ustrezajo vsem najvišjim standardom.
Presenetljivo velik in dober pa je tudi odziv
uporabnikov avtocest, ki se pozitivno
odzivajo na spremembe, nastale po končani
nadgradnji.
Dela prve faze so zaključena, zdaj pa
poteka odprava pomanjkljivosti in intenzivne
priprave na izvedbo druge faze
nadgradnje, ki se bo predvidoma začela
v sredini aprila in bo končana konec junija.
Uspešno opravljeno delo je rezultat
vseh aktivno sodelujočih, predvsem zaposlenih
darsovcev iz Slovenskih Konjic.
Za odgovorno in strokovno opravljeno
delo gre posebna pohvala ekipi elektrovzdrževanja
Slovenske Konjice in ekipi
nadzornih referentov nadzornega centra
v področju IT & ITS Slovenske Konjice.
Tomislav Gorjup, koordinator el. vzdrževanja

Na cesti
Naši referenti imajo z nekaterimi
uporabniki kar naporne
pogovore, katerih teme
so predvsem težave z nameščanjem
vinjet ter vprašanja
o predvidenih možnostih za zamenjavo
in izdajo nadomestne vinjete. Kako daleč
seže človeška domišljija, pričajo naslednji
primeri, ki si jih bomo v CUC-u še posebej
zapomnili:
• Vinjeto sem pred časom že nalepil na
desni rob, danes pa jo je žena nalepila
še na levi. Ali lahko vrnem vinjeto?
• Vinjeto sem hotel nalepiti na steklo, pa
mi jo je odnesel veter …
Velikokrat odrasli za svoje napake krivimo
otroke (upravičeno ali ne?):
• Otrok mi je z škarjami obrezal vinjeto
na robovih. Ali lahko dobim drugo?
• Otrok je pomotoma prilepil vinjeto na
list papirja.
• Joj, otroka sta se igrala v avtu, pa sta mi
nalepila vinjeto pod zatemnjeni del, saj
jima ne morete zameriti …
Pa še nekaj »kapitalnih« izjav:
• Vinjeto sem že delno nalepil na steklo,
pa jo je ventilator v avtu zavihal …
• Hotel sem odstraniti staro vinjeto, pa
sem pri tem pomotoma odstranil še
novo...
• Ali je kaj narobe, če sem vinjeto zalepil
na vetrobransko steklo v levi spodnji
kot, kupon pa na zadnje steklo …
• Vinjeto sem nalepil na stransko steklo.
Ali je lahko tudi tam?
• Kupil sem vinjeto in ko sem jo želel nalepiti,
sem opazil, da je ostal samo še
spodnji del vinjete.
• Vinjeto sem zalepil na zunanjo stran
vetrobranskega stekla. Kaj naj storim?
• Ko je bila vinjeta nalepljena že mesec
dni, se je na njej pojavil napis »neveljavno«!
• Prijatelj iz Romunije je prilepil vinjeto
na blatnik avtomobila. Kaj lahko stori?
• Ko sem želel vinjeto prilepiti, mi je spodrsnilo,
pa sem jo prilepil na sredino
stekla …
• Itd.
Veliko težav se pojavi tudi v primerih,
ko uporabnik proda vozilo, pri tem pa
želi povračilo ali zamenjavo vinjete. To
seveda ni možno, ker vinjeta ni prenosljiva
in je menjava možna le v primeru, če
je vozilo uničeno ali je bilo dano na uničenje
in je odjavljeno iz prometa.
Avtoceste
Priprava na motoristično sezono
Motoristična sezona je pred vrati, zato je tu nekaj nasvetov, ki jih je dobro imeti v mislih, ko
zapeljemo na cesto.
Zabavnosti iz CUC-a
17
Potovanje z motornim kolesom
naj bo predvsem prijetno in predvidljivo,
zato upoštevajte nekaj
naših namigov:
- upoštevajte druge udeležence v prometu,
- imejte pravo opremo,
- prilagodite se gostoti prometa, stanju
vozišč in prometnih površin,
- upoštevajte različne časovne in vremenske
razmere,
- držite se primerne hitrosti, varnostne
razdalje in smeri vožnje. Ob tem ne pozabite
na postanke in prijetna doživetja
ter imejte v mislih na tisoče drugih nepredvidljivih
možnosti!
Bodi viden in previden, pametno predvidevaj
ter pravočasno reagiraj!
Srečne kilometre 2009!
