sonarodnici

sonarodnici, 

Maticata na iselenicite od Makedonija kako 

najstara nevladina i neprofitna asocijacija, 

ve}e {esta decenija ja ostvaruva svojata 

patriotska misija davaj}i im prioritet na: 

- Odrùvawe na vrskite me|u Makedonija i 

iselenicite vo svetot, kako i so Makedoncite 

vo sosednite zemji; 

- Neguvawe na nacionalnata svest, jazik i 

kultura me|u iselenicite; 

- Pomagawe po odnos na socijalnite, ekonomskite, politi~kite i 

pravnite pra{awa na iselenicite koi se od nivni interes 

vo tatkovinata; 

- Povrzuvawe na biznismenite od dijasporata so biznismenite vo 

Republika Makedonija, kako i so biznismenite Makedonci od sosednite 

zemji; za investirawe vo Makedonija 

- Maticata na iselenicite od Makedonija e lojalen partner na 

Makedonskata pravoslavna crkva poddrìvajki ja vo nejzinite zalo`bi 

za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet; 

- Informirawe na makedonskata javnost i nadle`nite 

organi vo Makedonija za site aspekti od sekojdnevieto 

na na{eto iseleni{tvo. 

Za uspe{no da go ostvaruva prethodno kaànoto, Maticata 

postavi svoja veb strana, a i ja izdava ilustriranata 

revija za iselenicite od Makedonija-„Makedonija”. 

Maticata na iselenicite od Makedonija e sekoga{ tuka, 

za Vas, koga Vi treba pomo{, informacija, kontakt. 

Na{ite vrati se {iroko otvoreni za sorabotka so site 

dobronamerni luge {to ja sakaat Makedonija. 

Se molat ~itatelite na revijata Makedonija [to 

poskoro da si obnovat preplata za 2009 godina za da se 

ovozmoì redovno i pobogato izleguvawe na spisanieto. 

Nekoi ~itateli u[te dolàt za izminatata 2008 

godina, gi molime da go izmerat svojot dolg kon 

revijata, vo sprotivno revijata nema pove]e 

da im bide ispra]ana . 

Srde~no blagodarime, odnapred 

Redakcija na Makedonija

ISSN 0542-206 X 

GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION 

IBAN 

Ilustrirana revija na 

Maticata na iselenicite 

od Makedonija 

Makedonija 

Izdava~: 

Matica na iselenicite od Makedonija 

Izdava~ki odbor: 

Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav 

Stankovi}, Sofija Stefkovska, 

Todor Petrov, Angelka Mihajlovska, 

Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski 

Za izdava~ot: 

M-r Ivan Xo Petreski 

Glaven i odgovoren urednik: 

Evrosima Lokvi~ka 

Administrator: Vladica Mileti} 

Lektor: Verica Tocinovska 

Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska, 

Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov 

Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska, 

Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska 

Dimitrievska 

Dopisnici: Ivica êlikovi}, 

Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, 

Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi}, 

Tomo âlovski, Pero Dam~evski-Kocin, 

Viktor Velkov, Dra{ko Antov 

i Aco Dimitrovski 

Prevod: 

Fotoreporter: Robert Spasovski 

Likovno–grafi~ko ureduvawe: 

Marjan Delevski 

Pe~ati: “Grafodent”, Skopje 

Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje 

tel. ++389 2 3 222 101 

www.maticanaiselenici.com 

e-mail: matica@maticanaiselenici.com 

Prviot broj na ilustriranata revija 

za iselenicite „Makedonija” izleze 

vo oktomvri 1953 godina. 

Za Evropa 

48 EUR MK 07200001275137645 

Za Avstralija 

120 AUD MK 07200001499528133 

Za Amerika 

100 USD MK 07200001581931670 

100 CAD MK 07200001581934289 

STOPANSKA BANKA AD SKOPJE 

40655549 - 4030996116744 

SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7 

korisnik: 

“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, 

ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7 

pretplata za ilustrirana revija “Makedonija” 

MB 4065891 - 4030993125777 

SWIFI CODE STOB MK 2X 

 

 

Politikata ti K....! Kako rekol 

narodecot makedonski. Stara 

izreka koja se odnesuva na 

site vremiwa. Profitabilna 

profesija, barem za makedonskiot 

narod. Kako se sreduva ìvotot na 

eden mlad ~ovek vo dene{na Makedonija. 

Da si zavr{i{ {kolo, da se obrazuva{, da 

stane{ akademski gra|anin, taka toa s$ 

po red. Arno ama, ako ne si fati{ vistinska 

partija i ne zeme{ vistinska ~lenska 

karta i nekade zaluta{ vo ideologijata, 

moè slobodno da se prosti{ od „makedonskite 

perspektivi” i da bara{ ~are 

nekade vo tu|ina. 

Ponovata makedonska istorija go 

potvrduva praviloto – rodi me majko 

politi~ar i da ìveam. Makedonskiot pluralizam 

po~na so edna postara generacija 

so ekspertska Vlada na seriozni lu|e, so 

seriozni tituli, zvawa i znaewa. Ama tie 

imaa kratok vek bidej}i „stariot lisec” 

misle{e poinaku. Se smenija partiskite 

dresovi i na prvata vladina fotelja sedna 

mom~e od 28 godini {totuku ispileno 

od fakultetskiot inkubator. Toj si sobra 

mlada generacija na ministri, se preskoknaa 

pove}e generacii i trgna kolata niz 

dolot so mladi perspektivni deca koi za 

àl prvpat vidoa udoben ìvot, vozila, 

kabineti, privilegii. 

Potoa stigna nova garnitura so vtoriot 

pripravnik Qub~o Georgievski vo 

uloga na prv minister na Vladata na Republika 

Makedonija. Makedonija ima{e 

Vlada po Vlada, so generaciska garnitura 

na ministri megu 30-40 godini. I 

na krajot dojdovme do Vladata na Nikola 

Gruevski za koja moè da se kaè deka e 

„maloletni~ka” da ne e prisuten onoj 

„starecot od pravda” koj izgleda umee vo 

site op{testveni reìmi da si go fati 

vozot. Toj navistina im rasipuva prosek na 

momcite koi turkaat so Gruevski niz patot 

na 100 ~ekori i so parolata ostvaruvame. 

Zo{to ~ovekot e tuka i so koj avtoritet 

opstojuva i im go rasipuva prosekot znae 

samo premierot koj mu veruva tolku mnogu 

na „starecot”. Zarem nema re{enija vo iljadnicite 

pravnici {to gi ima okolu sebe 

vo partijata. I toj ras~ekor na mladinci 

i starec ne e jasen osobeno {to i ~ovekot 

vo osmata decenija ne popu{ta. Pa vlast 

e vlast. 

Moèbi koga e vo pra{awe politikata 

nema mladi i stari. Generaciskata 

granica e sosema izmeneta, sega vo 

parlamentarnite klupi sedat navistina 

mladi faci koi {totuku se zabri~ile ili 

za~e{lale. Toa osobeno e prepoznatlivo 

Razgovara{e: 

Evrosima Lokvi~ka 

Top 

kaj vladeja~kata partija koja proizveduva 

mlada avangardna generacija koja od 

u~ili{nite klupi, po pravilo, namesto vo 

park da sednuvaat vo zakonodavniot dom. 

Dali e toa dobro za Makedonija? Premierskata 

pozicija nasekade e rezervirana 

za liderot koj ima harizma, koj a 

vistinski voda~ i prv se bori za vlast i 

za prvata vladeja~ka palka. Edna{ lider 

zasekoga{ lider, barem vo Makedonija 

toa se potvrduva so godini. Nikoj brate 

ne pu{ta i ne propu{ta, ako si prv da go 

otstapi{ prvoto mestoto vo Vladata od 

kade {to se vladee vo Makedonija. Mo`no 

li e toa vo Makedonija? Apsurdno e da se 

pomisli deka moè da ima tako scenario. 

isto nezamislivo e da go zememe primerot 

na Gruevski koj e prv ~ovek vo partijata, 

na nekoj svoj vo koj ima doverba 

da mu ja otstapi vladinata palka i kako 

mudar politi~ar da gi vle~e koncite kako 

sovetodavec, Boè pazi kakvi misli. Pobrzo 

}e zgasne sonceto otkolku da se ostvari 

nekakva vakva pretpostavka. Zo{to? 

Ne e mnogu komplicirano da se otkrie. 

Vlasta go nosi toa {to veterot ne 

moè da go donese. Ima tuka privilegii, 

no da zememe {to }e se slu~uva so mladite 

avangardni deca koi na 25 godini se ministri 

ili parlamentarci. [to tie lu|e 

}e rabotat so sebe i {to }e pravat koga }e 

imaat 50-tina godini i koga navistina }e 

bidat sozreani. I tuka nema teorija da se 

otkrie pretpostavkata. Pa site tie otkako 

}e se zadovolat so politikata, moèbi 

nekoi od niv i dobro }e zarabotat, sigurno 

}e imaat ambicii da bidat „sultani” 

ili glavni na Balkanot. Navistina ubavo e 

~ovek da e ambiciozen. Ama vakvi sobiri 

na „sre}kovci” ministri i parlamentarci 

sobrani na edna mesto ne znam dali 

ima nekade vo svetot. Takva tolpa, brate, 

nema, osven kaj nas. A tuka liderite ne 

sakaat umni iskusni lu|e. Baraat baj~iwa, 

ov~i~ki da vladeat so niv i neli i da bidat 

najumni. 

Na mladite svetot ostanuva. Ama kaj 

nas {to e preterano, brate, preterano e. 

Pravilo e deka mudrosta bara godini i 

zrelost. Kaj nas taa politika ne vaì. 

Taka e toa vo Makedonija i moèbi zatoa 

ne ni odi kako {to treba. 

3

Ogledalo 

4 

Pi{uva: 

M-r Ivan Xo Petreski 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

„“ 

 

 

 

 

 

 

Nadvor od site demokratski 

principi 

i nasproti, makar, 

elementarnata etika, 

makedonskata 

politi~ka praksa izminatite desetina 

dena go utvrdi ovde (no i 

vo svetot) ve}e odamna steknato 

ubeduvawe za, ajde toa pristojno 

da go re~eme - pove}e od skromnite 

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija 

 

 

kapaciteti na na{ite politi~ki 

~initeli. Ne trend, ami sostojba 

sovr{eno imanentna na ovde{nite 

politi~ki (ne)priliki! Imeno, 

kandidiraweto na Sr|an Kerim 

za iden pretsedatel na Republika 

Makedonija, kako nadpartiski, 

zaedni~ki, kandidat na 

SDSM i DPMNE, se pretvori vo 

obi~na ra{omonijada motivirana 

od politi~kite kalkulacii 

i {pekulacii na nekolkute interesni 

grupacii koi vladeat so 

ovde{noto op{testveno milje. 

Iako epicentarot na taa 

blamaà be{e tokmu Kerim vo 

kogo mnogumina vo Makedonija 

go gledaa re~isi izvesniot nov 

(~etvrti po red) pretsedatel na 

dràvata, sepak kolku i da li~i 

paradoksalno Kerim ne e nitu 

edinstvenata a u{te pomalku 

najgolemata `rtva od takvata, se 

~ini sinhronizirano spinuvana, 

politi~ka manipulacija so javnosta 

i gra|anite. Odnosno, moème 

slobodno da konstatirame: Sr|an 

Kerim moèbi e povreden (i so 

pravo) od vulgarnoto i beskrupulozno 

negovo zloupotrebuvawe, 

no nikako ne e gubitnikot od 

ovaa nova epizoda na makedonskata 

politikantska praktika. Negoviot 

profesionalen bekraund 

i politi~ka ve{tina objektivno 

gledano i natamu }e ostanat 

(nena~anti i) nedosti`ni za 

ogromnoto mnozinstvo partiski 

{efovi i {ef~iwa koi{to podolgo 

ili pokuso paradiraat na 

makedonskata politi~ka scena. 

Me|utoa vistinskiot gubitnik, 

bez nikakov somne`, e instituci- 

jata pretsedatel na dràvata, pa 

ako sakate i politi~kiot sistem 

kako takov, sose site demokratski 

standardi (!?) vrz koi{to, barem 

taka ne ubeduvaat, toj po~iva. 

Se razbira, ovoj primer na 

politi~ka instrumentalizacija 

za smetka na sistemskata i 

op{testvena avtodestrukcija ne 

ni e prv, a kako {to, za àl, stojat 

rabotite, ne e ni posleden. 

Vo godinite zad nas {to se ne se 

iznagledavme! Makedonija ve}e 

odamna na svetot mu pokaà deka 

ovde{nite lideri imaat nekakov 

~uden bogovski (ili besmrtni~ki) 

svetogledi koi{to nemaat limiti 

vo sopstvenoto oìvotvoruvawe. 

I deka vo postignuvaweto na 

takvite celi ne se pra{uva ni za 

`rtva ni za cena. Kreatorite na 

takvite sostojbi iako ubedeni vo 

skromnite mentalni performansi 

na javnosta, sepak tokmu vo toj pogled 

pravat stra{en previd. Dali, 

koj bilo zdravo razumen moè da 

ja progolta “dobronamernata” 

ideja na SDSM za vospostavuvawe 

na nacionalno edinstvo preku 

podmetnuvaweto na “kukavi~koto 

jajce” za nadpartiski kandidat. 

Od koga toa vo demokratsko 

op{testvo nacionalnoto edinstvo 

(vo multietni~ka, gra|anska 

dràva) se gradi isklu~ivo preku 

zaedni~ki pretsedatelski kandidat 

~ija {to takva nominacija 

vsu{nost ja podmetnuvate kako 

uvod vo suptilna me|upartiska 

konfrontacija, ili alibi za 

partiskite {efovi da eliminiraat 

kandidat za koj{to tie se 

politi~ki diletanti!? Ili, pak,

kako e mo`no nebuloznite konstatacii 

na DPMNE za kadrovskata 

kriza na SDSM (kako odgovor 

na inicijativata) da pominat kaj 

site onie so zdrav razum pokraj 

stameniot fakt deka glavniot 

favorit na DPMNE {to iznikna 

od “zavetrinata”, profesorot \ 

or|e Ivanov, e porane{en nerealiziran 

aktivist na SDSM, patem 

posleden potpretsedatel na 

mladinskata komunisti~ka organizacija 

na Makedonija!? 

Vakvoto novo derogirawe 

na pretsedatelskata funkcija 

i institucija sigurno nema da 

mine bez novi reperkusii i na 

vnatre{en i na nadvore{en plan. 

Za volja na vistinata ne moème 

da se pofalime so koj znae kolku 

minati pozitivni iskustva koga 

e vo pra{awe ovaa institucija. 

Kulminiraweto na politi~kata 

manipulacija vo svoevidna 

egzibicionisti~ki praksa ne 

moè da donese nikakva stabil- 

Ogledalo 

nost, a u{te pomalku simpatii i 

poddr{ka kaj na{ite prijateli 

vo me|unarodnata zaednica. Duri 

se otide dotamu {to prestojnite 

pretsedatelski izbori dobija 

nova dosega spored glupavosta, 

nedosti`na kovanica za nekakov 

si izbor na “makedonskiot 

Obama”, sekako so diskretno 

poso~uvawe kon likot i deloto 

na porane{niot levi~ar a sega 

egzaltiran desni~arski ideolog 

\or|e Ivanov. Bog da ~uva... 

5

Mirror 

6 

Written by 

M-r Ivan Joe Petrevski 

Out of all democratic principles 

and against, at least, the elementary 

ethics, the Macedonian political 

practice, in the last ten days established 

here (but also worldwide) the 

already acquired belief for – lets put 

it politely – the more than humble 

capacities of our political factors. 

Not a trend, but a state perfectly immanent 

of the present political circumstances! 

Namely, the candidature 

of Srgan Kerim for a future President 

of the Republic of Macedonia, as a 

non-party, mutual candidate of SDSM 

and DPMNE, turned into a simple 

masquerade motivated by political 

calculations and speculations of the 

few interest groups which rule with 

our social milieu. 

Although the epicenter of this 

discrediting was Srgan Kerim himself, 

the person in which many people in 

Macedonia saw the almost certain 

new (forth) president of the country, 

and no matter how paradoxical 

it may sound, Kerim is not the only 

and even less he is the most serious 

victim of this synchronized spun, political 

manipulation of the public and 

the citizens. Thus, we can conclude: 

Srgan Kerim may be offended (rightly 

so) by the vulgar and unscrupulous 

abuse of his name, but in no case is 

he the loser in this new Macedonian 

political episode. His professional 

background and his political skills, 

objectively considered, will remain 

to be (entirely) out of reach for the 

most party chiefs and chiefs to be, 

who parade on our Macedonian political 

scene on longer or shorter tracks. 

But, the real loss, without doubt, is 

the institution President, and if you 

like, even the political system with 

all the democratic standards (!?) on 


PRE-ELECTION MACEDONIAN SPRING AND PRESIDENTIAL ELECTIONS 

MAY GOD KEEP MACEDONIA SAFE 

D-r Kerim is not 

the only and even 

less he is the most 

serious victim of this synchronized 

spun, political 

manipulation of the public 

and the citizens. He is offended 

(rightly so) by the 

vulgar and unscrupulous 

abuse of his name, but in 

no case is he the loser in 

this new Macedonian political 

episode. – The main 

favorite of DPMNE who 

emerged out of nowhere, 

is the professor Gorge 

Ivanov, who is a former 

non-realized SDSM activist, 

and by the way, the last 

vice-president of the Macedonian 

youth communist 

organization!? 

which, at least by what we have been 

persuaded to, it lies. 

Normally, this example of political 

instrumentalization for the purpose 

of the system and social auto- 

destruction is not our first one, and 

unfortunately, as it may be, it is 

not the last one as well. In the past 

years, there was little we were not 

witnesses of! Macedonian showed to 

the world, long ago, that our leaders 

have some strange Godlike (or 

immortal) world views with no limits 

in their own accomplishments. 

And that in achieving such goals, 

the questions of price and victim 

are not valid. The creators of such 

situations, although confident in 

the humble mental performances of 

the public, make a major oversight 

in that direction. Is it possible that 

anyone with common sense can swallow 

the “good-hearted” idea by SDSM 

for establishing national unity via 

the hoaxing of the “cuckoo egg” for a 

non-party candidate. Since when in a 

democratic society, the national unity 

(in a multiethnic country) is build 

exclusively on a common presidential 

candidate whose nomination is 

hoaxed as an introduction to a subtle 

political confrontation, or as an alibi 

for the political chiefs to eliminate a 

candidate for whom they are political 

amateurs!? Or, how is it possible 

that the nebulous claim made by 

DPMNE for a personnel crises in SDSM 

( as a reply to the initiative) can be 

grasped by everyone with common 

sense, knowing that the main favorite 

of DPMNE who emerged out of nowhere, 

the professor Gorge Ivanov, is 

a former non-realized SDSM activist, 

and by the way, the last vice-president 

of the Macedonian youth communist 

organization!? 

This kind of new derogation of 

the presidential function and institution 

will certainly not get by without 

any repercussions both on internal 

and external field. Speaking in the 

name of the truth, we can not praise 

ourselves with many positive experiences 

when this institution is in 

question. The political manipulation 

culmination in a kind of exhibitionistic 

practice can not bring about any 

stability and even less sympathies 

and support by our friends in the 

international community. It went so 

far that the presidential elections to 

come gained a new and assessing it 

for its stupidity, the unprecedented 

coin of electing “the Macedonian 

Obama”, of course, with direct highlighting 

of the personality and the 

work of the former leftist and now 

exalt rightist Gorge Ivanov. May God 

be on our side…

Oko 

 

 

 

Razgovara{e: 

Elena Orov~anec - Spirovska 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Oko 

Na{iot razgovor bi go 

zapo~nale so najavata deka na Oddelot 

za kroatistika na Filozofskiot 

fakultet vo Rieka po~nuva 

so rabota Lektoratot po makedonski 

jazik, objavena na stranicite 

od dnevniot vesnik Novi list od 

22 oktomvri 2008 godina. Vo nea 

prorektorot Goran Kalo|era me|u 

drugoto, istaknuva oti ne se rabo- 

ti samo za lektorat tuku vsu{nost 

stanuva zbor za tendencija odnovo 

da se predizvika interes za makedonistikata 

na Univerzitetot vo 

Rieka. Pokraj makedonskiot jazik, 

na studentite im se ponudeni i 

predmetite Makedonska literatura 

19. i 20. vek i Makedonska 

kultura i civilizacija. 

- Izjavata na prorektorot 

za nastava na Univerzitetot 

vo Rieka prof. Goran Kalo|era 

pretstavuva ne samo najavtoritetna 

izjava, tuku taa e i 

odraz na negovite nastojuvawa 

za otvorawe makedonisti~ka 

katedra. Na Univerzitetot vo 

Rieka taa po~nala so rabota 

vo dale~nata 1983 godina, pod 

rakovodstvoto na prof. Petar 

Kepeski, koga makedonski 

jazik predaval prof. Borislav 

Pavlovski, a makedonskata 

literatura bila obvrska na 

prof. Kalo|era. Dve godini 

potoa, toj gi prezema rabotite 

vo svoi race {to bi rekle, i 

vo nekolkute u~ebni godini 

potoa se odbraneti i pove}e 

diplomski raboti. So novite 

nastavni planovi i programi, 

so reorganizaciite vo visokoto 

obrazovanie, makedonistikata 

ja snemuva. No, toa nitu 

vo eden mig ne zna~i oti za 

nea ne postoel interes. Dolgi 

godini bezuspe{no se bara 

lektor, no neumornite nastojuvawa 

na Kalo|era nikako da stanat 

realnost. Na 20 oktomvri 2008 godina, 

vo slu{alnata osum, vo osum 

~asot po~naa prvite predavawa po 

makedonski jazik od koi nedelno se 

odrùvaat po ~etiri ~asa.. So niv 

se ostvaruvaat isto taka sedmi~no, 

po ~etiri ~asa od Makedonska literatura 

19. i 20. vek i Makedonska 

kultura i civilizacija. Vkupniot 

broj na studentite iznesuva 67. 

8 


Se dopolnuvame vo na{eto 

pra{awe odnovo so izjavata 

na Kalo|era za otvorawe na 

makedonisti~ka katedra koga istaknuva 

oti na studentite na Filozofskiot 

fakultet, kako i na site 

drugi fakulteti, im e ponudena 

mo`nost za izu~uvawe na makedonskiot 

jazik, a isto taka kako 

izborni predmeti se makedonskata 

literatura i makedonskata 

kultura i civilizacija. Pritoa 

toj istaknuva deka posebno zadovolstvo 

e {to za viziting profesor 

go dobile d-r Vasil Tocinovski, 

univerzitetski profesor, 

knièvnik, preveduva~, avtor na 

mnogu knigi i nau~ni prilozi, koj 

bi im pomognal Lektoratot da go 

izdigne na potrebna akademska 

visina. 

- Jas ne moàm da gi komentiram 

iznesenite oceni za mene i 

za mojata rabota. Visokiot standard 

na Univerzitetot vo Rieka 

ima svoi eti~ki i profesionalni 

kriteriumi, koi moram iskreno da 

priznaam pretstavuvaat i moe vis- 

tinsko ~ove~ko i profesionalno 

zadovolstvo. Mislam deka nikoj ne 

o~ekuva{e posebno golem i zna~aen 

odglas kaj studentite. Eve nekolku 

podatoci. Makedonskiot jazik go 

izu~uvaat osum studenti. Na predmetite 

Makedonska literatura 19. i 

20. vek imam 29 studenti, a na Makedonska 

kultura i civilizacija se 30 

studenti. Brojot na zapi{ani studenti 

na sekoja grupa e ograni~en i 

negoviot maksium se 25. Dekanatot 

go pra{av dali smeam da gi primam 

onie dopolnitelni kandidati. Na 

sve~enoto otvorawe {to se odrà 

vo Rektoratot na Univerzitetot, 

pri posetata na pretsedatelot na 

R Makedonija Branko Crvenkovski, 

na 7 noemvri 2008 godina, vo svojot 

govor me|u drugoto, istakna deka 

e sre}en {to se nao|a vo gradot vo 

koj e najgolenmiot makedonisti~ki 

centar od triesette makedonski 

lektorati koi deneska rabotat vo 

svetot. Pokraj studentite od hrvatska 

literatura i jazik, moi studenti 

se i od grupite po angliski jazik i 

literatura, istorija na umetnosta, 

psihologija, kulturologija. Se pod-

gotvuvaat ~etiriesettina seminarski 

raboti, od niv ve}e trinaeset 

se javno pro~itani i vrednuvani. 

Preveduva~kata rabotilnica e sostaven 

del od izu~uvaweto na makedonskiot 

jazik. Ona {to posebno me 

raduva se i dvete diplomski raboti 

po predmetot makedonska kultura i 

civilizacija. 

Gi spomenavte diplomskite 

raboti koi sekako imaat posebno 

mesto i zna~ewe, a veruvame oti 

toa bi moèle da bidat i idni 

makedonisti. 

- Sozdavaweto makedonisti~ki 

kadri me|u drugoto, e eden od rezultatite 

koi ja obezbeduvaat perspektivata 

na studiite. Posebno 

vo R Hrvatska imame potreba od 

vakvi kadri. Mojot istraùva~ki 

temperament go nametnuvam i na 

svoite studenti. Mariela Mari} 

raboti na ìvotnite i tvore~kite 

vrvici na znamenitiot novinar i 

publicist ohri|anecot Georgi Ivanov 

Kap~ev. Pokraj dvata priloga 

na Hristo Andonov Poljanski i na 

Goran Kalo|era, toj ostanal da bide 

vo fusnota. Nikoj ne ja razgledal 

negovata kniga Makedonija ili glasot 

na robot, izdadena vo Zagreb vo 

1898 godina na bugarski i istata godina 

imala dve izdanija na hrvatski 

jazik. Vo taa godina go izdaval svojot 

vesnik Makedonija, sorabotuval 

vo Obzor, Hrvatska domovina, no do 

deneska ne e napraven nitu niven 

elementaren popis. Nata~a Veljak 

za tema go ima hrvatskiot period od 

dejnosta na poznatiot makedonski 

prosvetitel Andreja D. Petkovi~. 

Kako ruski konzul vo Rieka minal 

dve godini. Sekako nezainteresiran 

za ovaa problematika moèbi po 

svoe barawe ili pak kako neiskusen 

e povle~en od diplomatskata rabota. 

Toa se pi{uvawata i soznajbite 

na makedonskata knièvna nauka. 

Taka pi{uvav i jas. No, novnite 

istraùvawa kaùvaat deka tuka 

minal dve decenii uspe{na diplomatska 

kariera, bil falen i odlikuvan, 

imal izvonredno zna~ajni 

me|unarodni kontakti, me|u koi bi 

ja spomnal posebno sredbata so Petar 

Petrovi} Wego{. 

Bi ve pra{ale za Va{eto li~no 

~uvstvo od iskustvoto so novata 

sredina vo Rieka, so Va{ite kolegi 

i studenti, so Makedoncite koi 

ìveat i dejstvuvaat tamu, a kako 

pisatel sekako imate i sorabotka 

so Va{ite hrvatski kolegi? 

- Sorabotkata me|u mojata 

mati~na institucija Institutot za 

makedonska literatura i Filozofskiot 

fakultet vo Rieka uspe{no 

se ostvaruva pove}e godini. Realizirani 

se dva golemi me|unarodni 

sobiri za hrvatsko-makedonskite 

knièvni i kulturni vrski, a vo tek 

e i me|unaroden nau~en proekt koj 

go rakovodime zaedno so kolegata 

Goran Kalo|era. Moi prijateli se 

pove}e profesori od katedrata po 

Kroatistika. A toa deka najdobri 

se moite studenti vo koi najmnogu 

vloùvam., veruvam i o~ekuvam rezultati 

i pritoa zaedno osvojuvame 

novi ~ove~ki i profesionalni 

prostori, e pravilo bez isklu~ok. 

Makedonskoto kulturno dru{tvo Ilinden 

go dopolnuva ~uvstvoto deka 

sum doma. Ilija Hristodulov, Mihajlo 

Dav~evski, Ivona Dunoski, Vlado 

Nasteski se del od Makedoncite koi 

vo Rieka se mnogubrojni i izvonredno 

aktivni. Najnakraj, no nikako 

i na posledno mesto, se drugaruvawata 

i sorabotkata so Hrvatskoto 

dru{tvo na pisateli. Moi odli~ni 

drugari se Ernie Gigante De{kovi}, 

Vesna Miculini} Pre{wak, Valerio 

Orli}, Eugen Josip [eta. A {to se 

odnesuva do samiot grad Rieka toj e 

eden prekrasen centar so moderen 

evropski duh i smisla za idninata. 

Ja spomenavte idninata. Moàt 

li da se o~ekuvaat Va{i novi 

anga`mani ne samo na Fakultetot, 

tuku tvore~ki i po{iroko? 

- Po pokana na na{ata rakovoditelka 

na Oddelot prof. Adriana 

Car-Mihec za letniot semestar 

podnesov programa za predmetot 

Monografski pristap na temi od 

sovremenata makedonska literatura 

za studentite od zavr{nite godini. 

Vo petnaesette termini posebno 

i opstojno bi bile odredeni oddelni 

pra{awa od opusot i od poetikata 

na Ko~o Racin, Blaè Koneski, 

Slavko Janevski, Kole a{ule, Vlado 

Maleski, Aco [opov, Dimitar 

Mitrev, Gane Todorovski, Ante Popovski, 

Petre M. Andrevski, Goran 

Oko 

Stefanovski, Petre Bakevski, Risto 

G. Ja~ev, Jordan Plevne{. Sorabotkata 

so hrvatskite pisateli posebno 

bi sakal da ja istaknam. Taa me 

raduva i me ispolnuva. Izvonredno 

dobar e nivniot vesnik Kwièvno 

pero. O~ekuvam u{te pointenzivna 

i plodotvorna sorabotka so na{eto 

KUD Ilinden. I ne samo so niv, za{to 

mi se javuvaat makedonski avtori i 

od drugite hrvatski gradovi. Eve, vo 

migot go ~itam rakopisot na novata 

stihozbirka na Risto Dimovski od 

Pula. Ve}e go napi{av pogovorot 

na knigata na Ivona Dunoski. Ovie 

denovi treba da go promovirame 

prevodot na makedonski jazik na 

znamenitata monografija Hrvatskomakedonski 

knièvni vrski na mojot 

drag drugar i sekako eden od najdobrite 

makedonisti deneska Goran 

Kalo|era. Rabotam na odrednicite 

za Nau~niot hrvatsko-makedonski 

proekt. Arhivskite istraùvawa se 

svrteni kon Konstantin i Andreja D. 

Petkovi~ i Georgi Ivanov Kap~ev. 

Novata sredina, novite uslovi 

i rabota pretpostavuvame deka se 

i novi Va{i ~ove~ki i tvore~ki 

predizvici i iskustvo? 

- Niv ne moè da im se pobegne. 

Tie ednostavno gi odreduvaat ìvotnite 

i tvore~kite vrvici. Ja opredeluvaat 

rabotata i dejstvuvaweto, 

etikata i estetikata. Lu|eto nasekade 

se isti, ista e i birokratijata, 

politikata i diplomatijata. Pogore 

go spomenav evropskiot duh, moàm 

da re~am ~ovekovata zagledanost vo 

idninata. Tuka sekoj ja gleda sopstvenata 

rabota. Mora dobro i ~estito, 

vredno da se raboti i samo taka 

se opstojuva. Sekoj gi gleda svoite 

raboti, ednostavno nema vreme za 

drugite. Mora da se pokaùva i da 

se dokaùva. Malogra|an{tinata, 

vreveweto, udiraweto vo gradi i 

noseweto od toa modrinki, grobokopaweto 

i jadeweto svoj leb a 

berewe grià za tu|ite raboti se 

nadvor od katadnevjeto. Distancata 

so svetot podrazbira toa i vrednosna 

merka so samiot sebe za~ekoreni 

se vo noviot milenium. Ve vrednuvaat 

ne po toa {to go kaùvate, ili 

kakvi s$ funkcii imate, tuku po toa 

{to ste go srabotile i bezuslovno 

samo po ona {to dobilo javna vrednosna 

ocena. 

9

Prava linija 

Si be{e edna{ edna dràva, 

Socijalisti~ka Republika 

Makedonija, vo granicite na 

porane{na Socijalisti~ka 

Federativna Republika 

Jugoslavija. Nejzinite Makedonci 

gi u~ea deka nivnite predci kako 

„Sloveni” se doselile od zad Karpatite 

vo {estiot vek od na{ata era, 

go preplivale Dunav so trski v usta 

i do{le kako „Alisa vo zemjata na 

~udata” vo zemjata Makedonija. „Za 

da ne gi poistovetuvaat za Srbi i 

Bugari,” kako {to veli Kiro Gligorov, 

„se narekle Makedonci, spored 

imeto na zemjata {to ja naselile 

Makedonija”. I, Kiro Gligorov, 

prodolùva, „nie ne sakame da go 

prisvojuvame kulturnoto i istoriskoto 

nasledstvo na anti~ka Makedonija 

i na Aleksandar Veliki”, 

zavr{en citat. Za istorijata na 

Makedoncite i na Makedonija nadvor 

od aktuelnite granici na Republikata, 

nas Makedoncite re~isi 

i ni{to ne n$ u~ea. Poto~no, celo 

vreme ne laèa. Zatoa, od rodina 

ili tatkovina, od Makedonija ni 

napravija èlezni~ka stanica so 

bileti vo eden pravec, po narodnata 

„rodi me majko da zaminam, v 

tu|ina da odam i nikoga{ pove}e 

vo Makedonija da ne se vratam”. 

Zaboravame zo{to rodnoto mesto na 

Goce Del~ev e vo Grcija, zaboravame 

zo{to toa tamu kade {to se slu~ile 

Kresnenskoto i Razlove~koto 

vostanie denes e vo Bugarija, zaboravivme 

zo{to toa tamu kade {to 

se slu~ilo makedonskoto Negu{ko 

vostanie denes e vo Grcija. A, s$, 

seto toa se slu~ilo vo Makedonija 

pred nejzinata podelba i okupacija 

od Srbija, Bugarija, Grcija i 

Albanija vo balkanskite vojni vo 

1912-1913 godina. 

10 

Pi{uva: Todor Petrov 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Otkako SFRJ se raspadna, Makedonija 

kako Republika, vo aktuelnite 

granici, stana samostojna i 

suverena dràva. Grcija veda{, 

takva kakva {to ve{ta~ki Anglija 

i Francija ja sozdale vo 1831 godina, 

zapo~na nevidena agresija so 

barawe za promena na dràvnoto 

ime na poslednata vozobnovena 

Makedonska dràva - dràvata 

Makedonija. Navodno na{eto ime 

pretstavuvalo iredentisti~ka aspiracija 

za del od gr~kata dràvna 

teritorija, iako s$ do okupacijata 

vo Prvata i Vtorata balkanska vojna 

vo 1912-1913 godina Atina bila 

samo do Olimp planina, pod Belomorskiot 

del na Makedonija! 

I kako {to na{iot narod veli 

„sekoe zlo za arno “, taka i gr~kata 

agresija vrz Makedonija so genocidnoto 

barawe za promena na 

dràvnoto ime Makedonija, vo 

uslovi na komunikaciska globalizacija, 

go probudi genot kaj nas 

Makedoncite da im vratime za genezata 

na temata Makedonija, od dedo 

Noe {to bi rekle, do denes. 

I bidej}i vo osnovata na ~ovekot 

e da otkrie koj e, od kade doa|a 

i kade odi, taka i nie, dojdovme do 

temata Makedonija, do belata rasa, 

do soyvezdieto Sirius i Atlantida 

kako pratatkovina na Makedonija. 

Bo`jiot gen kaj nas Makedoncite, 

so prirodno i neotu|ivo pravo 

na temata Makedonija, od ne duri 

ne sozdade ekskluzivitet. Tokmu poradi 

toa {to goleminata na sekoja 

civilizacija e vo univerzalnosta 

na nejzinite vrednosti, nie Makedoncite, 

kako drevna civilizacija, 

ednostrano duri deklarirame, deka 

kulturata i istorijata na Makedonija 

ne se ekskluzivno pravo, tuku del 

od kulturno-istoriskiot identitet 

na site balkanski demosi kako 

sovremeni politi~ki nacii, nezavisno 

od razlikite vo ~itaweto na 

istorijata od aspekt na sovremenata 

geopolitika, duri i nezavisno 

od razlikite me|u sovremenite literaturni 

jazici kako proizvod na 

sovremenite politi~ki nacii. 

Zatoa, i ne n$ iritiraat deklaraciite 

i na Belgrad i na Sofija i na 

Atina i na Tirana, deka Makedoncite 

se Srbi, Bugari, Grci, odnosno 

Albanci. Vpro~em, ako Makedoncite 

se i Srbi i Bugari i Grci i 

Albanci istovremeno, odgovorot e 

sosema logi~ki i Srbite i Bugarite 

i Grcite i Albancite se Makedonci, 

bidej}i osnovata i na Srbija i na 

Bugarija i na Grcija i na Albanija 

e Makedonija. Toga{, razlikite vo 

~itaweto na istorijata i razlikite 

me|u sovremenite literaturni 

jazici kako proizvod na sovremenite 

politi~ki nacii, koga site 

se povikuvame na isto kulturnoistorisko 

nasledstvo, ne treba da 

ne razedinuvaat i da bidat povod 

za vojna, tuku naprotiv, treba da ne 

obedinuvaat i pretstavuvaat faktor 

za mir, tolerancija i koegzistencija, 

mir, razbirawe i soìtelstvo. 

To~no e deka narodot toa e jazikot, 

no ne sekoga{ jazikot e deklaracija 

za etni~koto poteklo. Osobeno poradi 

faktot {to etnologijata denes 

ne pretstavuva ~ista genetika, tuku 

pred s$ kultura. 

Ottuka, takanare~enite dràvi 

- nacii Srbija, Bugarija, Grcija i

Prava linija 

 

Albanija okolu Republikata Makedonija, 

ili na zemjata makedonska, 

iako dobile suvereni od zapadnite 

kralski dinastii i granici na teritorii 

kako dràvi za nivni interesi 

na ovie prostori, monolitnosta 

i homogenosta moèle da gi odràt 

edinstveno so silni avtoritarni i 

diktatorski reìmi. I ne slu~ajno 

zapadnite sili za celo vreme od 

sozdavaweto, vo ovie novi-nacii 

dràvi (po logikata razdeli pa 

vladej, sekomu del od Svetata zemja 

Makedonija, se razbira so nova notifikacija) 

na zemja makedonska i 

od narod makedonski, poddrùvale 

diktatorski reìmi i voeni hunti. 

Zatoa i se slu~i, koga padna komunizmot 

vo Bugarija i reìmot na Todor 

@ivkov, gra|anite go zapalija Parlamentot 

vo Sofija. Koga padna komunizmot 

vo Albanija i reìmot na 

Enver Hoxa, gra|anite gi opqa~kaa 

kasarnite i policiskite stanici. 

Koga padna komunizmot vo Srbija i 

reìmot na Slobodan Milo{evi}, 

gra|anite go zapalija Sobranieto 

vo Belgrad. Koga padna komunizmot 

vo Romanija i reìmot na Nikolae 

au{esku, gra|anite po itna postapka 

au{esku go egzekutiraa. Zatoa 

{to ne ja ~uvstvuvaat taa dràva 

za svoja, odnosno dràvata za niv 

pretstavuva ko{mar od koj mora 

da izlezat i toa se slu~uva i }e se 

slu~uva, do obedinuvaweto vo Makedonija 

kako prirodna i neotu|iva 

ramka za sloboda! 

Ona {to se slu~uva vo Grcija 

denes e samo bumerang na edna 

istoriska vistina. Ubistvoto 

na u~enikot e samo povod, no 

edno ogromno breme vrz gr~kite 

dràvjani (ne Grci) koe nekoga{ 

mora da pukne i puka. Otporot kon 

uniformata (vojni~ka ili policiska) 

kako sinonim na voenata hunta 

i na dràvniot teror vrz slobodata 

i pravata na gra|anite. Koga Grcija 

bi se razloìla po etni~ka osnova, 

}e konstatirame deka vo nea ima s$, 

samo Grci ne! Makedoncite, Vlasite, 

Albancite, Turcite, Romite, \upcite, 

site zaedno vo Grcija se nekolkupati 

pove}e od malcinstvoto Crnci 

vo Atina doseleni vo vremeto na 

Aleksandar od Etiopija i subsaharska 

Afrika. I koga vo takvi 

uslovi sakate da sozdadete dràva 

Grcija, zemja na mitologija bez istorija, 

doa|ate do zaklu~ok deka taa 

teritorija ne moè da se odrùva 

i upravuva nikako poinaku osven so 

dràven teror i diktatura. Zatoa 

Grcija e posledniot bastion vo Evropa 

na antimakedonizmot, ksenofobijata, 

rasizmot, naci-fa{izmot, 

rasizmot, seta dekadencija na zloto 

od svetot konzervirana i kondenzirana 

na edno mesto. Dràva koja 

ve{ta~ki e sozdadena, dràva koja 

se upravuva po sistemot na naduvan 

balon, se raspa|a po site {avovi, 

balonot najsilno puka, zatoa {to za 

tie gra|ani na koi svesno re~isi 

sto godini im se pere mozokot so 

dràva na mitologija bez istorija, 

vistinata nekoga{ mora da izleze 

na videlina. Polo{oto sledi. Nie 

za toa ne sme im vinovni, no toa }e 

gi snajde i gi snao|a... Iako mnozinstvoto 

ni se bra}a po krv ta zatoa 

ja ~uvstvuvaat tolku silno Makedonija. 

...I tokmu poradi toa, vo presret 

na 100-godi{ninata od podelbata 

i okupacijata na Makedonija, od 

po~etokot na genocidot vrz make- 

donskiot narod od balkanskite 

vojni 1912-1913 godina, koj kontinuirano 

trae do denes, makar i 

konspirativno ili prosvetitelski, 

so porakata: 

„Makedonskata sveta zemja 

koja{to Vie so krv ja okupiravte, 

ne Vi ja prodadovme, nitu Vi ja podarivme. 

Taa nikoga{ nema da bide 

Va{a! uvajte ja, po~ituvajte ja, sakajte 

ja, obrabotuvajte ja, no znajte, 

deka utre, koga Va{ite deca }e si 

igraat, vo sekoe poto~e, vo sekoja 

reka, pod sekoe drvo, pod sekoj kamen, 

ìveat duhovite na na{iot 

dreven narod makedonski. I naskoro, 

mnogu pobrgu otkolku {to Vie 

moète i da si pomislite, duhot na 

semo}niot na{ Vrhoven Bog Makedonski 

- Makedon, }e sleta nad ovaa 

zemja i so svojot zdiv }e gi otkorne 

plitko zakopanite koski na Va{ite 

mrtvi predci i }e gi isfrli preku 

Sinoto, Beloto i Crnoto More, vo 

Azija i Afrika, onamu od kade {to 

do{le, a na{eto seme kako Feniks 

povtorno }e nikne na svojata sveta 

zemja Makedonija!”... 

...Ako ~ovekot od pamtivek go 

ma~at odgovorite na pra{awata koj 

e, od kade doa|a i kade odi, Atina 

n$ isprovocira nas Makedoncite, 

poangaìrano da dademe odgovori 

na pra{awata: koi se Makedoncite, 

od kade doa|aat i kade odat?! A, polni 

sme so istoriografija, so faktografija, 

so bibliografija od relisi 

celiot svet, od site arhivi i od site 

biblioteki. Makedonija i Makedoncite 

ne se ve}e vo aladinovata 

lamba na Atina i nejzinite mentori 

od tipot na Drojzen so izmisleniot 

„helenizam”. Makedonskiot duh kako 

Feniks ve}e ni{to ne go sopira... 

11

Istorijata ~esto gi kaznuva 

narodite i dràvite koi 

se obiduvaat da ja naditrat 

svojata sudbina. Pred toa im 

ispra}a predupreduvawa vo 

vid na signali {to tie od nevnimanie 

ili od pregolemata va`nost {to si ja 

pridavaat ne gi zabeleùvaat. Predupreduvawata 

kon Srbija i kon Bugarija 

bea isprateni pred dvaesetina godini. 

Dvete dràvi ne im posvetija vnimanie 

i Srbija ve}e trpi posledici, a 

Bugarija doprva }e strada. Kako del od 

prirodniot svet i ~ove~koto op{testvo 

se pot~inuva na zakonot na zemjotresite. 

Seriozniot potres go najavuvaat 

nekolku pomali. Koga imame predvid 

deka dosega{nite predupreduvawa 

za Grcija bea vo periodot 1946 - 1949 

godina so Gra|anskata vojna i 1967 

- 1974 so fa{isti~kata diktatura na 

„crnite polkovnici”, moème da pretpostavime 

{to ja o~ekuva vo idninata. 

Vpro~em istoto se odnesuva i za Evropa 

i glavno za dràvite od Evropskata 

unija. Ne slu~ajno i dvete dosega{ni 

svetski vojni po~naa na evropskiot 

kontinent, koj{to dade i najmnogu 

`rtvi i najmnogu be{e razurnat. Vo toj 

od na nastani nema ni{to misteriozno. 

Bumerangot na istorijata sekoga{ se 

vra}a kon agresorite, kon tie koi se 

samoveli~ale, ili kako Piemont na Evropa 

ili kako lideri na Balkanot. Vo 

sporedba so Srbija i Bugarija, Grcija 

ima najte{ki op{testveno-psiholo{ki 

problemi. Kako dolgogodi{en satelit 

na Moskva, pred toa na Germanija, a 

denes na SAD, Bugarija nikoga{ ne se 

sfa}ala seriozno vo svetot. Ubavo 

iskaàn dokaz za toa e deka vo dvaesettiot 

vek me|unarodniot amblem na 

ovaa dràva bea prirodni bogatstva 

kako {to se masloto od rozi i bacilus 

bulgarikus (za kvasewe kiselo 

mleko), plus Makedonecot Dimitrov 

na Lajpci{kiot proces. Psiholo{kiot 

problem vo bugarskoto op{testvo e 

pome|u veli~eweto na poluizmislenoto 

minato i diplomatskiot i otvoreniot 

prezir kon Bugarija od me|unarodnite 

faktori. Za razlika od „dràvata na 

Stoi~kov”, Srbija - kolku {to e omrazena 

zaradi svojot nacionalizam, tolku 

i e uvaùvana za samostojniot pat na 

razvojot i kako osnoven faktor vo 

porane{na Jugoslavija. Srbija katastrofira, 

bidej}i bez da ima neophoden potencijal 

saka{e da ja igra ulogata na 

Jugoslavija vo me|unarodniot proces. 

Na Grcija i e u{te polo{o, bidej}i vo 

sporedba so ne dolgata, no kompaktna 

12 


Pi{uva: 

Stefan Vlahov Micov 

Pogledi 

srpska istorija od srednovekovieto do 

denes, propagira ~etiri iljadagodi{ni 

mitolo{ki i istoriski izmislici. 

Ne Srbija, tuku Grcija e vistinskoto 

galeni~e na Evropa vo poslednite tri 

vekovi. Toa se dolì na ostrata evropska 

reakcija me|u ekspanzijata na 

Osmanliskata imperija, koja {to stasa 

do Viena. Turcite bile smetani za 

Varvari, no vistinskiot strav za Evropa 

doa|al od faktot deka imeno turskata 

kultura, jazik, religija i kujna 

po~nuvaat da se nametnuvaat ne samo na 

Balkanot i vo Sredniot Istok, tuku i vo 

„srceto” na Evropa. Zaradi kontrabalans 

Angli~anite i Francuzite po~naa 

da gi propagiraat ideite na antikata. I 

kon falsifikatite na anti~kite Elini 

po~nuvaat da dodavaat svoi izmislici 

vo polza na „neroden Petko” (nepostojnata 

u{te gr~ka nacija i dràva). Vo 

1831 godina so me|unarodna poddr{ka 

Grcija e oslobodena od osmanliskata 

vlast, a kako i sekoe nedonoseno brza 

da se zgolemi za smetka na sosedite. 

Evropskata politika go aktuelizira 

mitot za drevnoelinskata kultura, go 

postavuva vo osnovata na evropskata 

civilizacija i ja vrzuva Grcija kon toj 

mit. Na samite Grci im e pretstavena 

ulogata na ku~iwa ~uvari {to treba da 

go branat mitot. I toa do denes.” Cela 

Grcija mi li~e{e na evtin zabaven park 

so iskr{eni mermerni statui, kade {to 

visokostru~no ti nabivaat vo glava lekcii 

za drevnogr~kata kultura... „(Pol 

Teru). Dene{nite nemiri vo Grcija ne 

se iznenaduva~ki nitu spored vremeto 

nitu spored mestoto. Ubistvoto na 

petnaesetgodi{niot Aleksandar Grigoriopolos 

od policijata i vklu~uvaweto 

na anarhisti vo masovnite protesti se 

znaci na sudbinata, bidej}i Grcija od 

sozdavaweto dosega e policiska dràva. 

A anarhizmot i voop{to levi~arskite 

dvièwa se najsilni vo dràvi od takov 

tip. Gr~koto op{testvo propagira 

pred svetot deka e demokratsko i tolerantno, 

no vistinata e sprotivna. Gr~koto 

op{testvo e dlaboko konzervativno, 

iskompleksirano i frustrira~ko. Toa 

e op{testvo {to generira vnatre{no 

nasilstvo i ra|a omraza kon sosednite 

dràvi i narodi.” Grcite mi se 

storija u{te pogolemi ksenofobi od 

Francuzite, poizbuvlivi i iracionalni, 

nivnata dràva e ponazadna duri 

i od Hrvatska. Grcite gi preziraat Albancite 

i gi deportiraat. Gromoglasno 

gi prokolnuvaat Turcite. Se falat 

so slavnoto minato, iako o~igledno 

propu{taat odredeni periodi, tie {to 

edvaj v~era - vo {eesettite godini kako 

zapaleni demokrati se pomirija so voen 

prevrat, {to sozdade eden od najreakcionernite 

reìmi - sedumgodi{nata 

diktatura na polkovnicite (Pol Teru). 

„Grcite nemaat nitu mentalitet, nitu 

mo`nosti da gi poddràt izmislenite 

im od Evropa mo`ni istoriski 

konstrukcii. Zapla{eni se, sli~no na 

Sizif, da bidat sma~kani pod taa istoriska 

konstrukcija pa zatoa pribegnuvaat 

kon apsolutna konzervacija” na 

dràvata, na crkvata, na politikata. Vo 

dràvata gospodarat nekolku proizvedeni 

politi~ki klanovi koi i odgovaraat 

na aristokratijata od 18 vek. 

Dràvata e obrazec na verski fanatizam 

i reakcionernost. Srednata klasa 

e obezvredneta i o~ajna, bidej}i e vo 

uloga na „tretiot uslov” spored vremeto 

na Francuskata revolucija od 1789 

godina. Samo {to vo slu~ajot glaven 

dvigatel na buntot e mladinata, ~ija{to 

nevrabotenost nadminuva 20 procenti. 