Janja Budič
Uvedba vinjet je bila dejansko hitra sprememba tako za Dars kot za uporabnike. V Cestninskem
uporabniškem centru se dnevno srečujemo z uporabniki avtocest, osebno in prek telefona.
Kljub jasnim navodilom in večkratnim
opozorilom tako v zgibankah kot v medijih
se še vedno dogaja, da uporabniki lepijo
vinjete na zatemnjeni del vetrobranskega
stekla. Ko uporabnikom razložimo
postopke in jih seznanimo z možnostmi
za izdajo nadomestne vinjete, se pogovor
največkrat konča s kakšno žaljivko.
David Vatovec
Vinjete v številkah
V letu 2008 smo prodali:
- 2.361.037 šestmesečnih vinjet za
dvosledna vozila,
- 31.335 šestmesečnih vinjet za
enosledna vozila.
Do 23. marca 2009 smo prodali:
- 736.000 letnih vinjet za dvosledna
vozila,
- 3000 letnih vinjet za enosledna
vozila,
- 185.000 šestmesečnih vinjet za
dvosledna vozila,
- 500 šestmesečnih vinjet za
enosledna vozila.

Bombaj
18 Avtoceste
Indijski del poti sva z ženo začela v 16milijonskem
Bombaju, ki s svojimi ogromnimi
kolonialnimi stavbami ter dvonadstropnimi
rdečimi avtobusi spominja
na London oziroma zaradi nepregledne
množice ljudi, beračev, krav, vlakov, taksijev,
dišav, lubenic, manga, kriketa v
parkih ter od prežvečenih betelovih orehov
rdečih pljunkov na pločniku spominja
na indijsko različico Londona. Z vrha
»doubledeckerjev« sva s fotoaparatom v
roki uživala v edinstvenem urbanem safariju
ter se teden dni naslajala ob barvah
in vonjavah tega velemesta, kjer vsak dan
v povprečju posnamejo dva hindujska filma
(indijska filmska produkcija je največja
na svetu) in kjer na železniških tirih
umre 20 ljudi. Po poročilih bombajske
policije, ki so objavljena v lokalnem časo-
Indijo ljubiš ali sovražiš
pisu, je v času, ko sva bila v tem mestu,
pod vlaki umrlo natanko 183 ljudi.
V Indiji o porokah odločajo starši
Poročne škarje in platno v Indiji v rokah
držijo starši. Od izbire partnerja, višine
dote, ki jo mora plačati nevestin oče
(očitno najbolj pomembna stvar v celotni
zadevi) do izvedbe poroke same. Porok iz
ljubezni skorajda ne poznajo. So družbeno
nesprejemljive. Tudi ločitev Hindujci
skorajda ne poznajo. So družbeno nespremenljive.
V povezavi s tem me je osupnilo tudi
število družinskih tragedij, ki so največkrat
posledica nesrečnih ljubezni, prepovedanih
razmerij med različnimi religijami
ter kastami ali dogovorjenih porok,
ki ne zaživijo, kot bi morale in ki se pojavljajo
vsak dan ter v vseh slojih družbe.
Okoli sveta
Indijo sem v zadnjih sedmih letih obiskal že tretjič. Vedno znova me preseneti, navduši, razočara,
osupne, razveseli pa tudi razjezi. Nikoli, prav nikoli pa me niti za trenutek ne dolgočasi.
Formula je potemtakem preprosta. Ker se na svetu od vseh stvari najbolj bojim dolgčasa, Indija
zame je in tudi vedno bo zadnja oaza, zavetišče, kjer ni prostora za dolgčas. Priporočam!
Shakespearova Romeo in Julija sta v Indiji
stalnica. Kalkuto je v času najinega obiska
pretresla tragedija, ko sta se dekle in
fant, prijatelja od otroštva, zaljubljena in
srečna, želela poročiti. Poroko so preprečili
njeni starši. Prva je strup za podgane
spila ona, v smrt pa ji je brez obotavljanja
sledil še on. Stara sta bila 22 in 23 let.
Še bolj kruta zgodba se je zgodila nekaj
mesecev pred tem. Starši poročijo najstarejšo
od svojih šestih hčera, očitno v
nasprotju z njenimi željami. Ko kasneje
pride že poročena mladenka domov na
obisk, naredi samomor. Iz solidarnosti ali
iz strahu pred lastno poročno usodo, ji v
smrt sledi še vseh pet mlajših sester. Oče
in mati sta našla vseh svojih šest hčera
obešenih, v sobi najmlajše.