Grcija stana ~len na Evropskata unija 

vo 1981 godina od politi~ki pri~ini, 

kako i Bugarija. Vo momentot pome|u 

27-te ~lenki prvoto mesto po korupcija 

na Grcija i go osporuva Bugarija. 

Fakt e deka okolu 30 procenti od bruto 

doma{niot proizvod na Grcija e delo 

na sivata ekonomija i po toa e sli~na 

so Sredna i Ju`na Italija, kade {to upravuva 

mafijata. So dva zbora, gr~koto 

op{testvo razjadeno od {ovinizam, 

korupcija i nasilstvo se nao|a vo lavirint 

bez izlez. Pre~istuvawe ne e 

mo`no, bidej}i se truli samite osnovi 

na gr~kata dràva. Bespatieto po koe 

odi Grcija gi zapla{uva so kriza, mnogu 

pote{ka od finansiskata, nejzinite 

stari pokrovitelki vo Evropskata unija. 

Takanare~enata Nova Evropa be{e 

za~nata so lagi i nasilstvo. Doa|a 

vremeto da se plati smetkata

Povod 

„” 

 

 

Voobi~aeno e vo sekoj 

dneven vesnik da se objavuvaat 

kolumni, {to, op{to 

zemeno, ne e lo{a rabota. 

Me|utoa, naj~esto, kako po 

pravilo, ~itatelot naiduva na tretirani 

problemi {to se odraz na 

na{eto op{testveno sekojdnevje, pritoa 

- neotkrivaj}i ni{to novo, tuku 

samo optovaruvaj}i ja i onaka „pretovarenata” 

op{testvena svest so nepotrebni 

„fakti”. No, toa ne zna~i i 

za kolumnite na visoko po~ituvaniot 

profesor Stefan Vlahov Micov. 

Ne navleguvaj}i vo dlabokata 

vrednost na drugite dosega objaveni 

kolumni od profesorot Micov, }e se 

zadràm samo na kolumnata „Grcija 

na patot kon adot”. Iako celta na ovoj 

zapis ne se odnesuva na ona {to podolu 

}e go iznesam, sepak u{te edna{ 

sakam da podvle~am, kako potsetuvawe, 

deka i porano bev pi{uval za dosadata 

{to kaj ~itatelot predizvikuva 

~itaweto (ako nekoj i gi ~ita, osven 

avtorot!), so respekt kon isklu~ocite, 

na nekoi kolumni od „Boga” dadeni 

kolumnisti, no se e ostaveno po staro, 

{to sekako ima negativen odraz i na 

tiraòt na odnosnite vesnici, ako se 

svesni urednicite. Mislam deka ona 

{to e osnovno na eden kolumnist e 

toa deka ~itatelot sepak treba ne{to 

i da nau~i od kolumnistot, a ne da se 

povtoruvaat raboti koi ne se odnesuvaat 

na ~itatelot, tuku moèbi - za 

obvinitelot, so {to samo se frla prav 

vo o~ite na javnosta; u{te pove}e ako 

vakviot kolumnist iznesuva fakti 

{to bi bile, pred se, od interes za 

obvinitelot, toga{ kakva e celta {to 

seto toa se iznesuva vo javnosta, u{te 

pove}e ako se raboti za kolumnist koj 

i samiot bil od postavata na nekoja 

vlast, koja i da bilo taa. 

Tokmu kolumnata „Grcija na patot 

kon adot”, e pokaz kakov kolumnist 

treba da se bide. Jas, a najverojatno 

i drugi se uverile vo faktot deka, ne 

Pi{uva: 

Prof. d-r Blagoja Brajanovski 

samo {to nau~ile ne{to novo od ovaa 

kolumna, tuku, taka da re~am, se steknale 

i so doza na mudrost. Prvo, za da 

se napi{e vakva kolumna, potrebno 

e seriozno, prodlabo~eno i visokoumno 

znaewe, ne samo od istorijata, 

tuku po{iroko: od duhovnata sfera 

na ~ove{tvoto, i, vtoro, da se ima ma. 

. . wa seto toa da se obelodeni, da se 

obznani za javnosta. 

Koga ja ~itav kolumnata, ponesen 

i fasciniran od dlabokata i mudra 

misla na profesorot, se prisetiv na 

eden moj vidovit prijatel, kogo go 

smetam za sveto lice, koj, na moeto 

pra{awe kako Bog }e gi kazni onie 

koi na razli~en na~in vo matnoto 

vreme na tranzicijata, i ne samo vo 

tranzicijata tuku voop{to, go ograbija 

narodot doveduvaj}i go stopanstvoto 

na kolena, odzemale ne{to {to 

ne e nivno, tuku {to mu pripa|a na 

drug, mi odgovori deka Bog nikoga{ 

i nikogo ne kaznuva, tuku deka se kaznuva 

samo toj {to e po~initel na 

vakvite (ne) dela, samiot, koga toga{, 

}e bide kaznet, poto~no, samiot }e se 

kazni, i pritoa dodade: deka sekoj {to 

prisvoil ne{to {to ne e negovo, {to 

mu pripa|a na drug, mora da plati; 

ni{to nema da ostane neplateno; toa 

e Zakonot na ramnoteàta kon kogo 

najsurovo se pridrùva Prirodata: 

ako ne samiot toj neposredno, dolgot 

}e go plati nekoj koj ostanuva po 

nego, akcentiraj}i: „Za da moè u{te 

pove}e da go zaboli”. A na pra{aweto 

dali toa {to se odnesuva na predinec, 

se odnesuva i na dràva sprema druga 

dràva, sosema smireno odgovori deka 

toa se odnesuva i na dràva. 

Za potvrda na misleweto na svetiot 

~ovek, eve samo eden li~en 

primer. Kako poimotni vo seloto sme 

imale slugi. Na mojot dedo mu se dopadnal 

eden od slugite, i za da go izbavi 

od bedata postojano da sluguva 

kaj drug, mu predloìl da mu dade (ne 

znam to~no) besplatno odreden broj 

ovci, taka {to godi{no odreden broj 

jagniwa da mu dava na dedo mi, a drugiot 

del da ostane za nego za zgolemuvawe 

na brojot na ovcite (stadoto). 

Pominala edna godina - ni{to, 

pominala i vtorata godina - ni{to, 

taka {to dedo mi bil prinuden da go 

poseti porane{niot sluga vo negoviot 

dom, da vidi da ne mu se slu~ilo 

ne{to koe go dovelo vo polo`ba da 

ne moè da se pridrùva kon usniot 

dogovor. Koga dedo mi vlegol vo negoviot 

dom, i koga go pra{al {to 

stanuva so dogovorot: so jagniwata, 

porane{niot sluga mu rekol deka 

toj ne se se}ava deka dedo mi mu dal 

ovci i deka dedo mi e vo zabluda i 

taka sli~no, taka {to na dedo mi ne 

mu ostanalo ni{to drugo, bidej}i nemal 

pismen dogovor (a, i ako bi imal 

dedo mi, koj ima{e {iroko srce, 

sigurno deka ne bi se vle~kal po sudovi), 

ednostavno go napu{til domot 

na porane{niot sluga. 

Zainteresiran {to ponatamu 

stanalo so porane{niot sluga, za toa 

go pra{av tatko mi, a toj mi odgovori 

deka s$ oti{lo po |avolite: celoto 

semejstvo (da ne odam vo detali), se 

rasturilo, zna~i ja platilo kaznata 

za napravenata nepravda sprema edna 

napravena dobrina, sprema dobrinata 

na mojot dedo. Ima i mnogu drugi 

primeri, no za ovoj zapis mislam 

deka e dovolno. 

13

Re~ 

Krizata so koja se soo~uva 

gr~koto op{testvo e mnogu 

pokompleksna, a demonstraciite 

se samo opomena 

deka taa ne moè da 

se re{ava so represija. Se ~ini deka 

vladata na Karamanlis go nema toj kapacitet. 

Grcija vo periodot po Vtorata 

svetska vojna ne doìvea demokratska 

transformacija. Sekoga{ koga 

takvi procesi bile otvorani tie bile 

prekinuvani ne retko so primena na 

sila. 

Taka otporot protiv italijanskata, 

germanskata i bugarskata okupacija 

koj go organiziraa demokratskite 

sili, obedineti vo Nacionalnoosloboditelniot 

front - EAM, }e bide 

skr{en prvo, so vra}aweto na krajno 

desnite sili po barawe na kralskoto 

semejstvo koe pobegna vo London, na 

gr~kata vlada vo egzil so sedi{te vo 

Kairo i sekako so ogromna poddr{ka 

na Velika Britanija za {to be{e direktno 

angaìran britanskiot premier 

Vinston er~il. Po, ve}e prepoznatliviot 

britanski recept, se 

14 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sozdadoa tri me|usebno sprotivstaveni 

sili. Najbrojnata ELAS so 25 000 

lica, potoa EDES pod komanda na Napoleon 

Zervas so 5000 lica i rojalistite 

koi bea sobrani okolu kralskoto 

semejstvo vo London. Za da obezbedi 

kontrola vrz politi~kite procesi, 

pred s$ da gi obezbedi interesite na 

Zapad i na kralskata familija, Velika 

Britanija vedna{ po povlekuvaweto 

na Germancite instaliraa brigada 

pod komanda na gen. Robert Skobi. 

Pod nivna reìja be{e potpi{an 

dogovorot vo Varkiza na 3. 12. 1944 

god. koj vsu{nost gi vrati na vlast 

desni~arskite i rojalisti~kite sili 

i se vospostavi regentstvo (kralsko 

namesni{tvo) na ~elo so atinskiot 

mitropolit, Damaskinos. Se sprovedoa 

izbori na koi tie postignaa „lesna 

pobeda” bez u~estvo na opozicijata. 

Vo septemvri 1946 god. Kralot 

se vra}a vo Grcija. Demokratskite 

procesi vo Grcija bea blokirani. 

Dojde do èstoka represija protiv 

Antimakedonski protesti na gr~kite nacionalisti vo Solun

Aktuelnite politi~ari od trite gr~ki politi~ki semejstva: Karamanlis, Micotakis i Papandreu 

demokratskite sili. Sudirot be{e 

neizbeèn. Borcite na EAM povtorno 

se vratija vo planinite na Grcija, na 

28 oktomvri 1946 godina se formira 

Demokratskata armija na Grcija, a vo 

dekemvri i vremena vlada. Grcija 

vleze vo krvava gra|anska vojna. 

Opredeluvaj}i se na stranata na progresivnite 

sili na Grcija, makedonskoto 

nacionalno malcinstvo gi podnese 

najgolemite `rtvi prosledeni 

so negov egzodus. 

Anglija nema{e sili da ja kontrolira 

sostojbata i bara{e taa 

uloga da ja prezemat SAD. So posebna 

deklaracija na Predsedatelot na SAD, 

Hari Truman od 12 mart 1947 godina, 

SAD ja prezema ulogata i so ogromna 

pred se vozduhoplovna poddr{ka gi 

razbi edinicite na demokratskite 

sili. Celta be{e da se so~uvaat 

geopoliti~kite, strate{kite interesi 

vo isto~niot Mediteran osobeno 

zna~ajni vo periodot na studenata 

vojna koja ve}e se razgoruva{e. 

Povtorno demokratskite procesi 

vo Grcija bea prekinati so èstoka 

nadvore{na voena intervencija i 

ogromni `rtvi. Na vlast doa|a radikalnata 

desnica, preimenuvana 

vo 1955 godina kako Nacionalen radikalen 

sojuz (ERE) i }e ostane na 

vlast s$ do 1963 godina. Vsu{nost 

vladite vo celiot ovoj period }e bidat 

pod direkten pritisok na tajnata 

organizacija IDEA, osnovana u{te vo 

1944 godina, kako i razuznava~kite 

i policskite slu`bi, KIP i TEA. 

Gr~koto op{testvo ìvee vo so zakon 

za{titen teror. 

Kon krajot na 50-tite godini pod 

pritisok na krajno vlo{enata ekonomska 

i socijalna sostojba, pokraj 

Obedinetata demokratska levica 

(EDA), koja u{te vo 1951 godina gi 

obedini levite sili, vklu~itelno i 

borcite na EAM, na politi~kata scena 

se pojavija i liberalnite sili koi se 

obedinuvaat vo 1961 god. vo Sojuz na 

centarot (EK). I ovoj pat do radikalizacija 

na politi~kite procesi doa|a 

po ubistvoto na Grigoris Lambrakis 

vo maj 1963 godina, pratenik od redovite 

na EDA. Pokraj neposrednite 

izvr{iteli, pripadnici na ekstremno 

desni~arska grupa, nesporna e i 

ulogata na policijata. Na povtornite 

izbori od 16 fevruari 1964 godina 

Sojuzot na centarot na ~elo so Georgios 

Papandreu uspea da pobedi so 

52,72% i da formira vlada. No onoj 

moment koga premierot G. Papandreu 

}e se obide da ja is~isti armijata i 

da ja oslobodi od desni~arskite elementi, 

toj na 15 juli 1965 godina pod 

direkten pritisok na General{tabot 

na Gr~kata armija }e bide soboren. 

I ovoj pat zad celata akcija stoe{e 

tajnata organizacija ASPIDA. Krizata 

vo Grcija prodolì i na 21 april 

1967 godina e izvr{en voen udar 

i vlasta ja prezede voenata hunta. 

Povtorno demokratskite procesi vo 

Grcija bea prekinati za eden podolg 

period. 

Padot na voenata hunta vo 1975 

godina be{e obeleèn so upotrebata 

na tenkovi protiv pobunetite stu- 

Re~ 

denti zabarikadirani vo atinskata 

Politehnika i so novi 40 `rtvi. Soboruvaweto 

na huntata be{e uslovot 

za vlez na Grcija vo EEZ, {to be{e 

pred s$ politi~ka odluka identi~na 

so onaa za priem na Grcija vo NATO vo 

1952 godina. 

Edna od specifikite na gr~kiot 

parlamentaren sistem e vladeeweto 

na politi~kite partii koi se pod kontrola 

na tri semejstva - Papandreu, 

Karamanlis i Micotakis koi pove}e 

od polovina vek dominiraat na 

politi~kata scena na Grcija. Nivnata 

simbioza so krupniot kapital se javuva 

kako ograni~uva~ki faktor za 

razvoj n$ samo na demokratskite procesi 

tuku i na ekonomsko-socijalnite 

problemi. Sekako neodminliv faktor 

vrz politi~kite procesi e i Gr~kata 

pravoslavna crkva koja e institucionalno 

vgradena vo sistemot. Toa e 

naro~no izrazeno so silnoto prisustvo 

na kleronacionalizmot i negovata 

politi~ka instrumentalizacija. 

Vo sekoj slu~aj sovremenata istorija 

na Grcija e istorija na ma~ni, ne 

retko i tragi~ni, napregawa na eden 

narod da se oformi vo sovremena 

nacija koja }e se bazira na sovremenite 

vrednosti na demokratijata. 

Vo sekoj slu~aj potrebata od 

demokratski reformi na gr~koto 

op{testvo stanuva s$ poaktuelna i 

edinstvena alternativa za nadminuvawe 

na gr~kiot rigiden nacionalizam. 

Vasko Kostoj~inovski 

15

Portret 

2009-ta godina e godina 

na izbori. Makedonskiot 

narod }e go bira svojot 

prv gra|anin – Pretsedatel 

na Republika Makedonija 

i }e bira lokalna vlast. 

]e se biraat gradona~alnici 

na op{tinite i Gradot Skopje i 

sovetnici vo Sovetite na istite. 

Kako i da pogledneme }e bide 

interesno. Sekoi izbori pretstavuvaat 

vistinska {kola za pametnite 

lu|e vo politikata. Lu|eto 

{to ja participiraat politikata 

se o~ekuva da izvle~at soodvetni 

pouki, od pri~ina {to demokratijata 

e otvoreno pole za natprevar 

vo podelbata na politi~kata mo}. 

Vo nea vladeat zakoni i „zakoni„ 

kako i vo site oblasti vo ìvotot 

i rabotata na ~ovekot, naukata, 

umetnosta, biznisot, sportot i sl. 

Sepak, edno dovolno ne nau~ivme: 

vo biznis ne vleguva onoj koj nema 

pojdoven kapital, na fudbalski 

natprevar ne se natprevaruva toj 

{to ne znae da igra so fudbalskata 

topka , vo naukata ne istraùva toj 

koj ne ja znae celta i ne znae kako 

da go upotrebi istraùvaweto, 

istoto vaì i za politikata. Vo 

politi~kiot natprevar najbitna 

cel e pobedata. 

Politi~kite subjekti, politi~ki 

partii i poedinci u~estvuvaat 

vo izbornata trka so cel da 

ja osvojat vlasta. Ovde ne vaì 

onaa sportskata deviza: bitno e da 

se u~estvuva, a ne i da se pobedi. 

Tokmu ovaa rabota nekoj u~esnici 

na ovogodi{nata izborna trka 

ne ja svatile ba{ najdobro. Ovde 

mislam na poedini pretsedatelski 

kandidati koi vo javnosta se 

mnogu glasni deka }e u~estvuvaat 

vo izbornata trka za pretsedatel 

na R.Makedonija, ama so sobiraweto 

na potpisi ne im odi ba{ 

najdobro. Dodu{a toa i ne e taka 

lesna rabota, ama e neophoden uslov 

za izboren natprevar. Sekoj 

koj saka da bide pretsedatel na 

R.Makedonija, a realno ne moè 

16 


 

Pi{uva 

Sotir Kostov 

da o~ekuva poddr{ka od najmalku 

30 pratenici vo Sobranieto na 

R.Makedonija, navreme treba da 

napravi koncept za nastap na izbori. 

Toa podrazbira soodvetna 

strategija, najefikasna taktika 

i sekako najefektivni metodi 

za komunikacija so izbira~ite. 

Ovoj koncept za izboren nastap 

ne samo {to im e nepoznat na 

takanare~enite nezavisni kandidati, 

tuku kako da e nedovolno 

elaboriran i od golemite (ili 

dosega golemite) politi~ki akteri 

na politi~kata scena vo Makedonija 

vo izminatite 17-tina godini 

pluralizam i demokratija vo 

Makedonija. Ovde mislam na SDSM, 

LDP, NSDP i VMRO-NP. Vo momentot 

koga go pi{uvam tekstot poznat i 

siguren e samo eden kandidat za 

pretsedatelskata trka - \or|e Ivanov 

od VMRO-DPMNE. Obznanen e i 

Nano Ruìn, kako kandidat na LDP, 

ama tie o~igledno imaat problem. 

S$ u{te baraat podr{ka od SDSM i 

ostanatata opozicija bidej}i kosata 

im se eì koga }e pomislat 

deka treba da soberat 10.000 postpisi 

za kandidaturata na g-dinot 

Nano Ruìn. [to da kaàm za SDSM, 

kobajagi najgolemata opoziciona 

partija, arno ama se odnesuva kako 

najgolem politi~ki adolescent. 

VMRO-DPMNE nominira{e pretsedatelski 

kandidati, si odrà 

Konvencija na koja izbra kandidat, 

koj predloì svoja platforma 

za nastap na pretsedatelskite izbori 

i sega mirno i kandidatot i 

partijata go o~ekuvaat startot na 

izbornata trka. SDSM pak, s$ u{te 

e vo potraga po kandidat se spomenuvaat 

pove}e imiwa, ama eve 

denes, ponedelnik 27-mi januari, 

nivniot kandidat s$ u{te ne 

e poznat. Moèbi najdobro e da 

dade poddr{ka na kandidatot na 

LDP, pa taka g-dinot Nano Ruìn 

da nema problem so sobirawe na 

10.000 potpisi. Koja satisfakcija 

}e bide toa za LDP: ]e do~eka da 

bide poddràna od „pogolemiot 

brat„ za prv pat. 

Na ovie pretsedatelksi izbori 

imam edna èlba i mislam krajno 

vreme e taa da mi se ostvari. Posakuvam 

za prv pat na demokratski 

i ~esen na~in da izbereme 

pretsedatel na R.Makedonija, 

bidej}i e krajno vreme za toa. So 

dosega{nite izbori za izbor na 

pretsedatel na R.Makedonija ne 

moème da se goordeeme od pri~ina 

{to site si imaa svoi falinki i 

toa dosta golemi. Se nadevam toa e 

ve}e zad nas, a siguren sum sozreaa 

uslovite da dobieme pretsedatel 

na R.Makedonija kogo poedini 

politi~ki grupacii i poedinci 

nema da go uslovuvaat so nazivot 

„gra|anin„. 

I na ovie izbori se postavuva 

pra{aweto: [to }e bide presudno 

pri izborot na noviot pretsedatel 

na R.Makedonija? Dali toa }e 

se politi~kite opcii, profilot 

na politi~kite partii ili pak 

li~nosta na kandidatite? Mislam 

deka na ovie pretsedatelski 

izbori bitni }e bidat site ovie 

faktori. Najmnogu {ansi davam na 

kombinacijata novo lice vo politikata, 

koe nema da bide optovareno 

so partiski hipoteki i politi~ki 

baga`, a sepak poddràno od 

politi~kata opcija {to vo momentot 

ja realizira Programata za preporod 

na Republika Makedonija. 

Ni ostanuva da sme trpelivi i da 

vidime {to }e se slu~i.

Specijalno od Sidnej 

- Avstralija 

Pero Dam~evski Kocin 

Na ovaa tema, dragi 

moi Makedonci, sum 

pi{uval i porano, 

deka i nie vo Avstralija 

se griìme da 

se za~uva makedonskiot literaturen 

jazik bez nikakvi dodavki 

i primesi od srbizmi, bugarizmi, 

turcizmi itn. a, vo najnovo vreme 

s$ po~esto i od primesi na angliskiot 

jazik. 

Imeno ìv primer i povod na 

ova moe javuvawe se dene{nite 

direktni vesti od tatkovinata 

Makedonija, na edna na{a lokalna 

makedonska radioprograma 

vo Sidnej, od eden na{ novinar, 

na kogo sekoja ~est za dobrite i 

op{irni vesti pome{ani so hu- 

mor {to se vistinska atrakcija za 

golem broj na{i slu{ateli koi so 

netrpenie gi o~ekuvaat sabotnite 

vesti na ovaa radioprograma. 

No, na moe golemo razo~aruvawe 

novinarot vo nekolku navrati 

im ja ~estita{e Novata godina i 

Boìknite praznici na Makedoncite 

so Sre}en Boì~. 

Na{iot voditel se razbira mu 

vozvrati. Kako da saka{e da go 

opomene za pogre{niot izraz so 

Sre}en Boìk (Boì~ e srpska iz- 

reka) a ovoj, mislam na novinarot 

od Makedonija, i ponatamu uporno 

se drè{e na Sre}en Boì~ kako 

voop{to da ne ja primetuva{e razlika 

vo izgovorot so voditelot 

na programata, koj patem re~eno 

Dijaspora 

 

 

 

 

e so skromna naobrazba, a na{iot 

makedonski novinar se razbira 

so visoka naobrazba. 

No, ovoj primer ne e edinstven 

i jas ovde nema da imenuvam 

posebni li~nosti (stravuvam od 

toa statijata da ne bide objavena) 

no ima i drugi na{i profesionalni 

TV-voditeli koi s$ po~esto vo 

nivnite TV-vesti na internet no i 

na drugi TV-stanici upotrebuvaat 

angliski zborovi kako: 

fini{irawe, educirawe, 

menaxirawe... i mnogu drugi 

sli~ni primesi. 

Mislam deka so takviot pristap 

i odnos posebno kon maj~iniot 

jazik tie voditeli se zamisluvaat 

deka se ne{to posebno. No, 

neka znaat deka ne e taka. Tie so 

toa samo svesno ili nesvesno go 

uni{tuvaat toj ubav na{ makedonski 

jazik. 

Krajno vreme e MANU i drugite 

nadle`ni institucii vo 

dràvata da povedat pove}e smetka 

i da se stavi kraj na upotrebata 

na site tu|i primesi vo na{iot 

jazik, posebno kaj TV i radiovoditelite 

kako i novinarite, no, 

i kaj obi~nite smrtnici. Vreme 

e da povedime site nie pogolema 

grià i da go za~uvame na{iot 

literaturen jazik, toa na{e nacionalno 

bogatstvo oti kako {to 

re~e vo edna prigoda pokojniot 

akademik Blaè Koneski; „samo 

jazikot ni ostana celosna tatkovina”. 

17

Dijaspora 

Na 28 dekemvri 2008 

godina se emituva{e 

poslednata emisija za 

na{ite Makedonci vo 

Germanija na branovite 

na RBB (Radio Berlin - Brandeburg), 

poznat kako porane{en 

SFB (Sender Freies Berlin, odnosno 

Radio sloboden Berlin). Ovaa 

emisija be{e prodolùvawe na 

mo{ne poznatata i slu{anata 

emisija nameneta za Makedoncite 

vo Germanija od germanskoto Radio 

WDR - Westdojcer rundfunk, inaku 

poznat kako Radio Keln. Toa bea 

emisii nameneti isklu~itelno za 

gra|anite od porane{nata Jugoslavija, 

a podocna i po dràvite. 

Na prvi januari 2003 godina, po 

15-godi{no emituvawe na emisiite 

na makedonski jazik, se ukina 

najslu{anata emisija na makedonski 

od dve pri~ini: nikoj od 

makedonskite klubovi, crkovni 

18 


 

 

Berlin, Brandeburg, 

op{tini, zaednici i drugi asocijacii 

ne dadoa nikakva poddr{ka 

za za{tita i opstojuvawe na makedonskata 

emisija, nitu pak ni 

Makedonskoto radio od Skopje. Dokolku 

se dade{e nekakva poddr{ka, 

toga{ taa }e prodolè{e da postoi, 

barem za Makedoncite vo pokrainata 

Severna Rajna, Vestfalija, kade 

{to ìveat i rabotat nad 28.000 

Makedonci. 

Makedonskata emisija na WDR - 

Radio Keln, be{e edinstveniot informator 

za Makedoncite vo Germanija, 

ne samo za nastanite {to 

se slu~uvaa vo tatkovinata, tuku i 

za aktivnostite na na{incite vo 

Germanija. Posebno slu{ana be{e 

edno~asovnata muzi~ka emisija na 

makedonski i germanski „Od Bosforot 

do Gibraltaort”, niz koja bea 

pretstavuvani Valandovskiot festival 

kako i Makfest, potoa makedonskite 

peja~ki yvezdi i starite 

Pi{uva 

Dra{ko Antov 

 

 

 

 

 

 

makedonski izvorni pesni. 

Makedonskata emisija na Radio 

Vupertal, kako i Radio Duizburg, 

koi bea dvojazi~ni, bea mnogu popularni 

i uspe{ni, no se prekinaa 

zaradi nemaweto poddr{ka kako 

od slu{atelite taka i od makedonskite 

klubovi i drugite asocijacii. 

Makedonskata redakcija pri 

Radio Doj~e Vele voop{to ne se 

angaìra za pomo{ i za{tita na 

ovie „nekonkurentni emisii”. Za 

razlika od makedonskata redakcija 

na Doj~e Vele, albanskata 

redakcija aktivno se angaìra vo 

WDR i dade silna poddr{ka na 

albanskata emisija. Rezultatot e 

jasen: albanskata emisija ne samo 

{to ostana vo Keln, taa se pro{iri 

na polovina ~as i s$ u{te se emituva. 

Makedonskata, za golema àl, 

zasekoga{ is~ezna. Denes Makedoncite 

nemaat pove}e svoi emisii 

kako {to toa go imaat Srbite, 

Hrvatite i Bosancite. Makedonskiot 

zbor se zagubi - zasekoga{!

Dijaspora 

19

Iseleni~ka gordost 

Majk Zafirovski (52) diplomiral 

matematika na Univerzitetot 

Edinburg vo Pensilvanija kade 

bil kapiten na fudbalskiot i 

pliva~kiot tim na kolexot. Vo 2002 

godina Univerzitetot Edinburg 

mu dodeli na Zafirovski titula 

po~esen doktor na nauki. a vo 2004 

go dobi Elis Ajlend Medal na ~esta. 

Inaku toj e ~len na Bordot na 

direktori na Boing., kako aktiven 

~len na gra|anskite i biznis or- 

ganizacii. Zafirovski ~lenuva vo 

nekolku profesionalni, obrazovni 

i neprofitni biznis organizacii, 

vklu~uvaj}i gi Kanadskiot Sovet na 

Izvr{ni Direktori, Ekonomskiot 

Klub na ikago i Makedonskiot Kulturen 

Centar. Toj i negovata sopruga 

Robin se pretsedava~i na Roditelskiot 

Sovet na Univerzitetot Djuk. 

Imaat tri sina. 

Majk Zafiroski, zaedno so grupa 

makedonski biznismeni od stranstvo 

}e rabotat na proekt - „Makedonija 

2025-ta”, 

„Makedonija 2025, zvu~i kako da 

ima dolg period od sega do toga{ 

i e navistina toa dolg period. 

No ovaa organizacija ima golem 

broj kratkoro~ni, srednoro~ni i 

dolgoro~ni celi”, izjavi Majk Zafiroski. 

„Najva`no e da se ima stabilnost. 

Svetot mora da vidi deka 

Makedonija e stabilna. Iako ima 

politi~ki promeni od edna partija 

do druga, vetuvawata na delovnite 

partneri mora da bidat ispolneti. 

20 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

„“„“

Najdobar primer za toa e Indija. 

Indija so godini be{e 

nestabilna i odedna{ se pojavi 

Vlada i sredina, vo koja 

kompanii kako Motorola, Intel 

i drugi, se uvereni deka {to i 

da se slu~i na politi~ki plan, 

sredinata }e bide povolna za 

bizni” 

So va{iot avtoritet vo svetot 

na biznisot, }e se obidete 

da i pomognete na Makedonija. 

Prvo, imav mnogu bliska sorabotka 

so porane{niot pretsedatel, 

g-not Trajkovski. Se obidovme da izrabotime 

strategija za Makedonija. 

Sorabotuvavme za govorite, koi gi 

drè{e vo @eneva i na nekoi drugi 

mesta i se u{te se nadevam deka }e 

se ispolni taa vizija. Isto taka, 

napravivme investicii, na{ite 

proizvodi da bidat na makedonski 

jazik. Imavme bliska sorabotka so 

nekolku distributeri vo Makedonija 

za da go zgolemime na{eto 

prisustvo. Se u{te nemame direktni 

investicii vo Makedonija, no mislime 

deka vo bliska idnina }e dojde 

do toa. 

Toa bi moèlo da se slu~i. 

Veruvam deka fabrikite na 20tiot 

vek }e prerasnat vo centri za 

informati~ka tehnologija. Zatoa ne 

se potrebni oprema, zgradi. Proizvodstvoto 

na softverska tehnologija 

i obezbeduvaweto na informati~ki 

inìneri e najdobar na~in za napredok 

na zemjata. Moàm da vi 

dadam razni primeri. Vo Singapur, 

vo Rusija, vo Polska glavno se investira 

vo inìnerstvo, vo specijalisti 

za softver, informati~ari. 

So toa se sozdava kvalitetni proizvodi 

na lokalno nivo, no i za drugi 

delovi od svetot. 

Dali toa zna~i deka Vardarskata 

dolina moème da ja pretvorime vo 

silikonska dolina na Balkanot, 

]e moè, no ne preku no}, }e treba 

malku vreme. Toa e moja èlba, no 

treba prethodno da se stori ne{to. 

[to pred toa, treba da se napravi? 

Najva`no e da se ima stabilnost. 

Svetot mora da vidi deka Makedonija 

e stabilna sredina. Iako ima 

politi~ki promeni od edna partija 

do druga, vetuvawata na delovnite 

partneri mora da bidat ispolneti, 

bez razlika koja partija e na vlast. 

Iseleni~ka gordost 

 

Amerikanskiot pretsedatel 

Xorx Bu{ }e go nazna~i 

izvr{niot direktor na telekomunikaciskata 

kompanija Nortel, 

Makedonecot Majk Zafirovski za 

~len na amerikanskiot Nacionalen 

sovetodaven komitet za za 

bezbednost na telekomunikaciite. 

Kako sovetodavna agencija 

na amerikanskiot pretsedatel, 

ovoj Sovet podgotvuva analizi i 

preporaki vrz osnova na koi se 

profilira politikata na SAD vo 

sferata na telekomunikaciite, 

informaciskite sistemi, infrastrukturnata 

za{tita i drugi 

temi od oblasta na nacionalnata 

bezbednost i podgotvenosta na 

SAD da odgovorat na itni zakani. 

Kako ~ovek nazna~en od Bu{, 

Zafirovski }e go snabduva amerikanskiot 

pretsedatel i negoviot 

tim za nacionalna bezbednost so 

informacii potrebni za za{tita 

na klu~nite amerikanski infrastrukturni 

i telekomunikaciski 

mreì. 

Najdobar primer za toa e Indija. 

Indija so godini be{e nestabilna i 

odedna{ se pojavi Vlada i sredina, 

vo koja ima posvetenost i kade kompanii 

kako Motorola, Intel i drugi, 

se uvereni deka {to i da se slu~i na 

politi~ki plan, sredinata }e bide 

povolna za biznis. 

Zo{to, golemite kompanii ne se 

zainteresirani za investirawe vo 

Makedonija, 

Zna~i, sega ja razgleduvate opcijata 

da se smenat rabotite?. 

Vistina e derka toa seslu~uva 

tuka i op{to vo Jugoisto~na Evropa. 

Mislam deka ova e odli~na sredina 

za da se razvivame i mislime 

deka moème da odigrame mnogu 

va`na uloga vo taa sredina. 

Informati~kata tehnologija 

e specifi~en biznis,dali 

vo Makedonija imame kadri, za 

ovaa tehnologija? 

Se u{te ne. No, se nadevam 

deka toa }e se izmeni, za{to 

veruvam deka toa e najva`na 

oblast za da se stigne od toa 

{to e Makedonija sega, do toa 

{to Makedonija moè da bide. 

Kako da se vratat vo Makedonija, 

onie {to uspeale vo svetot 

Najva`no e Makedonija da ima 

podobri zakoni, da se investira. 

Koga Makedonija }e ima uspeh, mnogu 

lu|e }e po~nat da se vra}aat ovde. 

Primer e Kina. Poradi podobruvaweto 

na uslovite vo zemjata, golem 

broj Kinezi se vratija vo zemjata. 

Istoto se slu~uva i vo Indija, Singapur, 

Polska, Ungarija. Potrebna e 

stabilna ekonomija, fakulteti, na 

koi }e ima predmeti, koi se vo soglasnost 

so potrebite na ekonomijata. 

I za toa ne treba mnogu vreme. 

Kina celosno se transformira{e, 

so 1,2 milijardi lu|e, za pomalku od 

11 godini. 

Dali po pove}e godi{na stagnacija, 

ste optimist deka zemjava 

moè da za~ekori kon podobra idnina? 

Se nadevam, jas sum optimist, 

tuka ima se za Makedonija da bide 

uspe{na, no mora ekonomskiot razvoj 

da bide prioritet na site faktori 

vo dràvata 

Kaj nas site se zanimavaat so 

politika? 

Politikata e mnogu va`na isto 

taka, no jas }e vi dadam primeri 

koga bev vo Singapur i Kina. Koga go 

pra{av Premierot na Kina koi se negovite 

najgolemi prioriteti, toj mi 

re~e deka ima 3: ekonomskiot razvoj, 

ekonomskiot razvoj i ekonomskiot 

razvoj. Tie znaat deka ako ima{ 

ekonomski razvoj, }e ima{ podobri 

u~ili{ta, podobro zdravstvo itn. 

Ako imate ekonoski razvoj, i kompaniite, 

kako Motorola, }e sakaat da 

investiraat vo Makedonija. 

Dali so va{eto sledno doa}awe 

}e moweme da zboruvame za konkretna 

zdelka me}u Motorola i Makedonija? 

21

22 


 

Makedoncite vo dijasporata, 

vo Avstralija, Kanada i Amerika i 

godinava, kako i sekoja godina, gi 

proslavija najgolemite pravoslavni 

hristijanski praznici. Pravoslavnite 

makedonski vernici cvrsto 

veruvaat vo svojata vera, svojata 

crkva i tradicii. Iako Makedoncite 

se daleku od svojata tatkovina 

sepak obi~aite i tradiciite se 

Dijaspora 

neguvaat kako da se vo Makedonija. 

Vo Avstralija eden od najradosnite 

i najgolemite hristijanski 

praznici, proslavata na Hristovoto 

ra|awe – Boì} zapo~na na Badnik, 

predvesnikot na Hristovoto 

ra|awe, tradicionalno so peewe 

na Badnikovata pesna i osvetuvawe 

na Badnikovite gran~iwa, spored 

veruvaweto, simbolot na sre}ata i 

radosta. Na Badnik sekoja makedonska 

familija ima{e zgotveno posna 

ve~era, a i se kr{e{e Boìknoto 

lep~e vo koe e staveno i pari~ka, 

znak na sre}a. 

Makedonskite pravoslavni 

hramovi bea pretesni da gi soberat 

vernicite. U{te vo ranite utrinski 

~asovi reki na Vernici se slevaa 

vo hramovite da ja prosledat Svetata 

liturgija. Po zavr{uvaweto na 

liturgijata nasekade se ~ita{e Poslanieto 

od Arhiepiskopot Ohrid- 

ski i Makedonski g.g. Stafan i Svetiot 

Arhirejski Sinod, isprateno 

do vernicite, a potoa sleduva{e 

naforata i pri~esnata za onie koi 

postea {est nedeli. Vernicite se 

pozdravuvaa so zborovite „Hristos 

se rodi” na koi se vozvra}a{e 

so pozdravot „Vistina se rodi”. 

Raduva faktot {to hramovite bea 

masovno poseteni i od mladite 

Makedonci koi bea vo golem broj. 

Vakva be{e slikata vo hramovite vo 

Melburn. 

 

 

Po do~ekuvaweto na Boìk, makedoncite 

vo Avstralija ja do~ekaa i 

pravoslavnata Nova Godina-Vasilica. 

Na 10 januari 2009 vo „Barkli” 

restoranot vo Rokdael vo sve~ena i 

vesela atmosfera vo ubav ambient 

i prekrasna muzika so orkestarot 

na popularniot solist Qup~o Nastevski 

prisutnite gosti se veselea 

s$do ranite utrinski ~asovi. 

Tradicionalno sekoja godina na 

sekoja masa se servira maznik, a vo 

eden od niv se nao|a Vasili~arskoto 

pare. Ovoj pat najsre}en me|u site 

be{e gospodinot Drage Trajkovski 

kaj kogo padna vasili~arskata 

pari~ka i mu pripadna vrednata 

nagradata od organizatorite. 

Ovaa prekrasna ve~er be{e zbogatena 

isto taka i so bogata lotari-

Dijaspora 

 

ja podarok od na{ite dare`livi 

biznismeni. Lotarijata be{e prosledena 

so golemo interesirawe od 

prisutnite poradi ubavite i vrednite 

nagradi. 

S$ na s$edna nezaboravna ve~er 

koja }e ostane vo se}avawe, a prihodot 

i od ovaa ve~er }e odi vo 

fondot za humanitarni celi na ovaa 

na{a dobrotvorna organizacija. 

 

Vo Sidnej-Botani Baj vo vodite 

na okeanot i ovaa godina makedonskite 

vernici vo organizacija na 

Makedonskite pravoslavni crkovni 

op{tini „Sv. Petka” od Rokdael, „Sv. 

Nikola” od Kabramata i „Sv. Kiril i 

Metodij” od Rozberi go organiziraa 

frlaweto na Svetiot krst. Tuka po 

tradicija vo makedonskiot Jordan, 

vo predgradieto Dols Point, pred 

golem broj vernici osveteniot 

krst vo vodite na okeanot go frli 

sve{tenikot prota Lup~o Dvojakovski 

vo pridru`ba na otec Naum 

Despotovski. 

Pove}e od dvaeset mladi mom~iwa 

 

 

 

 

 

Kris Denkov go izvadi krstot od okeanskite vodi 

Na 4 januari, nedela, po zavr{uvaweto na Svetata liturgija, a po 

povod Ra|aweto Hristovo Boìk i Novata 2009 godina, vo Makedonskata 

pravoslavna crkva “Sv. Ilija”, vo Misisaga, se odrà proslava. Vo 

koordinacija so parohiskiot sve{tenik, prota-stavrofor Ilija Donev, 

istata be{e organizirana od u~itelite pri nedelnoto u~ili{te za veronauka 

i makedonski jazik i malata igraorna grupa „Ilinden”. 

Pretstavata zapo~na so recitacii za Ra|aweto Hristovo i pesni~ki 

za Novata godina. Potoa be{e izvedena drama na koja, so izvadoci od 

Svetoto Pismo, slikovito be{e pretstaven momentot na Hristovoto 

ra|awe na zemjata. Najprvo be{e pretstaven momentot za povik za popis 

na naselenieto i doa|aweto na Josif i Marija vo Vitleem. Potoa smestuvaweto 

vo pe{terata, ra|aweto Hristovo, pojavata na yvezdata, doa|aweto 

i poklonuvaweto na mudrecite, gnevot na carot Irod i preseluvaweto na 

novorodeniot so Josif i Marija vo Egipet. 

Po izvedbata na dramata so makedonskite ora: Neveno... i Pajdu{koto 

se pretstavija igraorcite pri malata igraorna grupa „Ilinden”. 

Na krajot na site de~iwa (gi ima{e okolu 150) im bea podeleni 

boìkni podaroci podgotveni od @enskata sekcija pri crkvata. 

se frlija vo vodite na okeanot 

da go fatat osveteniot krst no, 

najsre}en me|u site sepak be{e 

~etirinaesetgodi{niot Kris 

Denkov od naselbata Piknik 

Point koj be{e najbrz i go izvadi 

krstot od razbranetite vodi 

na okeanot. Na na{eto pra{awe 

kako se ~uvstvuva, toj kratko 

odgovori: „Mnogu sum sre}en”! 

Toa mom~e navistina izgleda{e 

presre}eno i pokraj dobienata 

nagradata zlatnoto krv~e od 

prota Lup~o Dvojakovski. Toj 

be{e pari~no nagraduvan i od 

mnogubrojnite vernici koi go 

dopiraa i baknuvaa osveteniot 

krst. 

Pero Dam~evski-Kocin 

23

Diajspora 

 

„Sega e povtorno Boì}, no ovojpat 

vo pravoslavnata crkva”. Vaka 

tira`niot {vedski dneven vesnik 

„Geteborg-posten” ja zapo~na 

reportaàta posvetena na proslavata 

na Boì}nite praznici vo 

Makedonskata pravoslavna crkovna 

op{tina „Sveti Kiril i Metrodij” 

vo Geteborg. 

Vo ramkite na reportaàta se 

preneseni izjavi na pove}emina 

pripadnici na Makedonskata zaednica 

vo Geteborg koi, me|u drugoto, 

go potenciraat faktot oti mnogumina 

planiraat slobodni denovi 

od rabotnite mesta za da moàt da 

prisustvuvaat na boì}nata liturgija 

vo makedonskiot pravoslaven 

hram. 

Posetitelite najnapred kupu- 

24 

Pi{uva 

Ivica elikovik 


 

vaat sve}i na vlezot vo Crkvata, 

a otkako }e gi zapalat vnatre vo 

crkovnata sala gi stavaat vo pesok. 

Gore za ìvite, dolu za mrtvite, se 

poso~uva vo {vedskiot vesnik. 

Vo salata maìte zastanuvaat od 

desno, a ènite se sobirat na levata 

strana. Podelbata spored pol 

ne e potrebna, no toa nekako stana 

tradicija na bogoslu`bite vo Crkvata, 

velat vernicite. 

Vo reportaàta se opi{uva 

i obredot so vino i leb {to po 

bogoslu`bata go vr{i parohiskiot 

sve{tenik Eftim Velkovski. Godinava 

makedonskiot hram na Boì} 

go poseti i Dedo Mraz koj na decata 

im dele{e kesi~ki so slatki. 

Po boì}nata liturgija vernicite 

zaminuvaat doma na boì}en 

ru~ek vo semeen krug so bogata 

trpeza. 

– Boì}nata trpeza na makedonskite 

semejstva e navistina bogata i 

raznovidna. Se jade misirka, svinsko, 

sarmi, kolbasi, slatki, veli 

Pavlina Spasevska, pretsedatelka 

 

„“ 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

na Upravniot odbor na MPCO „Sveti 

Kiril i Metodij” vo Geteborg. 

Makedonskata pravoslavna 

crkovna op{tina vo Geteborg 

opfa}a okolu 5000 vernici. Vo 

reportaàta na „Geteborg-posten”

se istaknuva deka ovde Makedoncite, 

neguvaj}i gi sopstvenite kulturni i 

verski tradicii, sekoja godina go 

odbeleùvaat i verskiot praznik 

Bogojavlenie-Vodici na 19 januari 

so frlawe na krstot vo vodite 

na ezerceto Ber{en vo blizina 

na makedonskiot hram vo Geteborg 

izgraden vo 1970-tite godini. 

Osven “Sveti Kiril i Meodij” 

vo {vedska funkcionira u{te edna 

makedonska pravoslavna crkovna 

op{tina, ~ij hram “Sveti Naum 

Ohridski” se nao|a vo Malme. Vo 

Malme e i sedi{teto na Mitropilitot 

evropski g. Pimen. 

Dijaspora 

Vo [vedska Julianskiot kalendar 

go sledat ruskata, srpskata, 

makedonskata, estonskata i finskata 

pravoslavna op{tina, dodeka do 

Gregorijanskiot kalendar se dràt 

gr~kata, romanskata i siriskata zaednica. 

25

Objektiv 

 

 

 

 

26 

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija

Objektiv 

 

 

 

27

Objektiv 

28 


Objektiv 

 

 

 

 

29

Objektiv 

 

 

30 


Objektiv 

31

Ogni{te 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

32 

Pi{uva Slavko J. \orgoski 

Seloto Vi{ni, zapadno od Struga, e 

nare~eno u{te Selo na starci ili Svekrvino 

Selo. Imeto Vi{ni go ima dobieno 

poradi viso~inata (1100 metri nadmorska 

visina) na koja e rasposlano. Skrieno 

e vo polite na planinata Jablanica, 

a od ridot kaj mestoto vikano Sveta Nedela 

se gleda panorama na Sruga, Ohrid, 

ezeroto i golem broj sela vo ohridsko-stru{kiot 

region, kako i planinata 

Gali~ica so nejzinite ubavini. Toa e 

oddale~eno osum kilometri od Struga. 

Po imeto mnogumina mislat deka vo nego 

 

Spasovden, kako {to na{ite lu|e go narekuvaat denot 

na Hristovoto Voznesenie, e eden od dvanaesette glavni 

religiozni praznici {to so golema po~it se slavat 

{irum hristijanskiot svet. I vo Makedonija, ~etiriesettiot 

den po Veligden – koga spored bibliskoto 

predanie, Hristos se voznesol na neboto, bil posebno 

odbeleùvan. Osobeno sve~ena atmosferata na toj den 

bila vo selata kade {to lu|eto, poradi svojata iskonska 

povrzanost so prirodata na ovoj praznik mu pridodavale 

i svoi folklorni tolkuvawa, povrzuvaj}i go 

voznesot na Bo`jiot Sin so ve~nata obnova na prirodata. 

Vo stru{kiot kraj, poto~no vo selata Vi{ni i 

Vev~ani, Spasovden e den koga tamo{nite lu|e se potsetuvaat 

na edna stara legenda. Kako {to kaùva taa - vo 

Vev~ani nekoga{ ìveele brat i sestra koi so golema 

qubov mu se predale na hristijanstvoto i ìveele vo 

svet ìvot. Poradi ova, naselenieto od celiot kraj gi 

prifatil kako svetci i kon niv se odnesuvale so osobena 

po~it. 

Osobeno bila po~ituvana sestrata koja se vikala Spasica, 

koja koga se zamomila, se preselila vo Pe{ternata 

crkva kaj s. Vi{ni kade {to, ìveej}i kako kalu|erka i 

tkaej}i po cel den kilimi na razboj, go minala ostatokot 

od svojot ìvot. Po nejzinata smrt, a ìveela dolgo, 

selanite od s. Vi{ni sakale da go so~uvaat spomenot 

za nea. Nekolku godini otkako po~inala, tie go zele 

nejziniot ~erep i go odnele vo Struga kaj najdobriot 

i najpro~ueniot kujunxija od toa vreme za toj od srma 

i filigran, da napravi srebrena maska so koja }e se 

za{titat ostankite na svetata Spasica. Vo godinite 

potoa maskata na sv. Spasica stanala najceneta relikvija 

na Pe{terskata crkva. Ottoga{ sekoj Spasovden 

devojkite od s. Vi{ni i okolnite sela se sobiraat za 

da pojdat na poklonenie vo crkvata nosej}i pritoa 

podaroci. Imeno spored legendata se veruva deka taa 

}e im pomogne {to pobrgu sre}no da se omaàt. Spored 

utvrdeniot ritual devojkite, otkako }e se poklonat na 

Sveticata ja zemaat nejzinata srebrena maska i so nea 

go obikoluvaat celoto selo, odej}i od ku}a na ku}a i 

sobiraj}i darovi za crkvata. 

Inaku, ~esta da gi nosi relikviite na sv. Spasica 

sekoga{ i pa|a na najstarata nemaèna devojka od seloto 

bidej}i se veruva deka toa }e i pomogne da go najde svojot 

k’smet, t.e. svoeto mom~e.

ima vi{ni-~ere{ni. No, imeto ne go 

dobilo po izobilieto na vi{novi drvja, 

koi gi ima no ne vo golem broj tuku po 

viso~inite na koi e rasprostraneto. 

Legendata veli deka seloto bilo 

izgradeno koga osmanliite vladeele vo 

Makedonija. Na mestoto na dene{noto 

selo, toga{ nemalo ni{to. Predanieto 

veli deka koga ìtelite na Rado`da 

begale od zulumot na ba{ibozukot i na 

turskiot asker, se kriele vo planinata. 

Tamu po~nale da kradat ku}arki i go 

napravile Vi{ni. Koga selanite }e gi 

pra{al nekoj kade ìveat, kuso odgovarale 

- na vison, na visoko, na vi{nine. Ottamu 

doa|a imeto Vi{ni i ne e povrzano 

so ovo{je. 

Vremiwata stari, te{ki gi naterale 

lu|eto da begaat i da se skrivaat 

vo planinite ili karpite, samo da 

bidat po{tedeni od zulum}arite. Se 

smeta deka ova selo e me|u postarite vo 

op{tinata. Mnogu vekovi ropstvo pominale 

no Vi{nenci verata i nacijata ne 

gi prodale na nieden porobuva~. Bilo 

i ostanuva da postoi kako ~isto makedonsko 

i pravoslavno selo so nekolkun 

familii Vlasi. 

Vo ova selo postojat sedum pravoslavni 

crkvi: Sv Atanasij, Sv. Nikola, 

Sv. Kliment, Sv. Nedela, Sv. Spas, Sv. 