Pa vendar niso vse indijske zgodbe nesrečne.
Z ženo sva bila povabljena na vsaj
pol ducata porok, na katerih sva čutila,

Okoli sveta
mogoče še malo sramežljivo, a pravo ljubezen med ženinom in
nevesto, ki sta se spoznala le kak dan prej. In prav fino smo se
zabavali.
Reinkarnacija
Ime mu je bilo Ankun V. Gaikawad. Imel je 55 let, bil je vojak
indijske vojske ter oče treh otrok. Zdaj je ptič. Na zadnji,
trinajsti dan hindujskega žalovanja za vojakom, ki je postal
ptič, naju je povabil njegov svak Gangadhar, ki naju je ogovoril
Avtoceste
19
v neki restavraciji v Aurangabadu, 580 kilometrov severno od
Bombaja. Možak je bil videti prijazen - s svojimi neverjetnimi
36 kilogrami res ni mogel vzbuditi drugačnega občutka kot zaupanje
- in sprejela sva njegovo povabilo, da se jim pridruživa
pri žalovanju. Družina umrlega naju je lepo sprejela. Izrekla sva
jim sožalje, jim izročila škatlo prvovrstnih sladkarij, nato pa sva
se posedla z drugimi sorodniki in sosedi na slamnato preprogo,
ki so jo v ta namen razgrnili čez celo ulico. Žalovanje je potekalo
zunaj, na majhni uličici, pred hišo pokojnika. Uživala sva
ob hindujskih žalostinkah, ki so jih igrali najeti goslači in slepi
berači. Kljub žalostnemu dogodku je bilo vzdušje sproščeno.
Pokojnikovi sinovi, ki so si skladno s tradicijo v znak žalovanja
obrili glave, so nam stregli z vodo razredčenim fenijem, lokalnim
kokosovim žganjem. Ulica je postajala vedno bolj polna
ljudi. Malo čez peto uro zjutraj se je žalovanje končalo. Vojak
Ankun se je reinkarniral v ptico. Smrti ni bilo več, bilo je samo
še življenje. Kako so njegovi bližnji iz improviziranega oltarja,
kjer je ob kadilu ležalo za prgišče riža, cvetje in še nekaj drugih
drobnarij, razbrali, da se je pokojni reinkarniral ravno v ptiča,
mi najbrž ne bo nikoli jasno. Ampak da pokojni Indijec zdaj veselo
leta nekje pod vročim soncem, nekako vem in čutim tudi
sam.
V hipijevsko razpoloženi oziroma zakajeni Goi, ki je sledila,
se mi je kasneje celo utrnila misel, da mora biti kljub vsemu še
nekaj upanja za ta svet, če se vojak spremeni v ptiča. Še posebej,
če je ta ptič golob, česar pa tako nikoli ne bomo vedeli zagotovo.
Ampak recimo, da je tako.
Rožle Podboršek

20 Avtoceste
Predstavitev sodelavca iz
ACB Ljubljana
Nasmejani Danilo Mohorič, ki mu pravijo tudi Skokec, Muhca ali Muri, v službenem avtu.
Tokrat smo pred avtocestno ogledalo postavili Danila Mohoriča,
voznika strojnika iz ACB Ljubljana. Svoje delo z veseljem
opravlja že več kot enajst let, prosti čas pa najraje preživi z
družino in ob športnih aktivnostih.
Danilo Mohorič je po poklicu
avtoelektričar. Po končani
srednji šoli se je najprej
zaposlil pri samostojnem
podjetniku Alojzu Kogovšku,
kjer je odpravljal električne napake
na avtomobilih. Kasneje je Skokca pot
vodila v Komunalno podjetje Ljubljana,
kjer je spet opravljal delo avtoelektričarja,
tokrat na tovornih vozilih. Po šestih letih
je postal voznik avtobusa ter veliko časa
preživel na cesti – prevažal je turiste po celotnem
teritoriju Slovenije in Evrope. Ker
se je želel ustaliti in si ustvariti družino, je
svoje popotniške dni zamenjal za službo,
kjer je prevzemal in dostavljal umazane
oziroma čiste delovne obleke, prte in podobno.
Zaradi monotonega dela je poslal
prošnjo za delo na delovnem mestu voznika
strojnika v ACB Ljubljana v takratnem
javnem podjetju za vzdrževanje avtocest.
Na delovno mesto je bil pred nekaj več kot
enajstimi leti tudi sprejet. Delo voznika
strojnika je zelo razgibano, saj dan ni enak
dnevu in obsega dela, kot so: barvanje talnih
označb - horizontalna signalizacija,
košnja trave, posipavanje cest in pluženje
snega, popravilo odbojnih ograj, postavljanje
delovnih zapor oziroma vertikalne
signalizacije, asistenca v nesrečah in podobno.
Glede na prisotnost na avtocesti
je voznik strojnik večkrat tudi tako imenovani
cestni informator, ki uporabnikom
posreduje informacije in jim daje napotke
za različne kraje, po katerih sprašujejo
vozniki. Pri tem prihaja do različnih pripetljajev,
ki pozneje prerastejo v anekdote.
Danilo pravi, da je včasih iz registrske
tablice vozila znal predvideti, v kakšnem
jeziku bo komuniciral z voznikom, danes
pa to ni več pravilo. Slovenska registrska
tablica je skoraj vedno pomenila tudi slo-
Skupinska slika s sodelavci
Darsovček
Delovno: pri menjavi odbojne ograje na priključku
Bežigrad
venskega voznika, z vstopom Slovenije v
Evropsko unijo pa so se razmere korenito
spremenile, saj te lahko v tovornem vozilu
s slovensko registracijo preseneti poljski
voznik. Temu običajno sledi precejšen humorni
zaplet in razplet.
Danilo, ki mu pravijo tudi Muhca
pove, da je z delom v naši družbi zadovoljen
in da ga opravlja z veseljem. Delovni
čas mu omogoča, da lažje koordinira čas.
Večino prostih uric preživi z družino. Z
ženo Geli imata dve nadobudni hčerki,
trinajstletno Maxi in šestletno Asjo. Nekaj
časa nameni tudi hobijem in se sprošča
s smučanjem ali pa se poda na kakšen
izlet po Sloveniji in Evropi ter tako obudi
spomine na pripetljaje iz preteklosti. Rad
tudi kolesari, plava ali pa se zaplete v kakšen
zanimiv pogovor.
V življenju se ravna po pravilu: »Vedno
imej pozitiven odnos do ljudi, kajti
le tako bodo tudi oni tebi vračali enako!«
Med svojimi sodelavci se počuti zelo dobro
in z veseljem opravlja svoje delo ter
prihaja v službo. Dodaja pa, da pogreša
komunikacijo, ki poleg občutka, da si slišan,
prinese tudi povratne informacije in
tako morda obrodi sadove. Murijeva želja
za prihodnost je, da bi stvari ostale vsaj
take kot so ali da bi se še za odtenek izboljšale.
Darja Bajec

Darsovček
Korenčkov namaz
Priprava korenčkovega namaza je preprosta
in hitra ter ne zahteva posebnega kuharskega
znanja. Recept zanj nam je zaupala sodelavka
Mojca Čirič.
Sestavine:
• 250 g poli salame
• 4 jajca
• 4 korenčke
• pol kozarca kislih kumaric
• majoneza
• gorčica
• margarina
Sestavine zmeljemo, saj namaz le tako dobi poln in sočen okus.
Preden začnemo pripravljati namaz, trdo skuhamo jajca in jih ohladimo. Korenček,
poli salamo, kisle kumarice in jajca postopoma (ne vse naenkrat) zmeljemo v aparatu
za mletje mesa. Sestavine postopoma stresamo v posodo in jih dodajamo po okusu.
Za lažje mazanje vmešamo malo margarine. Na koncu dodamo še dve žlici majoneze
in malo gorčice.
Dobro premešamo, poskusimo in po potrebi dodamo še katero od sestavin.
Mojca Čirič
Okusen namaz je tako pripravljen. Dober tek!
Znaki za opozorila in prepovedi
Avtoceste
21

22 Avtoceste
ŠALE
ZLATA RIBICA
Bill Gates lovi ribe in ujame zlato
ribico. Užitna ni, pa jo hoče vreči
nazaj v vodo. Nakar zlata ribica:
»Ej, kaj pa tri želje?«
Bill pa nejevoljno: »V redu, no, kaj
bi rada ...«
PRAH
Metka iz spalnice: »Mami, mami!
Ali je človek res prah in se povrne
v prah?«
»Ja, tako uči krščanska vera.