Petka, Sv. Vra~i. Vo prvata se vr{at site 

slu`bi i obredi, a vo drugite se slavi 

samo na nivniot imenden. Crkvata Sv. 

Petka e izgradena po inicijativata i 

zalo`bite na Slavko \or|ovski so svojata 

familija od selo Vi{ni, a osvetena 

vo juli 2007 godina. 

Seloto Vi{ni e so borben duh i 

tradicija. Vo NOB za sloboda na makedonskata 

nacija zaminale vo partizani 

golem broj mladinci na Karaorman, 

Slavej Planina i na drugi mesta. A 

svoite ìvoti na boi{tata gi ostavija 

Qube Simonoski, Boris Vol~eski, \or|i 

Klenkoski. 

Po osloboduvaweto seloto se preporodi. 

Site lu|e, stari-mladi, ma{ko 

i ènsko, u~enici, studenti se dadoa vo 

izgradba na seloto. Se otvori nov sovremen 

pat Vi{ni-Struga, na sretselo se 

izgradi mladinski dom, na vi{nenskata 

reka se izgradi elektri~na centrala, 

napraven e vodovod do sekoja ku}a, popraveni 

se i napraveni se novi ku}i. 

Seloto broe{e okolu 200 ku}i so brojnost 

od 650 do 1000 ìteli, a postoe{e 

i redovno {estgodi{no u~ili{te. Od 

1945 godina do negovoto zatvorawe na 

slu`ba bile ovie u~iteli: Janko Mitrevski 

od selo Vi{ni, \oko Cvetkovski 

od selo Qubani{ta, Angele \orgioski od 

 

selo Oktisi, Aco i Makedonka od Bitola, 

Damjan Nasteski, Stojan Ta{tanoski i 

Nede Simonoski od selo Vi{ni. Site 

ovie nastavnici moàt da se gordeat 

so nivnite generacii u~enici, a denes 

zavr{eni nastavnici, profesori, doktori, 

pravnici, ekonomisti, agronomi, 

inèneri, tehni~ari i dr. 

Naselenieto od ova selo otsekoga{ 

se zanimavalo so zemjodelie, {umarstvo, 

sto~arstvo, a najmnogu so pe~albarstvo. 

Nadaleku se poznati vi{nenskite 

yidari, fasaderi, tesari. Poradi toa 

re~isi celoto selo e otseleno po razni 

gradovi i dràvi. najmnogu gi ima vo 

Struga, Ohrid, Bitola, Skopje. Vo Srbija 

vo Ni{, Rakovica, Belgrad. Vo Slovenija, 

Italija, Amerika, Avstralija i drugi 

zemji. 

Vo Vi{ni poradi migracijata selograd 

ostanale da ìveat u{te 10-20 fa- 

Ogni{te 

Postavena vo edna karpa, koja od podno`jeto pa do samiot objekt e vo visinska 

razlika od okolu devedeset metri, sovladana so pat~e vkopano vo karpestiot 

teren a vo ponovo vreme so betonski skali i èlezna ograda. Prirodniot 

otvor na pe{terata se nao|a na ju`nata strana i e zatvoren vo dolniot del so 

kamen, vo koj e smestena vleznata vrata. Denes od stariot hram, napraven od 

drvena gra|a, ostanale samo tragi. 

Denes lo{ata sostojba na ìvopisot se dolì pred s$ na neposrednoto 

vlijanie na atmosferskata vlaga, koja za vreme na vla`nite periodi od godinata 

navleguva vo vnatre{nosta i predizvikuva mehani~ki erozii. 

Vo apsidalniot del e naslikana sv. Bogorodica koja za prvpat e signirana 

kako Spiliotisa, t.e. Pe{terna, od tipot na Oranta, so maliot Hristos na gradite, 

a pod nea e naslikana golema kompozicija „Liturgiska slu`ba na Svetite 

arhierei”: sv. Vasilie Veliki i sv. Jovan Zlatoust. Tie se poklonuvaat 

na Svetata trpeza na koja e poloèn maliot Hristos. Na severnata strana se 

naslikani Svetite vra~i - doktori: sv. Kuzman i Damjan, a do niv Svetitelkite 

– ma~enici: sv. Marina, sv. Nedela, sv. Tekla i sv. Petka. 

Nepoznatiot zograf ni se pokaùva kako soliden majstor koj svoite figuri 

mnogu ve{to gi vklopuva vo neramniot prostor, poradi {to tie ne gubat 

mnogu od realnosta na formite i proporciite. Realen e vpe~atokot deka 

naslikanite likovi vo ovie kompozicii zografot mnogu ve{to gi transformira 

preku edna monumentalna forma. 

Sumiraj}i gi na kraj celokupnite dosega{ni iskaùvawa na ovaa pe{terna 

crkva, bi zaklu~ile deka e so~uvan eden izvonreden i po svojata specifi~nost 

redok spomenik, kade {to ~ovekot–isposnik, koristej}i gi prirodnite ubavini, 

napravil edno prijatno kultno mesto za svoite potrebi. 

milii. Nema podmladok, nema {kolo, ne 

e ona {to be{e pred 30-40 godini. Vo 

seloto ostanaa samo babi i dedovci. So 

pravo edna stara vi{nenka seloto go 

nare~e „Selo na starci” ili „Svekrvino 

Selo”. 

No, pulsot na ìvotot vo Vi{ni s$ 

u{te ne e zapren. Vi{nenci iako rastureni 

po cel svet, so zaedni~ki sredstva 

i so pomo{ na ARM uspeaja da go 

popravat patot Struga – Vi{ni i da go 

asfaltiraat, a mesnata zaednica pravi 

napori za revitalizacija na ova selo. 

Mnogu lu|e gi saniraat svoite ku}i, 

gradat vikendi~ki, za razvivawe na 

selski turizam. Vo plan e i popravka 

na ski-liftot kako i sanirawe na 

patekata za skijawe so {to }e se razvie 

zimskiot turizam, a stariot mladinski 

dom i u~ili{teto }e bidat pretvoreni 

vo motel. 

33

34 

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD 

 

 

 

 

 

 

Makedonija 

Portret

Roden e vo Skopje, samo na den 

pred novata 1932 godina kako 

prvo dete na skromnoto semejstvo 

na Donka i Aleksandar 

[ulevski. 

Detstvoto i mladosta gi pominuva 

vo starata semejna ku}a vo skopskoto 

Pajko maalo ~ija lokacija od dene{en 

rakurs e vo dvorot na u~ili{teto „Sv. 

Kiril i Metodij” sproti makedonskata 

Opera i Balet od edna strana i obnovenata 

crkva na Presveta Bogorodica od 

druga strana. Toa e maaloto za koe ~esto 

raskaùva so golema qubov i nostalgija. 

Toni be{e mnogu gord na svoite 

sosedi, li~nosti koi se del od kulturnata 

istorija na Skopje i na Makedonija. 

Niv gi ima vo razli~ni segmenti od 

umetnosta, akteri, reìseri, slikari, 

muzi~ari bliski na negovata vozrast. 

Gord na opkruùvaweto vo koe raste, 

~esto raskaùva za mnogute slu~ki od 

detstvoto, za rabotata na tatka si na 

tetovskata tro{arina, za skromnosta 

na majka si. Raskaùva i za mlade{kite 

denovi so sestra mu Cvetanka (koja isto 

taka stanuva ~len na Baletot). Toa e 

vreme na skromni uslovi na ìvot. 

Po zavr{enoto osnovno obrazovanie 

1946 godina se zapi{uva vo 

Dràvnoto muzikalno {kolo, instrument 

violon~elo, po sovet na tatko mu 

Aleksandar, koj vo toj period raboti 

vo horot na Skopskata opera, osnovana 

kako nov umetni~ki segment pri Narodniot 

teatar. Iako pokaùva sklonost 

kon sportot, vo toj moment muzikata pobeduva. 

Opredelbata na tatko mu za negovo 

muzi~ko obrazovanie e kako rezultat 

na posebnata muzikalnost {to ja 

poseduva Toni. Taka mladiot i nadaren 

muzi~ar trgnuva vo edukacija za idnata 

profesija. I taka ~asovi, ve`bi 

od den vo den pominuva prvata godina, 

no Toni ne e zadovolen od samiot sebe, 

go saka violon~eloto no toa ne e ona 

{to go ispolnuva negoviot talent. I 

se bi bilo poinaku ako sudbinata ne 

intervenira{e. Taa intervencija e 

sredbata so @or` (\or|i Makedonski) 

pokanata za sledewe na operskata pretstava 

„Travijata” poto~no baletskiot 

fragment vo nea. Ovoj nastan go pravi 

svoeto. Nebare siot horizont mu se otvora 

i du{ata mu se ispolnuva. Pokanata 

od \or|i Makedonski, osnova~ i {ef na 

Baletot pri MNT, da bide del od baletot 

na MNT ja prifa}a i ja doìvuva kako 

golem predizvik. So radost i verba 

vo sezonata 1949/50 stanuva ~len na 

Baletot na MNT. Prvite nekolku sezoni, 

paralelno so rabotata, poseduva i baletska 

nastava {to e neophodno pokraj 

muzikalnosta. Entuzijazmot, talentot, 

no mora da ja u~i i baletskata azbuka. 

Rabotata e te{ka i iscrpuva~ka, no 

mladosta mu e sojuznik. Terpsihora go 

pregrnuva i go zema pod svoja zakrila. 

pi{uva: 

Aco Dimitrovski 

Od obi~noto sekojdnevje vleguva vo 

svet {to e sosema poinakov od toj {to 

go poznava dotoga{. Zatoa ima namera 

tuka da ostane, da nau~i, da se pokaè 

i dokaè, da ja opravda verbata vo sebe 

i doverbata na svojot profesor i {ev 

na baletot \or|i Makedonski. Podocna 

mnogu raboti so Nina Kirsanova i so 

klasniot rakovoditel Aleksandar Dobrohotov, 

~ii imiwa isto taka se povrzani 

so po~etocite na Makedonskiot 

balet. 

Vo prvite sezoni nastapuva kako 

~len na ansamblot vo baletite „Valpurgiska 

no}”, „Bah~isarajska fontana”, 

„Fran~eska Daramini”, „Bolero”, „Baletska 

ipresija”. „Polove~ki logor”, 

„Rapsodija”... 

Sekojdnevnata naporna rabota go 

zbogatuva, go nadgraduva kako umetnik i 

kako tan~ar. 

Rezultat od prethodno kaànoto e 

dobivawe na prvata solo-partija vo 

baletot 

„[eherezada” (go igra Crnecot). 

Za Toni toa e moment na „mala” 

„odva`nost” i pogolema sigurnost. 

uvstvuva deka ja pominuva uslovno 

re~eno „rampata” kaj koreografite i 

upravata. 

Ve}e slednata godina i vo narednite 

sezoni mu se doveruvaat golem 

broj solisti~ki partii {to zna~i i 

pogolema odgovornost za mladiot baletski 

umetnik. 

Taka, vo sezonata 1953/54 toj e solist 

vo baletite „Balerina i banditi”, 

„Pokana za tanc”, „Kopelija”, „Zaspanata 

ubavica”. Na negovo ogromno 

zadovolstvo i radost, publikata go 

prifa}a mo{ne srde~no, toa e ostvaruvawe 

na negoviot son da igra na scenata 

na stariot teatar pokraj Vardar. Ostvaruvaweto 

na sonot nosi i silno ~uvstvo 

na odgovornost koe se zgolemuva pred 

sekoj nastap, svesen deka publikata 

o~ekuva da vidi {to }e pokaè, dali 

}e bide podednakvo dobar kako i prethodniot 

pat. I na negova radost i na radost 

na negovite roditeli, Toni rano gi 

uìva ubavite momenti na te{kata profesija. 

Se redat novi ulogi i sekoja od 

niv go zgolemuva negoviot „kapital”. 

I sosema razbirlivo sekoj umetnik po- 

Portret 

sakuva pogolemi zada~i. 

Vo 1995 godina ja dobiva prvata 

glavna uloga vo baletot na Fran Lotka 

„\avol na selo”, vo koreografija na 

Pia i Pino Mlakar. Vo narednite sezoni 

igra i mnogu drugi glavni partii 

vo brojnite premierni baleti „Ohridska 

legenda”, „Silfidi”, „Labin i 

Dojrana”, „Zlatnata ripka”, „[pansko 

kapri~o”, „Romeo 

i Xulieta”, „ovek i kob”, „Qubovta 

vol{ebni~ka”, „Kopelija”, „Ramki i 

odyivi”, „Abolicija”, „Balada za Skopje”, 

„Tancot na kadetite”, „Rajmonda”, 

„Trirogatata {apka”, „Triagolnik”, 

„Freski” i mnogu drugi ... 

Tie ulogi se èlba i gordost na sekoj 

baletski igra~. 

No, Toni igra i pomali ulogi. 

Koga stanuva zbor za niv }e ostane 

zabeleàna negovata izjava: “Zadovolstvo 

mi pravat i pomalite ulogi, 

obi~no karakterni likovi i nivnoto 

kreirawe ostavi dlaboki tragi vo 

mojata umetnost, a kaj publikata ostanuvaa 

zasekoga{ zabeleàni i dolgo 

pameteni”. I navistina i toj samiot 

gi pameti svoite ulogi, gi nosi vo 

sebe i qubomorno gi ~uva. Od bogatata 

galerija likovi {to gi tolkuva nekoi 

mu se posebno dragi. Likot na {umarot, 

Hilarion vo „@izel” go tolkuva dolgi 

godini na scenata na mati~niot teatar, 

so site @izel-i, doìvuvaj}i go odnovo 

i odnovo stradaweto na glavniot lik i 

negovata neostvarena qubov kon @izel. 

Ulogata na Romeo vo „Romeo i Xulieta”, 

so godini ja nosi dlaboko vo sebe, 

doìvuvaj}i go iskreno veronskiot 

qubovnik, prenesuvaj}i go verno sekoj 

negov bol, izrazuvaj}i ja qubovta so radost 

i taga, vo isto vreme predavaj}i se 

od po~etok do kraj na dejstvieto. 

Se slu~uvalo da ja ~ue muzikata na 

radio i na TV, ne e va`no kade se nao|a, 

stanuva i go markira sekoe dvièwe. 

Vpro~em muzikalnosta e negov genetski 

kod od boga daden. 

KOREOGRAFITE ZA TONI 

ZNAAT MNOGU 

Koreografite zazemaat zna~ajno 

mesto vo karierata na sekoj baletski 

prvenec pa i vo karierata na 

Toni [ulevski. Vo tekot na negovata 

triesetgodi{na kariera ima mo`nost 

i sre}a da raboti so najpoznatite evropski 

koreografi, gosti na scenata 

na Makedonskiot balet. Me|u niv Nina 

Kirsanova, golemiot Dimitrie Prali}, 

Pia i Pino Mlakar, Lovro Mata~i}, 

Zvonimir Tajzl, Jurij Mja~in i drugi. 

Vo svoite se}avawa, spomenuvaweto 

na nivnite imiwa na Toni mu pottiknuvaat 

spomeni za razli~ni situacii. 

Nina Kirsanova mu zna~i i kako pedagog, 

koreograf, profesor... Se}avawata 

za nea sekoga{ mu bea mnogu silni. 

35

noto obra}awe kon nego za vreme na 

probite vo stariot teatar kraj Vardar 

„Nu [ulevski davaj”. Seto toa tolku 

zboruva{e za Kirsanova {to mnogu 

kriti~ari po~naa da se pra{uvaat koja 

e taa energija, entuzijazam i sila {to gi 

poseduva taa dama. 

Negovata sopruga Eliza [ulevska 

ima{e mo`nost ili sre}a da ja zapoznae. 

Iako, vo poodminati godini, taa 

drè{e do sebe, vo dolg fustan od crno 

kadife, so ednostavna linija, so belo 

krzno leèrno prefrleno preku ramewata 

i sredena frizura. 

Nina ìvo komunicira{e so site 

okolu nea. Izgleda{e kako p~ela matica 

za baletot. Na pauza na edna pretstava se 

sobravme okolu nejze vo foajeto na Univerzalnata 

sala na {totuku 

vostanovenite Majski operski 

ve~eri, pri gostuvawe- 

to na Baletot na Narodno 

pozori{te od Belgrad, stavi 

silen vpe~atok. Toa be{e 

vreme na magistriraweto 

na Arheologija na Nina Kirsanova. 

Be{e vo sedmata decenija 

od ìvotot. 

Toni osobeno go 

po~ituva{e i Dimitrija 

Prali}, so kogo pove}e 

pati ima sorabotuvano i po 

linija na negovoto makedonsko 

poteklo. 

Eden od retkite koreografi 

e i Jurij Mja~in od 

toga{en SSSR, koj podolg 

vremenski period ostanuva 

da raboti vo Makedonija. 

Portret Mnogu ~esto go spomenuva{e nejzi- 

LOVRO MATAI] ZA 

TONI OSTANA NEGOVA 

IKONA 

Poznatiot dirigent ostana 

negova ikona. Mu be{e 

poim za muzikalnost, profesionalnost 

i znaewe. So 

nego rabote{e na operata 

„Orfej” i „Medium” na koe 

maestro Mata~i} e dirigent 

i reìser. Isklu~itelno 

go po~ituva za se {to ima 

napraveno za Makedonskata 

opera i balet. Za 

maestro Mata~i} i Toni e 

vrzan eden kuriozitet na 

koj prisustvuval i maestro 

Van~o avdarski. Li~no uveren vo 

muzikalnosta na Toni, maestro Mata~i} 

vo prisustvo na maestro avdarski mu 

vetuva dirigirawe na predigrata na 

operata „Karmen” na edna od generalnite 

probi. Po pove}e godini ova vetuvawe 

se ispolnuva i maestro avdarski 

na Toni ja ostapuva dirigentskata palka 

pri nastapot na operskiot orkestar vo 

foajeto na MNT (MOB) na pre~ekot na 

Novata 1995 godina... 

36 


NASTAPITE NA TONI VO STRANSTVO 

Prvo gostuvawe na Toni [ulevski 

vo stranstvo e vo Grcija, Solun (1995) 

godina, potoa doa|a Kaqari/Italija 

(1962), Bratislava/Slova~ka (1964), 

Klu`/Romanija (1969), Hajdelberg, 

Landau, Ludvigskafen, Baden/Baden/ 

Germanija (1970), Bugarija (1975), Lox/ 

Polska/ (1977), Francija..., a vo juni 

1959 se ukaùva posebna mo`nost za 

gostuvawe vo Toronto - Kanada. 

Gostuvawata vo biv{ite ju-prostori 

se za~esteni osobeno po zemjotresot vo 

1963 godina, koga [ulevski e na dolga 

turneja vo mnogu kulturni centri. Toa 

e vreme koga i prakti~no MNT so trite 

ansambli ostanuva bez pokriv nad 

glava. Vo Skopje se nastapuva na im- 

provizirana scena, podgotovkite se na 

otvoreno, a smestuvaweto e pod {atori. 

Toni nikoga{ ne ja preàli zgradata 

na stariot teatar pokraj Vardar, hramot 

na umetnosta vo koj toj vleguva na 

sedumnaesetgodi{na vozrast kako negov 

vtor dom. Mnogu ~esto so taga zboruva{e 

za foajeto, za salonot, za kadifenite 

teatarski zavesi, rasko{nite lusteri, 

ukrasnite ornamenti i ubavite karijatidi, 

za ogledalata so zlatni ramki. 

Stariot skopjanec od Pajko maalo, kako 

samiot so gordost se narekuva{e, nikoga{ 

ne im prosti na onie koi ne se 

potrudija dovolno i ne gi ispitaa site 

mo`nosti da se spasi starata zgrada na 

teatarot. 

Vo poslednite godini od negovata 

kariera, soo~en so faktot deka baletot 

e profesija na mladosta, nao|a{e 

na~in da go ispolni slobodnoto vreme. 

Se vklu~i vo rabotata na Horot na MRT 

pod dirigentstvo na Dragan [uplevski. 

Gostuva{e vo pove}e od deset godini 

kako horist na koncerti vo zemjata i 

vo stranstvo - Francija, Anglija, Belgija... 

Toni [ulevski be{e prvenec na 

Makedonskiot balet vo godinite na 

najgolemata afirmacija so redok scenski 

{arm. Toj poteknuva{e 

od sredinata so vrodena 

mo} likovite da gi interpretira 

preku izrazita 

dramska ~uvstvitelnost 

i se vbrojuva vo 

redot na najuspe{nite 

solisti, istaknuvaa baletskite 

kriti~ari koi 

pi{uvaa za makedonskiot 

pe~at. [ulevski be{e 

i ostana olicetvorenie 

na baletski igra~ koj 

so goleama predanost 

se posvetuva na te{kata 

rabota i vo konkurencijata 

na drugite ma{ki 

igra~i od toga{na Jugoslavija 

koi vo toa vreme 

gi popolnuvaa redovite 

na makedonskiot ansambl. 

Profesijata baletski 

igra~ ne e ni malku 

lesna. Taa stanuva u{te 

pote{ka koga se znae 

deka pred toa nemalo 

primeri od kogo da se 

u~i. Qubopitnosta i 

ogromnata èlba da se 

navleze vo tajnite na 

baletot se onie karakteristiki 

svojstveni 

za umetni~kata du{a na 

Toni [ulevski. 

Zadovolen od brojnite 

odigrani ulogi, od 

kritikata, od publikata, 

do krajot na ìvotot Toni 

[ulevski ostana so bolka vo du{ata poradi 

faktot {to „nadle`nite” ne se 

setija da go udostojat so niedno priznanie 

za negovata tri decenii dolga 

umetni~ka kariera. 

Doajenot na Makedonskiot balet, 

dràvata ne go udostoi so niedna nagrada, 

ne mu odbeleà jubilej na scenata, ne go 

odbeleà negovoto zaminuvawe vo penzija. 

Doajenot na Makedonskiot balet, odbi 

da bide ~len na koja bilo partija.

Vesnikot „Rabotni~esko delo”, 

od 9 oktomvri o.g. ja donesuva 

statijata na Georgi ankov, organizacionen 

sekretar na BRP 

(k), pod naslov „Predavnicite 

na socijalizmot i na makedonskoto 

delo”. Toa e eden prilog pove}e vo redot 

na nevozdrànite napadi protiv na{ata 

zemja i na{eto vodstvo {to usledija od 

razli~ni strani po donesuvaweto na 

rezolucijata na Informbiroto. Nie }e se 

zapreme ovdeka na taa statija, dokolku vo 

nea, me|u drugoto, se zasegnuva i na{iot 

literaturen jazik, dokolku pi{uva~ot 

na{ol za shodno da se iskaè ne samo za 

pra{aweto na upotrebata na na{iot literaturen 

jazik vo Pirinska Makedonija, 

ami i voop{to za negoviot sovremen 

oblik. Na pove}e pati po rezolucijata 

na Informbiroto, pri razli~ni slu~ai, 

moèa da se ~ujat od strana na izvesni 

rakovoditeli na BRP (k) iskaùvawa vo 

odnos na makedonskiot jazik {to napolno 

se poklopuvaat so velikobugarskoto 

stanovi{te za nego. Od takov karakter se 

iskaùvawata na Georgi ankov vo spomenatata 

statija koja besporno go tolkuva 

vo toj odnos stanovi{teto na CK BRP (k). 

Se dobiva ne{to svoeobrazno: doskoro 

znamenosec na borbata protiv na{iot 

jazik be{e bugarskata opozicija so svojot 

pe~at, (BRP (k) ja proglasuva{e toga{ 

Leksikon 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

37

velikobugarski projavi). Deneska pak se 

pra}aat streli protiv na{iot jazik tokmu 

od strana na rakovoditelite na BRP (k). 

udna preemstvenost! Se „korigira” generalnata 

linija na borbata protiv velikobugarizmot, 

se „korigiraat” poedinci, 

otkaùvaj}i go toa {to samo pred edna 

godina ili duri i pred nekolku meseci 

samite go kaùvale. 

Pove}e od o~evidno e deka dene{niot 

odnos na bugarskite rakovoditeli sprema 

na{iot jazik ima svoi dlaboki korewa 

vo teorijata na velikobugarizmot. Zatoa, 

makar nakratko, }e treba da se zapreme na 

toa, po kakov na~in se sre}ava{e na{iot 

literaturen jazik od strana na balkanskite 

{ovinisti voop{to, i na bugarskite 

posebno, kakvi argumenti tie priveduvaa 

protiv nego kako jazik na oddelna 

nacija. So toa }e ni se otkrie izvorot 

na onie razbirawa {to deneska se izne- 

suvaat od bugarskite komunisti kako najnovi 

„marksisti~ki” iznajduvawa vo taa 

oblast; toa }e bide istovremeno i najdobar 

uvod vo kritikata na istraùvawata 

za makedonskiot jazik {to se sodràt vo 

spomenatata statija na ankova: 

2 

Oformuvaweto na na{iot literaturen 

jazik dojde kako pojava najmalku 

sakana od velikosrpskite i velikobugarskite 

{ovinisti. I za ednite i za drugite 

toa ozna~uva{e budewe na makedonskiot 

narod, i sledstveno najgolema opasnost 

da im se izlizne od racete plenot, okolu 

koj{to ve}e dolgo vreme si gi vadat o~ite. 

Raspravijata me|u niv e dobro poznata. So 

kakvi sredstva se vode{e taa na jazi~noto 

pole? Treba{e po sekoja cena da se dokaè 

pripadnosta na makedonskiot „dijalekt” 

kon srpskiot ili bugarskiot jazik; so taa 

pred namereno postavena cel se prio|a{e 

kon pra{awata od istorijata na toj „dijalekt”, 

taka {to faktite poslu{no se 

redea na nejziniot konec, davaj}i dve 

razli~ni „nau~ni” teorii, naeèni edna 

sprotiv druga; vrz osnova na taka ustanovenata 

pogolema blizost na „dijalektot” 

so srpskiot ili so bugarskiot jazik avtomatski, 

spored site pravila na „naukata”, 

se ustanovuva{e nacionalnata pripadnost 

na makedonskiot narod, t.e. kaàno 

so pogolema preciznost: se osve{tava{e 

pravoto na ednata ili drugata buròazija 

da go eksploatira krvaviot trud na makedonskiot 

narod. 

Me|utoa, izgradbata na samostoen 

makedonski literaturen jazik, {to po~na 

osobeno da se razgrnuva pred minatata 

vojna vo Vardarska Makedonija, dojde da 

pokaè deka celata taa smetka se pravela 

bez kr~marot, deka ne se pra{al onoj {to 

bil na prvo mesto za pra{uvawe - makedonskiot 

narod. Pravoto da se opredeli 

kako edno ili drugo, pravoto da go prepoznae 

za svoj eden ili drug jazik, be{e 

vo negovite race - i nikoj toa pravo, so 

Leksikon potrebata da se iskorenat tie i sli~ni 

38 


nikakva „nauka”, ne moè{e da mu go 

odzeme. 

Koga pak toj narod dojde do zbor, 

koga zakrepna vo nego nacionalnata 

i politi~kata svest, toj se opredeli 

po takov na~in, {to se vide seta neosnovanost 

na dlabokomisleno skroenite 

{ovinisti~ki teorii, oble~eni vo prevezot 

na stroga „nau~nost”, za negoviot 

jazik i negovata narodnosna pripadnost. 

Moè{e li oformuvaweto na na{iot 

jazik da bide pojava slu~ajna, duri izmislena? 

Se razbira deka ne moè{e. Pojavata 

na na{iot literaturen jazik dojde 

kako priroden rezultat od na{iot nacionalen 

razvitok vo novoto vreme, dojde 

kako viden izraz za onie procesi {to se 

izvr{uvaa vo ìvotot na na{iot narod i 

{to go obuslovuvaa negovoto oformuvawe 

vo sovremena nacija. 

A tokmu toa be{e {to hegemonistite 

nej}ea da go znaat i priznaat. Na toj fakt 

{to po~na da niknuva novata makedonska 

literatura, tie na prvo vreme sakaa da mu 

pridadat izvesno potesno, za niv pouspokoitelno 

zna~ewe, kako vo slu~ajot da se 

raboti za tolku obi~noto folklorisawe, 

od radost na onie literaturni nastojuvawa 

na oddelni narodni govori, kakvi 

{to ima vo sekoja literatura, na primer 

vo hrvatskata (na kajkavski i ~akavski dijalekt), 

pa i vo bugarskata (na {opskiot: 

Elin-Pelin). Interesno e na primer da se 

zabeleì deka vo odnos na poezijata na 

V. Markovski takvo stanovi{te zazema{e 

profesorot na Skopskiot filozofski 

fakultet Milivoj Pavlovi} (vo knigata 

„Jazik i narodna kultura” Skopje, 1937), 

smetaj}i ja za pi{uvana na srpski dijalekt, 

i davaj}i i vo taa ramka pravo na 

postoewe, i od druga strana profesorot 

na Sofiskiot univerzitet Stefan Mlad- 

enov, smetaj}i ja, se razbira, za pi{uvana 

na bugarski dijalekt. Mladenov saka{e 

duri da zklu~i, od faktot {to V. Markovski 

pi{uval ednakvo dobro i na bugarski 

jazik i na makedonski „dijalekt”, deka toa 

bilo u{te eden dokaz za edinstvoto me|u 

bugarskiot literaturen jazik i narodnite 

govori, vo koi toj gi broe{e i makedonskite. 

No skoro lu|eto {to vaka ja osmisluvaa 

pojavata na makedonski literaturni 

tvorbi treba{e da se prostat od svoite 

iluzii. Tie tvorbi bea ne{to pove}e od 

folkloristi~ki egzibicii, tie bea izraz 

za rasteòt na makedonskoto nacionalno 

dvièwe vo borbata protiv porobuva~ite 

na na{iot narod. Zatoa ovie se nafrlija 

protiv makedonskata literatura i makedonskiot 

jazik, protiv nivnoto pravo da 

postojat i da se razvivaat. 

Odnosot i na srpskata i na bugarskata 

burùazija sprema makedonskiot 

literaturen jazik moème da go formulirame 

vo ovie dva plana: 1) nastojuvaweto 

„nau~no”, so logi~ni dovodi da se negira 

makedonskiot literaturen jazik; 2) ~isto 

~uvstveniot odnos sprema makedonskiot 

jazik. Se razbira deka ednoto ne moè da 

se oddeli od drugoto, ami kako otrov so 

otrov se proniknuva. 

Po prvata to~ka se postavuva{e 

tvrdeweto deka makedonskiot literaturen 

jazik ne se javuva kako rezultat na 

eden priroden istoriski razvitok, ami 

se izmisluva, se sozdava ve{ta~ki, „po 

direktiva”, „so dekret”. Kako takov toj 

bi protivre~el na seto ona {to naukata 

za jazicite go znae i poznava, toj bi bil 

edna himera, smislena da prikrie izvesni 

zadni politi~ki celi. 

Taka vo Bugarija poznatiot gla{ataj 

na v. „Zora” - Jordan Badev saka{e da ja

pretstavi seta taa rabota kako delo na 

nekolku manijaci „nesvesni i svesni 

orudija na srpstvoto i na bol{evizmot” 

(sp. „Prosveta”, VIII, 1, 1942). Toj gi 

nare~uva{e vaka onie {to ne rabotea 

vo soglasnost so negovata teorija, deka 

t.n. „makedonstvo” se izmislilo vo stara 

Jugoslavija kako „reakcija protiv sistemot 

na porobuvawe”, od nekoi mladi 

lu|e - „{to pribegnaa do edna politi~ka 

manevra: bidej}i bugarska narodna svest 

ne moèa da ispoveduvaat, a srpska ne 

moèa da primat, izmislija treta - makedonska. 

Nie ottuka, od Bugarija go primivme 

toa kako edinstveno trpime na~in 

na otpor protiv nasilnata asimilacija. 

I, navistina, - zaklu~uva Badev - edna 

nova makedonska nacionalna svest ne 

bi moèla da ima nikakvo drugo opravdanie, 

niti op{testveno-politi~ko, 

niti pak istorisko”. 

Tolku pove}e bea neprijatno iznenadeni 

badevci, koga po nivnoto „osloboduvawe” 

na Makedonija, moraa 

lice so lice da se sretnat so edna sosema 

poinakva stvarnost otkolku {to 

nim im se ~ine{e. Makedonskiot narod, 

nacionalno razdvièn, nabrzo go izrazi 

svojot odnos sprema nekanetite 

„osloboditeli”. Vo edna takva situacija, 

se razbira, deka osobeno silno 

gi drazne{e velikobugarite postoeweto 

na makedonskata literatura. Otade i se 

napinaa badevci da dokaùvaat kako 

taa „izmislica”, dosta itra dodeka bila 

upravena protiv srpstvoto, sega treba 

da ja snema: „Po osloboduvaweto i obedinuvaweto 

’makedonskata knièvnost‘ 

opravdana vo srpsko vreme kako zgoden 

zaklon na griàta i stremeòt za nacionalno 

samoza~uvawe, stanuva izli{na. 

Napi{anoto do deneska - spisanija, stihotvorni 

zbirki, drami, statii, raskazi 

i dr. - }e ostane kako cenen dokument vo 

istorijata na borbata na makedonskite 

Bugari protiv srpskoto gospodstvo. Pred 

nadarenite borci se otkriva {irok prostor: 

eden bogat i ustanoven po oblik i 

sodrìna knièven bugarski jazik, {to 

gi obedinuva duhovnite usilbi na site 

Bugari i {to dava iskazni sredstva za 

site nijansi na mislata i ~uvstvata. 

Pisanija na nare~je otsega natamu moàt 

da imaat samo folklorna stojnost i 

zada~a”. 

Seto toa go proglasuva{e Badev po 

11 oktomvri 1941 godina, koga makedonskiot 

narod jasno ja pokaà svojata 

orientacija vo vojnata, i koga pojde po 

onoj pat {to go dovede niz zaedni~kata 

borba so drugite jugoslovenski narodi 

do nacionalnata sloboda, {to zna~i i 

do polna mo`nost za razvivawe na svoj 

literaturen jazik. 

No i po vojnata razbienite 

hegemonisti~ki ostatoci vo prv red vo 

Bugarija, ne prestanaa da mu go osporuvaat 

pravoto na makedonskiot narod na 

samostojnost, ne prestanaa da vikaat 

kako makedonskata nacija i makedonskiot 

jazik bile prosta izmislica {to nema 

„niti op{testveno-politi~ko, niti pak 

istorisko opravdanie”. Za kratko vreme 

na svojata glasnogovorni~ka slu`ba na 

reakcijata vo Jugoslavija i Milan Grol 

stigna da iskaè takvo gledi{te vo odnos 

na makedonskata nacija, i posebno 

na makedonskiot jazik - so slednite 

zborovi: „Dali od nekolku dijalekti 

}e dojde do eden jazik - toa e pra{awe 

koe paragrafite na zakonot nema da 

go re{at” (v. „Demokratija”, br.1). Toa 

istoto e najjasno izrazeno na stranicite 

od opozicioniot bugarski pe~at, vo 

zborovite kako {to se slednite: „makedonskata 

nacija ne postoela i ne postoi; 

taa e izmislica na srpskite komunisti 

- imperijalisti” (v. „Sloboden narod”); 

ili: „Nie stanuvavme i stanuvame protiv 

ve{ta~koto narodnosno izgraduvawe na 

Makedonskata rasa, so svoj osoben makedonski 

jazik, za koj {to e sozdadena i 

osobena makedonska gramatika”. 

Dali e potreben toj defetizam za 

da se napravi od Makedonija dostoen 

~len na jugoslovenskata federacija (v. 

„Zname”, od 11 V 1964). Se otkaùva{e 

sekakvo samostojno obele`je na makedonskiot 

jazik: „Noviot jazik nare~en 

’makedonski‘ ne e ni{to drugo osem edna 

me{anica od tie dva jazika (bugarskiot 

i srpskiot, B.K.), edna ve{ta~ka postrojka 

{to ima za cel da gi otkine makedonskite 

Bugari od nivnata op{ta kultura i 

sostavuva edna pre~ka, za da moè makedonskata 

dràva da gi stigne vo kulturen 

odnos ostanatite oblasti vo novata Jugoslavija 

(v. „Zname” od 24 dekemvri 

1946). 

Treba osobeno dobro da go zapametime 

nepriznavaweto na istoriskata 

obuslovenost za pojavata na makedonskiot 

literaturen jazik, tvrdeweto deka 

toj bil izmislen, nezavisno od kogo i so 

kakvi celi. Slagaj}i se vo prvoto {ovinistite 

se razlikuvaat vo vtoroto: ili 

e po srede direktiva od Moskva, ili e 

seto „izmislica na srpskive komunisti 

- imperijalisti”, ili e pak toa nekoe 

„bugara{ko maslo”. 

[to se odnesuva do vtorata to~ka: 

za ~uvstveniot odnos na hegemonistite 

sprema makedonskiot jazik, toj se izrazuva 

vo najiskreno prezrenie sprema 

nego, vo podbivawe kako moèlo na toj 

„prost” jazik da se sozdava literatura, vo 

nare~uvaweto na toj jazik so pogrdni imiwa 

i t.n. Psihologijata na buròazijata 

vo ova nao|a najpoln odraz. Od takvi elementi 

se zaroduvaat rasisti~ki teorii 

za nepolnocenosta na nekoi narodi i na 

nivnite jazici. 

I ovaa vtora strana vo odnosot na hegemonistite 

sprema na{iot jazik bi trebalo 

dobro da ja zapametime ako sakame 

pravilno da gi poso~ime koreweto na 

izvesni sli~ni stavovi deneska vo BRP 

(k). 

Leksikon 

No neka ne se misli deka seto ova {to 

go iznesovme e ne{to novo, nepoznato i 

od porano od istorijata na drugi jazici, 

seto toa kako odnos na zavoeva~kata 

buròazija sprema razvitokot na novite 

nacii i na nivnite literaturni 

jazici e dobro poznato i od porano, dobro 

e poznato i vo istorijata na nekoi 

od slovenskite jazici, kakvi {to se: 

ukrainskiot, beloruskiot i slova~kiot. 

I za ukrainskiot jazik, koj {to e 

jazik na taka golem narod, se tvrde{e 

deka e izmislica - i toa vo istotot 

vreme od strana na Moskva: deka e toa 

maslo na „polonofilstvoto”, a od strana 

na Var{ava deka toa e maslo na „moskofilstvoto”. 

Ukrainskiot jazik be{e 

vo carska Rusija so dekret zabranuvan 

(taka vo 1876 godina). Se otkaùva{e 

negoviot priroden razvitok, iako na toj 

jazik be{e sozdadena ve}e prekrasnata 

poezija na [ev~enko, kako i red drugi 

literaturni tvorbi. Duri i po revolucijata 

se javuvaa takvi tvrdewa: „....u{te 

neodamna se zboruva{e deka ukrainskata 

republika i ukrainskata nacionalnost 

se –izmislica na Germancite” (Stalin, 

„Marksizmot i nacionalno-kolonijalnoto 

pra{awe”, izd. „Kultura”-Belgrad, 

str. 119). 

Kakov e toj jazik, govorea gla{ataite 

na carizmot, koga „do krajot na minatiot 

(XVIII) vek nikoj ne pi{uval maloruski”. 

Toa {to ukrainskiot jazik porano 

se vikal ruski, se iskoristuva{e kako 

argument deka ne moè zbor da ima za 

nekakov oddelen ukrainski jazik (zna~i 

i za oddelen ukrainski narod), ami e 

toa samo del od ruskiot jazik (zna~i i 

Ukraincite se nesamostoen narod, ami 

del od ruskiot narod). Podbivite pak 

nad prezrivo nare~enata „hohla{ka” 

literatura dobro go pretstavuvaat ~uvstveniot 

odnos na velikodràvjeto sprema 

ukrainskiot jazik i literatura. 

Kako {to gledame, napadite protiv 

ukrainskiot jazik (a takov e slu~ajot i 

so drugi jazici) napolno se poklopuvaat 

so napadite {to se iznesuvaa protiv 

na{iot jazik od strana na bugarskite 

i srpskite hegemonisti. Ukrainskiot 

jazik, i pokraj site huli, zabranuvawa i 

progonuvawa vo minatoto, i pokraj site 

„nau~ni” dokaùvawa deka e toa jazik 

{to ve{ta~ki se sozdava, deka e toa 

„me{anica od postroenija na ruskiot i 

polskiot govor”, so „rasipani formi na 

polskite i ruskite korewa i organski 

osnovi” - postoi, i se razviva, i stanuva 

jazik na se pobogata literatura. I makedonskiot 

jazik, pokraj site vikotnici 

protiv nego od kade i da idat tie, postoi, 

se razviva i stanuva jazik na se pobogata 

literatura, i stanuva jazik na koj {to 

kulturnite pridobivki na ~ove{tvoto 

mu se prisvojuvaat na eden dosega potisnat 

narod vo mrakot na ropstvoto. Dobro 

kaùva arapskata poslovica: „Pcite 

laat, karvanot si mine!”. 

39

Istraùvawa 

40 

Pi{uva: 

Tanas VRA@INOVSKI 

Postojani ~lenovi na MPO 

bile slednive makedonski 

dru{tva: 

1. Organizacijata „Tatkovina” 

od gradot Detroit, 

Mi~igen. Ovaa organizacija e formirana 

kon krajot na mesec maj i po~etokot na 

juni 1922 godina. Inicijatori za nejzino 

formirawe se javuvaat Andrej Kostov 

i A. Filipov, koj gi napi{al pokanite 

za prvoto Organizaciono sobranie, koe 

se odràlo vo edna kafeana vo Detroit. 

Na ova sobranie bila izbrana vremena 

komisija, koja trebalo da go podgotvi 

sledniot sostanok. Na sledniot sostanok 

na koj u~estvuvale okolu 250 lu|e 

bilo izbrano redovno nastojni{tvo, a za 

~lenovi na novoformiranoto dru{tvo 

„Tatkovina” se zapi{ale 50 du{i. Upravata 

na ovaa organizacija ja so~inuvale: 

P. Georgiev - pretsedatel, A. Filipov - 

potpretsedatel, Sp. Bogatinov - sekretar, 

i blagajnik M. Hristov. Vo svojata istorija 

ova dru{tvo dvapati bilo organizator 

na kongresite na MPO. Taa so svoi 

pari~ni sredstva ja pomagala crkovnata 

op{tina „Sv. Kliment Ohridski” vo Detroit. 

Razvila golema prosvetna i kulturna 

dejnost. 

Vo ramkite na dru{tvoto „Tatkovina” 

postoela mladinska sekcija, koja bila 

formirana vo 1933 godina, a obnovena vo 

1937 godina. Vo 1927 godina e osnovana 

i ènskata sekcija pri ovaa organizacija, 

koja posebno bila angaìrana vo organiziraweto 

na kulturno-zabavniot 

ìvot. 

Dru{tvoto „Tatkovina” ostro reagiralo 

vo vrska so potpi{uvaweto na 

Paktot za prijatelstvo pome|u Srbija i 

Bugarija vo 1937 godina. Kako posledica 

na toa dru{tvoto izleze so protesna 

rezolucija, koja ja objavuvame vo celina: 

MACEDONIAN POLITICAL ORGANIZATION 

„F A T H E R A L D “ 

2613 Michigan Ave Detroit, Mich. 

PROTESNA REZOLUCIJA 

Denes, 7 mart 1937 godina Makedonskoto 

rodoqubivo iseleni{tvo od gr. 

Detroit, Mi~igan i okolinata, sobrano 


Makedonija 

 

 

na protesten sostanok vo klubot na organizacijata, 

otkako gi islu{a site 

govornici vo odnos na sklu~eniot me|u 

Bugarija i Srbija „ve~en pakt” za prijatelstvo 

nao|a deka: 

Dene{nite bugarski upraviteli 

so edna ne~uena lesnotija i naivnost 

ja zaboravile poukata od bliskoto i 

podale~noto minato i bez ogled na potocite 

proleana krv za osloboduvawe na 

Makedonija, posakale so eden dogovor na 

hartija da stavaat krst vrz toa herojsko 

minato i vrz svetlata osloboditelna 

borba na na{iot poroben narod. Bez 

ogled na site deklaracii, brilijantni 

govori beskrajni izblici na zborovi, 

ropstvoto vo Makedonija pod srpska 

vlast ne samo {to ne e prekrateno, no e 

zasileno so novi stra{ni izma~uvawa 

i izdajstva. I denes vo imeto na toa 

„ve~no” prijatelstvo Srbite s$ u{te 

dràt zatvoreni na{i crkvi i u~ili{ta 

i gi polnat zatvorite so novi mladi 

sinovi na Makedonija. Poradi seto toa 

iseleni{tvoto vo Detroit, ednoglasno ja 

donese slednava protesna rezolucija: 

1. Makedonskoto rodoqubivo 

iseleni{tvo so ~uvstvo na polno soznanie 

za istoriskata odgovornost go 

otfrluva ovoj „ve~en pakt”, bidej}i vo 

nego gleda edno novo i ve}e dobrovolno 

potvrduvawe od strana na Bugarija na 

sramniot miren Nejski dogovor. Ovoj 

pakt go potkopuva nacionalnoto dostoinstvo 

na bugarskiot narod i otvoreno 

e naso~en protiv osloboditelnata borba 

na porobenite Bugari od Makedonija i 

Zapadnite pokraini. 

2. Go iskaùva svojot dlabok prezir 

kon vladata na ]oseivov i najmnogu 

kon samiot samopovikan pretsedatel 

na Bugarija, ~ija pakostna dejnost e 

providna. 

3. Izjavuva deka razre{uvaweto na 

makedonskoto pra{awe e delo na samiot 

poroben narod na Makedonija, koj nitu 

e pra{uvan za sklu~uvawe na ovoj pakt, 

nitu, pak, bi dal soglasnost, ako be{e 

pra{an, zatoa {to nikoj narod ne bi ja 

potpi{al presudata za „ve~no” ropstvo. 

4. Ja potcrtuva svojata predanost 

kon svoeto osloboditelno delo, pra}a 

borbeni pozdravi na porobeniot narod, 

a na makedonskoto iseleni{tvo vo 

Bugarija i na zatvorenite vo bugarskite 

zatvori dostojni makedonski borci 

im pra}a srde~ni pozdravi i èlbi za 

izdr`livost do kraj. Bara vedna{ da 

prestanat gonewata protiv makedonskite 

dejci, celosnoto osloboduvawe 

na zatvorenicite i sozdavawe uslovi 

za zakonska i legalna dejnost na razni 

makedonski organizacii. 

5. Na silnata i nepobedliva zakrilnica 

na Makedonija, VMRO, makedonskoto 

iseleni{tvo od Detroit im ispra}a 

najsrde~ni pozdravi. 

6. Iseleni{tvoto u{te edna{ go 

iskaùva svojot protest i protiv za silenata 

vo posledno vreme tiranija vo 

Makedonija pod gr~ka vlast. Bara vedna{ 

da prestanat novite èstokosti, 

vr{eni po nalog na diktatorot Metaksas, 

osloboduvawe na interniranite 

i zatvorenite, a isto taka da ne bidat 

pove}e izma~uvani starcite i babite da 

bidat sosila vodeni vo ve~ernite gr~ki 

u~ili{ta. Zatoa {to seto toa e edno podigruvawe 

so najvisokoto kaj ~ovekot: 

negovata nacionalna svest. 

2. Vo 1933 godina na 11 oktomvri vo 

gradot Ro~ester, Wu Jork, bila formirana 

organizacijata „Simeon Eftimov”. 

Osnova~koto sobranie bila organizirano 

od Vasil Kostov, a se odràlo vo ku}ata 

na Ivan Trajkov, od selo Gorni~evo, Lerinsko. 

Tuka bilo izbrano i nastojatelstvoto: 

Vasil Kostov - pretsedatel, Ivan G. 

Trajkov - potpretsedatel, Leon N. Man~ev 

- sekretar i Ilija Gagov - blagajnik. Organizacijata 

imala svoe zname koe bilo 

osveteno vo mesec maj 1935 godina, a negov 

kum bil Ilija Gagov. 

3. Vo gradot Sinsinati, Ohajo, vo 1928 

godina bila osnovana organizacijata 

„Bistrica” po inicijativa na Sr. Jankov 

i Hr. a~ov. Organizacijata imala svoe 

u~ili{te i dramska grupa, koja ja pretstavila, 

me|u drugoto, i dramata „Makedonska 

krvava svadba”.

4. Organizacijata „Todor Aleksandrov” 

bila osnovana vo 1923 godina, vo 

gradot Ingstaun, Ohajo, po raspa|aweto na 

makedono-buraskoto dru{tvo „Prilep”. 

Ovaa organizacija razvila golema humanitarna 

dejnost, taka {to taa sobrala 

od svoite ~lenovi i ispratila pogolema 

suma pari za makedonskite begalci vo 

Bugarija. 

Vo 1936 godina organizacijata uspeala 

da podigne makedonski naroden dom. 

Taa organizirala dva kongresi na MPO 

- devettiot i osumnaesettiot. Isto taka 

go organizirala i prviot makedonskohrvatski 

sobor vo Amerika, koj se odràl 

vo 1934 godina. Vo ramkite na organizacijata 

„Todor Aleksandrov” postoele dve 

sekcii: ènska i mladinska. lenovite 

na ovaa organizacija ja osnovale i makedono-bugarskata 

crkovna op{tina vo Ingstaun. 

Vo ovoj grad makedonskite iselenici 

poteknuvale, glavno, od Prilepsko, 

Krivopalane~ko, Bitolsko, Prespansko i 

Lerinsko. 

5. Vo gradot Elvud Siti, Pensilvanija, 

vo 1934 godina vo mesec avgust be{e osnovana 

organizacijata „Mara Buneva”, 

glavno, od iselenici od Resensko. 

6. Na 6 noemvri, vo 1921 godina vo 

gradot Stilton, Pensilvanija, bilo organizirano 

makedonskoto dru{tvo „Prilep”, 

koe podocna vleze vo sostavot na 

MPO. Najgolemiot del od ~lenovite na 

ovaa organizacija poteknuvale od gradot 

Prilep. Vo 1926 godina organizacijata go 

organizirala pettiot kongres na MPO. Vo 

gradot Stilton makedonskite iselenici 

izgradile svoj naroden dom, potoa crkvata 

„Sv. Blagove{tenie”, a organizacijata 

imala svoja sopstvena ku}a. 

7. Vo gradot Dejton, Ohajo, na 1 mart 

1922 godina, postoelo Makedonsko bratstvo. 

Od 1929 godina bratstvoto go promenilo 

imeto na „Makedonska politi~ka 

organizacija ’Pirin‘“. Osnova~koto sobranie 

se odràlo vo ku}ata na D. Iv. 

Calibanov, rodum od s. Zeleni~e. 

Vo 1927 godina vo ramkite na organizacijata 

bila formirana ènska 

sekcija, a vo 1937 godina bilo otvorno 

u~ili{te. Isto taka, postoela i mladinska 

sekcija. Organizacijata „Pirin” imala 

svoe zname koe bilo osveteno vo 1928 

godina. 