Zakaj me to sprašuješ?«
»Če je vse to res, je pod našim
kavčem najmanj pet mrtvih.«
Fotografija meseca
PILOT
V prenovljeni številki Avtocest uvajamo
novo rubriko »Fotografija meseca«,
v kateri bomo objavljali zanimive
fotografije.
Če ste opazili kakšno zanimivost, ujeto v
fotografski objektiv, ali pa ste med delovnimi
obveznostmi oziroma v prostem času sami
posneli takšno fotografijo, nam jo pošljite na
naslov avtoceste@dars.si, z naslovom »Fotografija
meseca«. Naj se ob njej nasmejijo
in razvedrijo tudi vaši sodelavci. Vaš trud bo
poplačan s simbolično nagrado.
V tokratni številki objavljamo fotografijo
s štajerskih cest, ko je voznica osebnega avtomobila
takole »zgrešila« izvoz za Maribor
Pobrežje.
Miška vsa navdušena skaklja po
gozdu. Pa jo sreča zajec in vpraša:
»Miška, zakaj si pa tako vesela?«
Miška odgovori: »Ker imam novega
fanta! Hočeš, da ti pokažem
njegovo sliko?«
Zajec pogleda sliko in se zgrozi:
»Miška, pa saj ti hodiš z netopirjem!«
»Kaj res??? Meni pa je rekel, da
je pilot!«
UDAREC
Vodja kovaške delavnice je rekel
vajencu: »Zdaj bom s kleščami
prijel podkev, ti pa malo počakaj in
ko ti bom pokimal z glavo, krepko
udari po njej!«
Vodja kovaške delavnice se dolgo
ni zbudil iz nezavesti.
Teja Kržišnik
SUDOKU
3
2
4
6
9
1
2
3
SU KU129
5
3
7
Pravila za reševanje
sudokuja
3
1
Zgornjo mrežo zapolnite s številkami
od 1 do 9, tako da bo v vsaki
vrstici in stolpcu vseh devet cifer in
vsaka samo enkrat. Prav tako naj
bo z vsemi devetimi ciframi (spet
vsaka natanko enkrat) zapolnjen
vsak od devetih manjših kvadratov.
Pravila so zelo preprosta, igra
pa morda malce večji izziv za vaše
možgane. Uspešno reševanje!
1
4
5
8
7
3
4
6
9
5
1
2
9
6
5
2
7
1
4
7
9
9
5
1
2
copyright © 2009 by WWW.SUDOKU129.COM
REŠITEV
1
4
2
5
8
7
6
3
9
6
9
5
3
2
1
4
8
7
4
5
8
7
9
3
2
6
1
7
1
9
2
4
6
3
5
8
Prosti čas
2
3
6
8
1
5
9
7
4
5
8
1
9
3
2
7
4
6
9
6
7
1
5
4
8
2
3
3
2
4
6
7
8
1
9
5
p. 2

Prosti čas
Šahovnica
Med prispelimi rešitvami križanke iz 17. številke internega časopisa
Avtoceste je komisija izžrebala tri pošiljatelje, ki prejmejo
praktične nagrade.
Izžrebanci sedemnajste nagradne križanke so:
1. nagrado, avtomobilski set (rokavice, dežnik, lučka in termovka)
prejme: Janez Kraškovic, IT in ITS - ACB Ljubljana
2. nagrado, termovko in pelerino, prejme: Jožica Gorjup, Raskovec
47, 1360 Vrhnika
3. nagrado, dežnik, prejme: Leopoldina Košir, Hermana Potočnika
39, 1000 Ljubljana
Vsem izžrebancem iskreno čestitamo!
Avtoceste
23
Vabimo vas k reševanju nove križanke. Nagrade bo prispeval
DARS, d.d.:
1. nagrada – nahrbtnik za piknike
2. nagrada – termovka in dežnik
3. nagrada – dežnik
Rešeno križanko nam pošljite do 30. aprila 2009 na naslov:
DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za avtocestno
šahovnico« ali po faksu na številko: 01/ 300 99 33.
Rešitev prejšnje križanke: TELEFON, EVELINA, LOGOTIP,
BELE, A, S, VUN, MB, AHAT, IC, FIAT, HIIDRAZIN, ŠRI, ALIM,
IJAR, IG, JT, INJA, ANTE, CO, NEA, ENDOR, IN, EN, CA, N

24 Avtoceste Darko in Marko: ZGODBE Z AVTOCESTE
Piše Iztok Lovrić, riše Ciril Horjak, © DARS, Horjak, Lovrić