8. Edna od posilnite makedonski organizacii 

vo ramkite na MPO bila organizacijata 

„Kostur”, od gradot Fort Vejn, 

Indijana, osnovana vo mesec noemvri 

Istraùvawa 

1921 godina. Osnova~koto sobranie se 

odràlo na 21 noemvri vo Fort Vejn. Vo 

organizacija na organizacijata „Kostur” 

se odràl prviot kongres na MPO, na 1-vi 

oktomvri 1922 godina. Ovaa organizacija 

isto taka bila organizator i na 3-ot i na 

13-tiot kongres na MPO. 

Vo 1928 godina bila sozdadena ènskata 

sekcija, a vo 1929 godina mladinskata 

sekcija. 

Najgolemiot del od ~lenovite na organizacijata 

„Kostur” poteknuvale glavno od 

selata vo Popolieto, Egejska Makedonija: 

Vi{eni, [estevo, Bugarska Blaca, Bap~or, 

Tioli{ta, ere{nica i drugi mesta. 

9. Na 10 fevruari 1926 godina vo gradot 

Klivlend bila osnovana organizacijata 

„Vardar”. Osnova~koto sobranie se 

odràlo vo ku}ata na Nikola Pargov. Vo 

1929 godina bila formirana ènskata 

sekcija pri organizacijata. Isto taka vo 

nejzinite ramki rabotela i mladinska 

sekcija. 

Vo 1932 godina organizacijata „Vardar” 

bila organizator na 11-setiot kongres 

na MPO. Znameto na organizacijata 

bilo osveteno vo 1928 godina. 

10. Organizacijata „Hristo Matov” 

bila formirana vo gradot Maslon, Ohajo 

na 2 juni 1931 godina. Znameto na organizacijata 

bilo osveteno na 10 maj 1936 

godina. Mnozinstvoto od ~lenovite na 

organizacijata „Hristo Matov” od Maslon, 

po poteklo bile od Prespasnko, Lerinsko, 

Resensko i Kostursko. 

11. Makedonskite iselenici od gradot 

Kenton, Ohajo, na 21 noemvri 1923 godina 

ja osnovale organizacijata „Boris Sarafov”. 

Osnova~koto sobranie se odràlo 

po inicijativa na grupa na{i iselenici 

vo restoranot na bra}ata Pe{evi. Vo ramkite 

na organizacijata postoele ènska 

i mladinska sekcija. Najgolemiot del od 

Makedoncite - ~lenovi na organizacijata 

poteknuvale od Zapadna Makedonija, okolu 

200 lica. 

12. Vo gradot Alabani, Wu Jork, na 30 

januari 1938 godina bila osnovana organizacijata 

„Argir Manasiev”. Vo ovaa 

mala organizacija, glavno, ~lenuvale 

makedonski iselenici od Gevgelisko. 

13. Makedonskata organizacija „Balkanski 

mir” bila osnovana od na{ite 

iselenici vo gradot Lensing, Mi~igen 

vo 1923 godina. Vo 1939 godina bila osnovana 

mladinska sekcija, koja broela 15 

~lenovi. 

14. Edna od pozna~ajnite makedonski 

iseleni~ki organizacii vo sostavot na 

MPO, bila organizacijata „Ba{tin kraj”, 

odnosno „Tatkov kraj”. Taa bila osnovana 

vo gradot Granit Siti, Ilinois, vo 1924 

godina. Vo 1933 godina bila formirana 

ènskata sekcija. Znameto na organizacijata 

„Tatkov kraj” bilo osveteno vo 1929 

godina. Vo ramkite na ovaa organizacija 

deluvala i teatarska grupa, koja izvela 

mnogu drami, me|u koi, i dramata „Makedonska 

krvava svadba”. 

15. Makedonskite iselenici od gradot 

Springfild, Ohajo, na 22 april vo 1922 

godina ja osnovale organizacijata „Solun”. 

Osnova~koto sobranie se odràlo 

vo kafeanata na Vangel Tonev, rodum od 

gr. Voden. Formiranata vo toa vreme organizacija 

be{e nare~ena „Ma~enik”, a 

duri potoa bila preimenuvana vo „Solun”. 

Vo 1927 godina bila formirana ènskata 

sekcija. 

Znameto na makedonskata organizacija 

„Solun” bilo osveteno vo 1928 godina 

vo gr. Detroit za vreme na odrùvaweto 

na 7-ot redoven kongres na MPO. 

41

@olti stranici 

Mitropolitskiot soborski 

upraven odbor na 

Makedonskata pravoslavna 

crkva so aktot br 

701 od 03. 07. 1959 godina 

go izvestuva Sinodot na SPC deka 

na svojata sednica od 2 i 3 juli 1959 

godina, otkako gi razgledal predlozite 

na SPC donel odluka so koja „vo celost 

se prifa}a odlukata so preporakite na 

Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata 

pravoslavna crkva” ASBr. 47/958, 6/959 

- zap.57 od 17/4 juni 1959 godina. 

Mitropolitskiot soborski upraven 

odbor se obvrzuva gornata odluka vo 

celost da ja sprovede. 

So ovaa odluka da bide zapoznat i 


pravoslavna crkva i Negovata Svetost 

AEM i Patrijarh srpski G.G. German. 

42 

Mitropolitsi sekretar 

Arhiepiskop ohridski i skopski 

protojerej-stavrofor 

i Mitropolit Makedonski 

Nest. Poposki 

DOSITEJ 

Ustoli~uvaweto na Dositej za Mitropolit 

skopski i rakopoloùvaweto 

na Arhimandritot Kliment Trajkovski 

za episkop bitolski go izvr{uva 

Patrijarhot German na 19 juli 1959 god 

vo Skopje. Zaedno so Patrijarhot se i 

ba~kiot episkop Nikanor, banatskiot 

episkop Visarion i gornokarlova~kiot 

episkop Simeon. 

Spored slu`benoto izvestuvawe 

dostaveno od Svetiot Arhierejski Sobor 

do episkopot Dionisije , deka „Svetiot 

Arhierejski Sobor na svojata sednica 

od 19/6 juni 1959 godina go izbra 

Negovoto Preosve{tenstvo vikarniot 

Episkop Gospodin Dositej za eparhiski 

arhierej na ispraznetata eparhija 

skopska so titula Mitropolit, Visokoprepodobniot 

arhimandrit g. Klimenat 

(Trajkov) za eparhiski arhierej na bitolskata 

eparhija......................... 

Negovata Svetost Patrijarhot German 

postapi soglasno so ~l.55 to~ka 

4 od Ustavot na Srpskata pravoslavna 

crkva i ja izvr{i arhierejskata hirotonija 

na novoizbraniot Episkop Gospodin 

Kliment na 19/6 juli 1959 godina 

vo Skopje....” 

Nastojuvaj}i da ja smiri reakcijata 

koja nastana po priznavaweto na 


avtonomijata na SPC, a posebno da go 

spre~i Episkopot Dionisije da ja iskoristi 

sostojbata i predizvika raskol 

so otcepuvawe na Ameri~ko-kanadskata 

eparhija, Patrijarhot German upatuva 

pismo do Dionisije i drugi sve{tenici 

vo Zapadna Evropa, SAD i Kanada so koe 

ja objasnuva donesenata odluka i nejzinata 

zasnovanost na realnite sostojbi i 

na Ustavot na SPC. Go davame so sosema 

mali skratuvawa koi ne se povrzani so 

odnosite MPC-SPC. 

9. Pismena Patrijarhot German 

upateno do Episkopot Dionisije od 

30 sptemvri 1959 god. 

Patrijarh Srpski 

Makedonija 

 

 

Pi{uva: Vasko Kostoj~inovski 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VA[E PREOSVE[TENSTVO, 

Go primiv Va{eto bratsko pismo od 

18 avgust 1959 godina. 

Isto taka go dobiv i proglasot 

vo vrska so zakaànata sednica na 

sve{tenstvoto od eparhijata koja Vi e 

dodelena. Posvetiv celosno mo`no vnimanie 

na pra{awata i na problemite 

koi kaj Vas se postavuvaat. 

Dlaboko veruvam, dragi brate vo 

Hristos, deka i na Vas, kako i na mene 

i na moite bra}a Arhierei vo Tatkovinata, 

ni e mnogu zna~ajno da opstoi 

edinstvoto na na{ata sveta Crkva. Toa 

i e nejze, denes, osobeno potrebno. 

Zabeleùvam i dlaboko àlam deka 

kaj nekoi lu|e se javuva nedoverba za 

toa {to se slu~i vo crkovniot ìvot 

na na{iot pravoslaven narod na Jug. 

Vedna{ po vojnata dojde do crkovna 

{izma vo Makedonija koja se oddolì 

i zapla{uva{e da predizvika kone~na 

podelba. Svetiot Arhierejski Sobor 

prave{e se, vo novite uslovi tamu, da 

sprovede crkovna organizacija spored 

na{iot crkoven Ustav. 

Ni{to ne se postigna. Odlukata vo 

Ohrid od oktomvri minatata godina ne 

stavi pred dilemata: ili da gi primenime 

strogite kanoski merki i sozdadenata 

{izma da ja prodlabo~ime do 

kone~en rascep, ili da gi prifatime 

na~elata na crkovnata ikonomija i 

da spasime {to moè{e da se spasi. 

Po~uvstvuvavme deka sme povikani se 

da storime za da se prekine, nesakaniot, 

natamo{en tek na nastanite. 

Od edna strana, vo novite uslovi 

na nacionalniot ìvot vo Makedonija, 

{izmata ne moè{e da se prekine. Od 

druga strana, be{e potrebno energi~no 

da se intervenira i sostojbite da ne se 

ispu{tat celosno od race, no i da se 

prekinat natamo{nite obidi na me{awe 

od strana na onie koi ~esto vo na{ite 

nevolji lovea vo matno. Po silata na 

nastanatite istoriski sobitija na eparhiite 

na Jugot, dadena im e crkovna 

avtonomija, no pod vrvno poglavarstvo 

na Srpskiot patrijarh. Nego, arhiereite 

go spomenuvaat vo bogoslu`bite, 

a toj celata na{a crkva ja pretstavuva 

pred drugite crkvi. 

Na na{ite sveti nacionalni interesi 

najmalku }e koriste{e ako 

so natamo{noto odolgovle~uvawe 

na re{avaweto na ovoj problem go

@olti stranici 

 

 

prodlabo~evme jazot koj ve}e postoe{e. 

S$ storivme baraj}i na~in vedna{ 

posle vojnata {izmta da se re{i vo 

ramkite na na{iot crkoven Ustav. Toa 

na{e odolgovle~uvawe so re{avawe 

na pra{aweto gi predizvika odlukite 

vo Ohrid. Najdovme za potrebno, kolku 

{to toa sega e mo`no, rabotite da gi zememe 

vo svoi race i da doneseme odluka 

koja }e go prese~e oddale~uvaweto na 

pravoslavniot narod vo Makedonija od 

na{ata crkva. 

Pri mojata poseta na Skopje i drugite 

mesta vo Makedonija so bra}ata 

arhierei, vo avgust ovaa godina, ovaciite 

koi ni gi priredi narodot tamu, 

za nas be{e znak deka toa {to tamu 

go napravivme pretstavuva najdobro 

mo`no re{enie vo na{ite novi uslovi 

na nacionalniot ìvot. Na{eto duhovno 

edinstvo, koe be{e seriozno dovedeno 

vo pra{awe, vo idnina moè samo 

da se zajaknuva, a nikako da slabee. Toa 

{to za nas e sekako mnogu va`no: da 

se onevozmoì natamo{niot obid na 

me{awe vo na{ite crkovni priliki 

na drugi, zlonamerni i nepovikani, na 

koi na{ata vnatre{na crkovna nevolja 

samo im ide{e na raka. ...... 

Na{iot narod vo Makedonija, ponesen 

so ~uvstvoto na svojata, makedonska 

nacionalnost, sepak izrazi èlba da 

ostane vo duhovno edinstvo so Srpskata 

pravoslavna crkva. Preku li~nosta 

na patrijarhot, toj, so nea ostana edna 

crkva pred liceto na pravoslavieto. 

Zna~i, iako dve so zakon priznati nacionalnosti, 

tie vo crkoven pogled 

i natamu ostanuvaat pred svetot kako 

edna crkva so zaedni~ki Patrijarh. 

Zarem sega, nie Srbite, vo ramkite na 

eden edinstven srpski narod, neznam na 

kogo za du{a, da sozdavame dve crkvi: 

Crkva vo tatkovinata i crkva nadvor 

od nea!? (Patrijarhot so ova aludira na 

akcijata na Dionisije za otcepuvawe na 

Ameri~ko-kanadskata eparhija od SPC 

- zab. e moja) 

30 septemvri 1959 god 

AEM PATRIJARH SRPSKI 

Belgrad 

+ German” 

Pismo so u{te podetalno objasnuvawe 

na odlukata na Arhierejskiot sobor 

aatrijarhot German se obra}a i do 

Miloje Nikoli} - Prota na SPC vo London 

~ija sodrìna ja davame vo celost. 

10.Pismo na patrijarhot German 

do prota M. Nikoli} od 01. oktomvri 

1959 godina. 

“ DRAGI OE MILOJE, 

Iako sakav vedna{ da Vi odgovoram 

- ne moèv. Toa sega go ~inam. Za istot 

predmet mu napi{av pismo na Negovoto 

Preosve{tenstvo Episkopot Gospodin 

Dionisije. Vi ispra}am kopija od 

toa pismo od koja }e vidite za {to se 

raboti.Samo neznam dali Vie znaete podetalno 

kako e re{eno tn. „makedonsko 

crkovno pra{awe.” 

Mitropolit skopski, Dositej 

Soborot go razgleda nivniot Ustav, 

stavi svoi zabele{ki i dade preporaki. 

Tie gi prifatija tie preporaki 

vo celost. Soborot go izbra Episkopot 

Dositej „za Mitropolit so sedi{te vo 

Skopje” a arhimandritot Kliment, za 

Episkop vo Bitola - tie se ~lenovi na 


pravoslavna crkva. Mitropolitot i 

arhiereite na Makedonskata pravoslavna 

crkva }e u~estvuvaat samo kako 

~lenovi na Izborniot sabor za izbor 

na Srpskiot Patrijarh. Od druga strana 

Patrijarhot na Srpskata pravoslavna 

crkva e istovremeno i Patrijarh na 

Makedonskata pravoslavna crkva (~l. 1 

od Ustavot na Makedonskata pravoslavna 

crkva). Patrijarhot e vrhoven poglavar 

i na Makedonskata pravoslavna 

crkva i ja pretstavuva pred ostanatite 

avtokefalni crkvi i dràvnite organi 

na FNRJ (~l. 8 od Ustavot na MPC). 

Za osnovawe na novi eparhii vo 

stranstvo potrebna prethodna soglasnost 

na Patrijarhot (`l. 12 od Ustavot 

na MPC). 

Mitroplitot i arhiereite na 

Makedonskata pravoslavna crkva na 

bogoslu`bite go spomenuvaat Patrijarhot 

(~l.38 od Ustavot na MPC). 

Izborniot sobor za izbor na Mitropolit 

go svikuva Patrijarhot (~l.44 

od Ustavot na MPC). 

Na izborniot sobor za izbor na 

Mitropolit pretsedava Patrijarhot( 

~l.45 od Ustavot na MPC) i ima dva glasa 

(~l.46). 

Patrijarhot go proglasuva za izbran 

Mitropolitot (~l.46 to~ka 5) i go 

potpi{uva zapisnikot. 

Patrijarhot go vr{i ustoli~uvaweto 

na Mitropolitot (~l. 50). Pri 

ustoli~uvaweto, Mitropolitot polaga „zakletva 

“deka }e go ~uva kanonskoto edinstvo 

so Srpskata pravoslavna crkva: 

Pod pretsedatelstvo na Patrijarhot 

se kanoniziraat svetitelite (~l.69). 

Ete, glavno, Vi iznesov kako izgleda 

toa {to e vamu re{eno. spored ocenata 

na site objektivni lica - ova denes e 

najdobroto re{enie i e vo interes na 

Srpskata crkva. 

Mislam deka pravilno }e gi sfatite 

na{ite napori i zalagawa da se so~uva 

edinstvoto na Srpskata crkva. 

Sekoe dobro od Gospoda 

AEM PATRIJARH SRPSKI 

German” 

43

Dva prsta 

Kostadin Saraginov, 

pravnuk na Panko Bra{narov 

Vo analizata na bugarskata politika 

kon Republika Makedonija a izgotvena 

od strana na grupa bugarski diplomati, 

istori~ari, profesori i drugi, 

se prepora~uva kako Makedonija da se 

natera da vodi dobrososedska politika. 

Sega i od Bugarija ne moème da 

o~ekuvame bezuslovna poddr{ka za vlez 

vo NATO i EU. Iako Bugarija ja prizna 

Makedonija pod nejzinoto ustavno 

ime usilbite na Bugarija vzaemno da 

se praznuvaat makedonskite dràvni 

praznici na Makedonija, ja iznesuvaat 

bugarskata teza za dve dràvi - eden 

narod. 

Na Internet se vodi nevidena propaganda 

so koja na mnogu makedonski dejci 

im se pripi{uva bugarsko poteklo. 

Vo vrska so ova bi go iznel sledniot 

primer za prisvojuvawe na nacionalnosta 

na Panko Bra{narov. Vo svidetelstvo 

za zavr{eno triklasno bugarsko 

u~ili{te br. 291 od 16 maj 1901 godina 

stoi samo: mom~eto Panko Bra{naro,v 

rodom od gr. Veles, na vozrast od 19 godini, 

ne pi{uva {to e po nacionalnost. 

Vo svidetelstvoto na Panko Bra{narov 

za zavr{eno triklasno pedago{ko 

u~ili{te od 23 juni 1902 godina stoi 

po narodnost Blgarin-podanik turski. 

Vo svidetelstvo za zavr{en Vi{i 

pedago{ki kurs vo Plovdiv izdadeno 

24 juni 1915 godina stoi: Panko 

Bra{narov roden 27 juli 1883 vo Veles, 

okolija Vele{ka (Makedonija) po narodnost 

Blgarin - podanik srpski. 

Vo svidetelstvo izdadeno od Svetiot 

Sinod na bugarskata crkva No. 

5827 od 27 avgust 1915 godina stoi 

Panko Bra{narov od gr. Veles-Makedonija. 

Od iznesenoto moè da se vidi 


 

Za ~itatelite moèbi ne 

e poznato, no vo 1997 godina 

nekoi na{i sonarodnici se odmetnaa 

od MPC vo Avstralija. 

Si registriraa takanare~ena 

Makedonska nezavisna pravoslavna 

crkva od Avstralija, 

vo ~ij ustav kaùvaa deka ne ja 

priznavaat jurisdikcijata na 

Makedonskata pravoslavna avtokefalna 

crkva so sedi{te vo 

Skopje. 

Sega eden od niv, vo funk- 

cija na portparol na otpadnicite 

dava izjava do svetot 

deka priklu~uvaweto na 

raskolni~kite t.n. kompaniski 

crkvi kon Antiohiskata (arapska 

) jurisdikcija pretstavuva 

golem nastan. 

Ako ve}e sakaa da bidat nezavisni 

12 godini, zo{to sega 

bi trebalo da pojdat pod tu| jarem? 

Dali so ovoj niven najnov 

poteg ni se dava do znaewe deka 

direktorite na {este t.n. kom- 

 

44 

deka bugarskata propaganda trae permanentno 

no samo se menuva prema dnevnopoliti~kite 

potrebi. 

Pritisokot za bri{ewe makedonskiot 

identitet i makedonskiot jazik 

ne e od v~era. Vo dale~nata 1901 godina 

vo po~etokot na svoeto u~itelstvuvawe 

Panko Bra{narov se sudril so politikata 

na bugarskata Egzarhija, vo 

u~ili{tata nastavata da se izveduva 

na bugarski jazik i nejzinoto uporno 

nastojuvawe za bugarizacija na Makedonija. 

Od 1901 do 1911 godina Panko 

Bra{narov vo mnogu sela vo Makedonija 

i vo Veles predava isklu~ivo 

na makedonski naroden jazik, pri {to 

ostanuval i bez egzistencija zatoa {to 

Egzarhijaa participirala samo na egzarhiskite 

u~ili{ta. A za ulogata za 

jazikot i negovata neraskinliva vrska 

so makedonskiot narod dalekuvidiot 

Krste P. Misirkov u{te vo 1903 godina 

ja iskaàl vo deloto „Za makedonskite 

raboti”. 

Borbata za makedonskiot jazik ne 

zastanuva tuka i taa doa|a do izraz koga 

Prezidiumot na ASNOM bil dosleden za 

osnovawe na Telegrafska agencija za 

Makedonija (TAM). Panko posebno vnimanie 

posvetuval za pravilno informirawe 

na javnosta, posebno za informirawe 

na stranskata javnost za sostojbite 

vo Makedonija preku toa i za afirmacija 

na makedonskata nacionalnost 

i dràvnost vo me|unarodniot prostor. 

Istovremeno Blaè Koneski, Veselinka 

Malinska so grupa sorabotnici rabotat 

na sozdavaweto na makedonskiot literaturen 

jazik, koe se realizira vo juni 

1945 godina. 

Se zdobivme so makedonska dràva, 

so makedonski jazik no nadvore{niot 

pritisok trae do den denes i e u{te 

poèstok. 

paniski crkvi se podgotveni 

da pojdat i do „satanata”? 

Ako dosega, kako “nezavisni”, 

direktorite ne uspeale so 

nivnite kleveti protiv MPC 

da gi ubedat vernicite da trgnat 

po nivniot raskolni~ki 

pat, toga{ kako sega pod tu|a 

jurisdikcija }e moàt da si ja 

postignat svojata cel? 

Dime Merakovski, 

Melburn, Avstralija 

Se pra{uvam na koj na~in nie se 

borime protiv ovie pritisoci odnadvor, 

kakov e na{iot stav i protiv odgovor? 

So dosega{niot stav na „status kvo” 

i ve}e izlitenata fraza „da ja so~uvame 

oazata na mirot” se otkaàvme od makedonskoto 

malcinstvo vo sosednite 

zemji. Potoa pod pritisok na mnogubrojni 

nadvore{ni „dobro~initeli” go 

smenivme znameto, del od istorijata i 

{to ti ne. 

Vo uslovi na se’ poizrazena kohabitacija 

na relacija Vlada-Pretsedatel a 

u{te poizrazen antagonizam vo odnosite 

na VMRO-DPMNE i SDSM se oslabuva 

vnatre{nata kohezija na Makedonija {to 

mnogu ve{to go koristi nadvore{niot 

faktor da ja odvra}a Makedonija {to podaleku 

od patot kon NATO i EU. Ni se postavuvaat 

se’ pove}e novi i novi uslovi i 

sme ispraveni pred edna aporema. 

Ne sum stru~en da predloàm 

politi~ko re{enie za ovie problemi no 

veruvam deka kaj sekoj koj odlu~uva za 

ovie pra{awa }e proraboti patriotizmot 

i vo interes na dràvata }e se nadminat 

me|u partiskite razliki i }e se dojde do 

edinstven cvrst stav. 

Premierot Nikola Gruevski se zafati 

so aktivnosti so cel da ja izmeni 

inferiornata polo`ba na Makedonija 

vo vrska so sporot za imeto. Za taa cel ja 

informira{e sevkupnata svetska javnost 

za problemite na Republika Makedonija. 

Za prvpat dosega me|u drugoto go otvori 

pra{aweto za Egejcite i MPC a so toa 

hrabro ~epna vo osinoto gnezdo na sosedite. 

Dali e sega vreme ili nevreme da se 

otvora pra{aweto za Egejcite i MPC, }e 

pokaè vremeto. Zatoa {to se’ {to ne e 

kaàno i napi{ano i izneseno vo javnosta 

kako i da ne postoelo. A vistinata 

sepak, eden den }e izleze na videlina.

KUD „\erdan” imeto go dobi po ukrasniot nakit od 

naniàni biseri ili pari koi go nosat nevestite i mladite 

devojki okolu vratot. „\erdan” e prvo kulturno-umetni~ko 

dru{tvo vo Ohrid, a be{e formirano so cel da gi sobere 

site stari pesni, ora, obi~ai i nosii vo gradot i okolinata. 

Potoa uspea da gi postavi muzi~ki i koreografski originalno 

i da gi prikaè pred javnosta preku mnogubrojnite koncerti 

odràni vo Makedonija, niz mnogu gradovi i sela na 

porane{na Jugoslavija kako i vo mnogu evropski dràvi. 

Folklorot e ìva umetnost na eden narod, toj obrazuva, 

vospituva, folklorot zboruva i ja polni du{ata i o~ite na 

sekoj gleda~. Folklorot demonstrira minato, sega{nost i idnina 

na eden narod, odnosno spre~uvawe na zaboravot. 

Makedonskata kultura e edna od temelite na evropskata 

kultura. Makedonija e mesto na prvata civilizacija vo Evropa 

od koja proizlegle mnogu podocne`ni zemji i dràvi, 

koi prezele, a i denes kradat i slavat del od makedonskata 

kultura. A od druga strana, pak, go negiraat postoeweto na 

makedonskata nacija, kako i avtenti~nosta na makedonskiot 

jazik, makedonskite obi~ai i kultura. 

lenuvaweto vo folkloren ansambl za mladite pretstavuva 

formirawe na lik so moralni i patriotski osobini, 

gradewe na umetni~ka du{a. A „\erdan” toa go postignuva 

40 godini. Preku igrata i pesnata ja {iri, ja zajaknuva, 

voskresnuva makedonskata kultura na Balkanot. 

etirieset godini postoewe na KUD „\erdan” e period 

ispolnet so kulturna borba preku ora, pesni, nosii, obi~ai 

i tradicii kako dokaz za opstojuvaweto na Makedonija niz 

vekovite. 

„\erdan”, Sre}na godi{nina! 

 

Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od 

Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? 

Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot 

kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno 

za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija” 

do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od 

Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja 

„Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e 

u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata: 

Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot! 

Dva prsta 

Violini pesni svirat, 

tapanite silno bijat. 

Igraorcite oro vijat, 

„Gerdan”-ovcite denes slavat 

40-godi{nina pravat! 

Prv igraorec i koreograf na „Gerdan” 

Slavko J. \orgoski 

Novi pretplatnici na 

revijata “Makedonija” 

Lazar Trajanovski [vajcarija 

Kristofer Deliso Anglija 

Vasil Galev Srbija 

Branko Mladenovski Hong Kong 

Sa{o Mladenovski OA Emirati 

Mohamed Ali Ibrain OA Emirati 

Veronika Vuga [vajcarija 

45

Dva prsta 

46 

 

 

 

1kgr. zelka 

120 gr. crni maslinki 

70 ml.maslinovo maslo 

30 ml.sok od limon (ili jabolkov ocet) 

1 ~e{ne luk 

1 laìca iseckan magdonos 

sol 

biber 

Sitno iseckajte ja zelkata, dodadete gi 

maslinkite i izme{ajte. Vaka spremenata 

zelka so maslinki prelijte ja so maslinovoto 

maslo i sokot od limon a potoa dodadete 

gi sitno iseckaniot luk, magdonos i za~inete 

po èlba. 

Vakvata salata po èlba moè da ja podgotvite 

so morkov ili cveklo. 

 

 

4 svinski kremenadli; 

2 sveì kolbasi; 

1 laìca seckan kromid; 

2 laìci senf; 

2 laìci belo vino; 

bukovec i mast 


Kremenadlite zase~ete gi do samata 

koska. Sostavot od kolbasite 

prome{ajte go so iseckaniot kromid, 

senf, belo vino i bukovec. So toa napolnete 

gi kremenadlite i zatvorete 

gi so ~e~kalica. Vo zagreano tav~e so 

maslo prète gi polnetite kremenadli 

od dvete strani po 5 min. Se sluàt 

so pe~en kompir. 

 

edna kutija pi{koti (200 gr.), 

edna konzerva ananas 

(500-600 gr.), 

80 gr. puter, 

80 gr. meleni orevi, 

80 gr. {e}er vo prav, 

4 sveì òl~ki od jajce i 

{lag za ukrasuvawe 

Penesto se matat puterot, òl~kite 

i {e}erot vo prav i se dodavaat 

ise~kaniot ananas i orevite, i seto 

popoleka se me{a. Na trkalezna podloga 

obloèna so celofan ili aluminiumska 

folija se redat pi{kotite, 

potoa red krema, se dodeka ne se 

potro{at. Redeweto da se zavr{i so 

pi{koti. Pi{kotite pred redeweto 

nakuso da se potopat vo mleko ili vo 

sok od ananas. 

Tortata se stava vo friìder do 

sledniot den, za potoa da se svrti 

na prikladna ~inija. Se ukrasuva so 

{lag, ananas i pi{koti po sopstvena 

èlba.

„” 

 

 

 

 

 

Statijata „Bugarskata fa{isti- 

~ka i socijalisti~ka dràva 

i makedonskoto nacionalno 

pra{awe” objavena vo „Makedonska 

nacija” br. 17 e najdobroto 

ne{to {to dosega e napi{ano 

vo makedonskata publicistika na ovaa 

tema. Na najobjektiven na~in i so dobro 

poznavawe na istorijata na makedonskoto 

pra{awe i nacionalnoosloboditelnata 

borba na makedonskiot 

narod, avtorot na statijata Dragan Bogdanovski, 

im ja kaùva vistinata v o~i 

na dene{nite upravnici na Bugarija, 

potsetuvaj}i gi na zlostorstvata {to 

bugarskata dràva zaslepena od naci 

onalimperijalisti~kata megalomanija 

gi ima storeno sprema makedonskiot 

narod i negovoto nacionalnoosloboditelno 

dvièwe. No Bogdanovski 

ne e zaslepen od nacionalna omraza, 

toj ne e bugaromrzec i znae da pravi 

razlika me|u bratskiot bugarski narod 

i negovite nacionalimperijalisti~ki 

voda~i koi denes upravuvaat na kormiloto 

na bugarskata socijalisti~ka 

dràva. So beskompromisnost svojstvena 

samo na eden vistinski revolucioner, 

no i so argumenti na eden 

afirmiran istori~ar, Bogdanovski 

ja razgoluva do gola koà bugarskata 

pretenciozna i falsifikatorska 

propaganda protiv makedonskoto nacionalno 

postoewe, no istovremeno 

kako vistinski makedonski patriot 

i sovesen politi~ar, toj ukaùva na 

edinstveno mo`niot pat koj moè da 

dovede do bratstvo me|u bugarskiot i 

makedonskiot narod i do traen mir i 

sorabotka me|u narodite na balkanskiot 

prostor. Toj edinstveno moèn 

pat pretsedatelot na DOOM go gleda 

vo sozdavaweto na teritorijata na 

Pirinska Makedonija makedonska 

socijalisti~ka republika kako nacionalna 

dràva na makedonskiot narod. 

Bogdanovski ne pledira za prisoedinuvawe 

na Pirinska Makedonija kon 

SR Makedonija vo ramkite na Jugoslovenskata 

federacija so koe ne{to bi se 

na{tetilo na interesite na bugarskata 

dràva i na socijalisti~kiot blok vo 

Dragan Bogdanovski 

Antikvarnica 

koj{to taa se nao|a, tuku se zazema Pirinska 

Makedonija da se oformi kako 

samostojna makedonska socijalisti~ka 

dràva vo bratski vrski so bugarskata 

dràva i socijalisti~kiot blok. Bogdanovski 

ne e ni protiv toa Pirinska 

Makedonija otkako }e dobie pravo na 

nacionalno samoopredeluvawe i otkako 

}e se oformi kako nacionalna 

dràva na makedonskiot narod od ovoj 

del na Makedonija, da ostane vo federativni 

ili konfederativni vrski 

so Narodna Republika Bugarija, so koe 

ne{to Pirinska Makedonija bi dobila 

dràvnopraven status sli~en na onoj 

{to go ima SR Makedonija vo ramkite 

na Federativna Jugoslavija. So ovoj 

svoj stav Bogdanovski jasno pokaùva 

deka toj ne e agent na Jugoslavija ili 

na vlastodr{cite i deka dvièweto 

na ~ie{to ~elo toj stoi kako pretsedatel 

nema ni{to op{to so reìmot na 

jugoslovenskite vrhovisti vo Skopje 

- Bogdanovski se zazema na terenot na 

Pirinska Makedonija da se sozdade 

socijalisti~ka republika Makedonija 

a ova ne{to e potvrda deka Dvièweto 

za osloboduvawe i obedinuvawe na 

Makedonija ne e nikakva reakcionerna 

i fa{isti~ka organizacija kako toa 

{to Titovite slugi vo SR Makedonija 

sakaat da go prikaàt pred makedonskiot 

narod. Dvièweto za osloboduvawe 

i obedinuvawe na Makedonija 

vodi realisti~ka nacionalna politika, 

toa vodi smetka za dene{nata 

politi~ka stvarnost vo koja se nao|a 

na{ata raspar~ena makedonska nacija 

i tatkovina. Imaj}i go ova ne{to pred 

svoite o~i, Dvièweto za osloboduvawe 

i obedinuvawe na Makedonija 

kreira edna sovremena nacionalna 

politika koja e razumna i realisti~ka, 

a vo isto vreme i efikasna i pravdoqubiva. 

Dvièweto za osloboduvawe i 

obedinuvawe na Makedonija osloboduvaweto 

i obedinuvaweto na Makedonija 

ne go zamisluva kako ne{to {to }e 

moè da se ostvori naedna{, tuku raboti 

toa da se ostvaruva ~ekor po ~ekor. 

Denes postojat site uslovi Pirinska 

Makedonija da dobie status na makedonska 

nacionalna socijalisti~ka 

republika. Koga ova ne{to bi se ostvarilo 

toga{ bi imale dve makedonski 

nacionalni republiki so koe ne{to 

bi se napravil u{te eden seriozen 

~ekor vo doizgraduvaweto na makedonskata 

dràvnost, a istovremeno bi se 

otvorila perspektiva za obedinuvawe 

na ovie dve makedonski republiki vo 

edna edinstvena koja nema da bide 

ni projugoslovenska ni probugarska, 

tuku }e bide bratska i za Bugarija i 

za Srbija (Jugoslavija) - jabolko za 

47

Antikvarnica 

zbliùvawe me|u niv. 

Osamostojuvaweto na Pirinska 

Makedonija vrz dràvnotvorna osnava 

}e nanese silen udar na besramniot 

Versajski dogovor od 1919 godina koj 

ja raspar~i Makedonija pod trite balkanski 

okupatori. Jugoslavija ve}e 

ima dadeno dràvni~ka i nacionalna 

avtonomija na nejziniot del od 

Makedonija, a koga i Bugarija toa }e go 

stori vo Pirinska Makedonija, toga{ 

za nas Makedoncite }e bide mnogu 

polesno da barame i tretiot partner 

na Versajskiot dogovor Grcija da se 

otkaè od svojot del od makedonskata 

pqa~ka. Dene{nite upravnici na Narodna 

Republika Bugarija treba edna{ 

zasekoga{ da razberat deka Vardarska 

i Egejska Makedonija, a toa e ogromniot 

del od Makedonija, zasekoga{ se 

izgubeni za planovite za edna golema 

Sanstefanska Bugarija. Zatoa, Narodna 

Republika Bugarija }e ima mnogu pogolema 

polza ako ovozmoì na terenot 

na svojata mala pirinska zona da se 

izgradi edna socijalisti~ka republika 

Makedonija vo koja nejzinoto 

makedonsko naselenie da zaìvee sloboden 

nacionalen ìvot, a istovremeno, 

Narodna Republika Bugarija }e 

gi dobie simpatiite na Makedoncite 

od site tri dela na Makedonija. Vo 

dosega{nata „makedonska” politika na 

bugarskata dràva koja stara od nejzinoto 

posledno voskresnuvawe (1878 

g.), predominira{e samo nacionalen 

egoizam i dràvni~ka megalomanija, a 

mnogu malku ili nikako razum, i u{te 

pomolku vistinska grià za sudbinata 

na bra}ata Makedonci. Zaradi bezrazumnosta 

na generaciite od bugarskite 

politi~ari Bugarija doìvea 

nekolku nacionalni katastrofi, kako 

{to so pravo ukaùva Dragan Bogdanovski. 

Makedoncite odamna razbraa 

deka nitu edna balkanska dràva, a vo 

toj broj i Bugarija, ne saka i ne moè 

da mu donese sloboda na makedonskiot 

narod. Makedonskiot narod denes 

e svesen deka sloboda moè da ima 

samo vo svoja sopstvena nacionalna 

dràva. 

Istorijata pokaà deka Bugarija 

so osvojuvawa ili so vojni nikoga{ ne 

moè da ja zavladee cela Makedonija, 

a denes i samite Makedonci pokaàa 

deka pod nikakvi uslovi ne sakaat 

da se priklu~at vo ramkite na bugarskata 

dràva. No dene{nata bugarska 

dràva (Narodna Republika Bugarija) 

moè da go postigne vo Makedonija ona 

{to nikoja porane{na bugarska vlada 

ne moèla da go postigne: cela Makedonija 

da stane prijatelska i bratska 

na Bugarija. A ova ne{to }e moè da se 

48 


ostvari ako Makedonija bide nebugarska, 

tuku makedonska Makedonija - 

bratska na Bugarija. 

Makedonskiot narod ne e neblagodaren 

narod, toj ve~no }e i bide blagodaren 

na NR Bugarija ako taa ovozmoì 

i pomogne Pirinska Makedonija da 

dobie status na socijalisti~ka republika 

Makedonija kako nacionalna 

dràva na makedonskiot narod. Nie 

makedonskite patrioti od redovite 

na Dvièweto za osloboduvawe i obedinuvawe 

na Makedonija apelirame 

preku na{iot borben organ „Makedonska 

nacija” do dene{nete upravnici 

na Narodna Republika Bugarija: 

Dajte nacionalna sloboda na 

na{iot narod vo Pirinska Makedonija! 

Ovozmoète Pirinska Makedonija 

da stane Socijalisti~ka Republika 

Makedonija kako nacionalna dràva 

na makedonskiot narod! 

Zo{to ne go po~ituvate pravoto 

na nacionalno samoopredeluvawe na 

narodite koe vleguva kako sostavna 

komponenta na marksizmot - leninizmot? 

A vie ste nakakva socijalisti~ka 

dràva! 

Kosta Vretenarov 

 

 

 

Pod parolata „po~ituvawe na razlikite” 

po pra{aweto za nacionalnata 

pripadnost na Makedoncite koi postojat 

me|u Belgrad i Sofija, a pod direktno 

pokrovitelstvo na Sovetskiot 

Sojuz, koj vo interesot na svojata politika 

na Balkanot e zainteresiran da se 

dojde do zbliùvawe me|u Jugoslavija 

i Bugarija, a so toa i do zbliùvawe 

na Jugoslavija so sovetskiot blok, ovaa 

esen dvete zainteresirani balkanski 

prestolnini, po nastojuvawe, pa i pod 

pritisok od Sovetskiot Sojuz, napravija 

obidi za podobruvawe na nivnite 

me|udràvni~ki odnosi. Vo ovaa 

„smiruva~ka” akcija me|u dvete balkanski 

prestolnini posreduvaa li~no 

najgolemite sovetski rakovoditeli: 

Bre`wev, Kosigin i Podgorni i vo 

rezultatot na nivnata „angaìranost” 

po makedonskoto pra{awe, dojde vo 

Sofija do poseta na sekretarot na 

Izvr{noto biro na Sojuzot na komunistite 

na Jugoslavija Stane Dolanc i 

na ministerot na nadvore{ni raboti 

na Jugoslavija Milo{ Mini}. No i 

Angel Canev 

ovie sredbi me|u jugoslovenskite i 

bugarskite politi~ari ne donesoa 

ni{to novo za nas Makedoncite, a samo 

gi potvrdija postojnite razliki me|u 

Sofija i Belgrad po pra{aweto za 

nacionalnata pripadnost na Makedoncite 

i makedonskoto malcinstvo vo 

Bugarija. Od jugoslovenska strana na 

ovie diplomatski sredbi be{e izjaveno 

deka odnosite me|u Jugoslavija i 

Bugarija „se razvivaat dobro”, no deka 

tie bi moèle da bidat u{te podobri 

ako Bugarija go priznae makedonskoto 

nacionalno malcinstvo vo Bugarija. 

Za prv pat Jugoslavija sega vo Sofija 

otvoreno go postavi pra{aweto za 

priznavawe na nacionalnite prava 

na Makedoncite vo Pirinska Makedonija. 

Nie patriotite od Dvièweto 

za osloboduvawe i obedinuvawe na 

Makedonija nema da bideme neskromni 

ako kaème deka na{eto Dvièwe i 

na{eto spisanie „Makedonska nacija” 

ja prisilija Jugoslavija da zboruva za 

sudbinata na makedonskoto nacionalno 

malcinstvo vo Bugarija. Osoben 

rezultat dade memorandumot na DOOM 

do vladite na evropskite dràvi vo 

koj be{e izneseno deka Jugoslavija 

ne gi za{tituva ìvotnite interesi 

na makedonskata nacija. Memorandumot 

na DOOM pretstavuva{e golema 

{lakanica za Belgrad i za negovite 

vazali vo Skopje, pa zatoa sega Jugoslavija 

od nemaj-kade za prv pat po~na 

da go podiga pra{aweto za priznavawe 

na nacionalnite prava na Makedoncite 

ne samo vo Bugarija, tuku i vo Grcija. 

Me|utoa, rezultatot od dvete sredbi vo 

Sofija pokaà deka Belgrad istapil

vo Sofija taka samo da im gi zama~ka 

o~ite na Makedoncite, deka mnogu ne go 

interesira sudbinata na Makedoncite 

vo Bugarija i Grcija, za{to vedna{ po 

ovie sredbi Jugoslavija oficijalno 

izjavi deka dvete strani me|usebno se 

soglasni da gi po~ituvaat postojnite 

razliki po pra{aweto za nacionalnata 

pripadnost na Makedoncite, {to }e 

re~e deka Belgrad im priznava pravo na 

bugarskite {ovinisti da gi tretiraat 

Makedoncite vo Pirinska Makedonija 

kako Bugari, a Sofija da se „pomiri” so 

postoeweto na Makedonskata Republika 

vo Jugoslavija kako nacionalna dràva 

na Makedoncite. I na dvete ovie sredbi 

vo Sofija dojde do potvrduvawe na 

sega{nata polo`ba, na postojniot status 

kvo. Belgard zboruva za makedonskoto 

malcinstvo vo Bugarija, no vo 

interesot na me|udràvnite odnosi i 

dava pravo na Bugarija da vodi denacionalizatorska 

politika vrz Makedoncite 

vo Pirinska Makedonija. Bugarija 

od svoja strana pak vo interesot na 

me|udràvnite odnosi so Jugoslavija 

se pokaùva spremna da go sniì tonot 

na svojata antimakedonska histeri~na 

kampawa. Sredbite vo Sofija moèbi 

napravile ~ekor vo podobruvaweto na 

odnosite me|u dvete balkanski dràvi, 

no ova ne{to e storeno na golema {teta 

na makedonskata nacija, koja i ovoj pat 

go pla}a cehot za podobri dràvni~ki 

odnosi me|u Jugoslavija i Bugarija. 

Na sredbite vo Sofija Belgrad u{te 

edna{ gi prodade ìvotnite interesi 

na makedonskata nacija i u{te edna{ 

pokaà deka Makedonskata Republika 

vo Jugoslavija nema pravo da go kaè 

svojot zbor. Jugoslovenskite „gaulajteri” 

vo SR Makedonija so mol~ewe 

go primija ona {to be{e re{eno me|u 

Bugarija i Jugoslavija vo Sofija. Samo 

vistinskite makedonski patrioti vo 

SRM se zgr~ija od bolka pred ova novo 

predavstvo na interesite na makedonskiot 

narod od strana na „bratska” 

Jugoslavija. Za vakvite vistinski 

makedonski patrioti nastapija te{ki 

i crni dni. Tie li~no se pogodeni od 

re{enijata vo Sofija bidej}i se obvineti 

kako makedonski nacionalisti i 

{ovinisti, koi so svoeto podigawe na 

pra{aweto za priznavawe na nacionalnite 

prava na Makedoncite vo Pirinska 

Makedonija bile golema pre~ka 

za podobruvaweto na odnosite me|u 

Jugoslavija i Bugarija. Na udar e ~esnata 

i nacionalnosvesnata makedonska 

inteligencija - makedonskite ùrnalisti, 

pisateli i istori~ari koi imaa 

kura` preku pe~atot i preku nau~nata 

tvore~ka dejnost da dignat glas protiv 

bugarskata denacionalizatorska 

politika vo Pirinska Makedonija. 

Antikvarnica 

Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj 

borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti 

vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na 

Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot 

broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat, 

da ja iskaàt svojata misla i borba za obedinuvawe 

i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat 

izdanija koi, za àl, zavr{uvaat kako dokazen materijal 

za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot 

nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to 

zaìvea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako 

vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz 

pi{aniot zbor se borea za podobar ìvot vo tatkovinata, 

a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum 

svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme 

avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija. 

Stane Dolanc i Josip Broz Tito 

Tokmu vo momentot na sredbite vo Sofija 

stariot srpski i belgradski agent 

Strahil Gigov izjavi za zagrepskiot 

„Vjesnik” deka vo redakcijata na „Nova 

Makedonija” predominiraat makedonski 

nacionalisti i vmrovci. Skoro 

istovremeno jugoslovenskite vesnici 

donesoa vest deka direktorot na „Nova 

Makedonija” renomiraniot makedonski 

pisatel Ante Popovski si podnel 

ostavka i na negovo mesto bil nazna~en 

polupismeniot Van~o Apostolski. Ante 

Popovski i porano be{e obvinuvan od 

Gigov i Lazar Koli{evski za nacionalizam 

i {ovinizam, pa zatoa nema nikakvo 

somnevawe deka negovata ostavka 

e prinudna, deka toj e `rtva na jugoslovensko-bugarskata 

spogodba vo So- 

fija. Istovremeno, jugoslovenskite 

vesnici donesoa vest deka 

nekoj si novoformiran „aktiv” 

na komunistite vo Dru{tvoto na 

pisatelite na Makedonija izjavil 

deka pisatelot Simon Drakul, 

koj e pretsedatel na Dru{tvoto 

na pisatelite na Makedonija 

i sekretar na Sojuzot na pisatelite 

na Jugoslavija ne }e 

moè pove}e da ostane na ovie 

funkcii zatoa {to pokaàl 

„grub nacionalizam”. 

Izgleda deka na sredbite vo 

Sofija dvete pregovara~ki strani 

imaat dojdeno do eden kompromis: 

„ekstremistite” i na 

obete strani da bidat zamolknati. 

Bugarija prisilno go penzionira 

~lenot na Politbiroto 

na KPB Angel Canev koj stoe{e 

na ~eloto na antimakedonskata 

kampawa vo Bugarija, a Jugoslavija 

prisilno ja zamolknuva 

makedonskata patriotska inteligencija 

vo SR Makedonija. 

Od ova ne{to Bugarija izvlekuva 

najgolema polza za{to taa kako nacionalen 

ugnetuva~ na makedonskiot 

narod vo Pirinska Makedonija go 

zamolknuva glasot na Makedoncite 

vo SR Makedonija za sudbinata na 

bra}ata vo Pirinska Makedonija. [to 

se odnesuva do Belgrad, toj i ovoj pat 

ne saka da pravi razlika me|u pravednoto 

barawe na ~esnata i patriotskata 

makedonska inteligencija i nacionalimperijalizmot 

na Bugarite. Belgrad 

prodolùva da se igra so sudbinata 

na makedonskata nacija, a Sofija 

prodolùva so svojata denacionalizatorska 

antimakedonska politika. 

Dragan Bogdanovski 

49

Na krstot 

Praznikot na Svetite Tri 

Vselenski u~iteli i 

svetiteli e vostanoven 

za praznuvawe vo XI vek 

za vreme na vladeeweto 

na blagoverniot i hristoqubiv car 

Aleksij Komnen. Imeno, sekoj od ovie 

tri arhierei - sveti Vasilij Veliki, 

sveti Grigorij Bogoslov i sveti Jovan 

Zlatoust imaat sekoj svoj poseben 

den na praznuvawe vo mesecot 

januari, no vo toa vreme se pojavil 

golem spor okolu tie tri svetiteli 

me|u vernicite. 

Ednite go postavuvale sveti 

Vasilij Veliki povisoko od drugite 

svetiteli, tvrdej}i deka gi nadminuva 

drugite vo delata i slovata, pri 

{to vo nego gledale ma` malku podolu 

od angelite, so cvrst duh komu 

zemnite raboti mu bile tu|i; vedna{ 

po nego go postavuvale boèstveniot 

Jovan Zlatoust koj imal poinakvi karakteristiki 

i zada~i: ednite tvrdele 

trebalo da gi miluva gre{nicite i da 

gi vodi kon pokajanie. Drugite pak, obratno 

- go vozvi{uvale boèstveniot 

Zlatoust, kako naj~ovekoqubiv ma`, 

koj ja razbira slabosta na ~ove~koto 

estetstvo i blagoglagoliv stolb koj 

pastvata ja naso~uval kon pokajanie so 

svoite besedi - zatoa i go postavuvale 

povisoko od sveti Vasilij i sveti Grigorij. 

Postoela i treta grupa revnosno 

stoela zad sveti Grigorij Bogoslov, 

tvrdej}i deka so negovata ubeduva~ka 

mo} na ubeduvawe, nedosti`nata 

dlabo~ina na umot i iskustvoto koe go 

imal vo tolkuvaweto na Svetoto Pismo; 

drugite pak, go namaluvale negovoto 

zna~ewe. Na ovoj na~in, postoel razdor 

pome|u Pravoslavnite, pri {to ednite 

se narekuvale sebesi jovaniti, drugi 

vasilijani - a treti grigorijani. 

Po Bo`ja promisla, svetite tri 

svetiteli mu se javile na Sveti Jovan, 

episkop Evhaitski koj se proslavil so 

svojot dobrodetelen ìvot i u~enost, 

najprvo oddelno, a potoa i zaedno. Zaedno 

po~nale da mu zboruvaat: 

- Kako {to gleda{, nie sme ednakvi 

pred Boga. Pome|u nas nema nikakva 

podelenost, nitu pak sprotivstavenost 

eden kon drug. Vo svoeto vreme sekoj 

50 


Makedonija 

 

Otec Tome Veljanov 

Tropar 

Tri najgolemi svetiteli na 

trisolne~noto Boèstvo 

ja prosvetija vselenata so 

la~ite na boèstvenite 

dogmati. 

Ovie medoto~ni reki na 

Premudrosta 

site sozdanija so vodite na 

bogopoznanieto gi napoija. 

Vasilij Veliki i Grigorij 

Bogoslov, so slavniot Jovan - 

zlatogovorliviot jazik, site 

nie sobranite gi qubime, 

poklonuvaj}i im se, so pesni 

gi po~ituvame, 

za{to tie za nas na Svetata 

Troica sekoga{ se molat. 

od nas, pottiknat od blagodatta na 

Boèstveniot Duh, gi napi{a soodvetnite 

pouki potrebni za spasenie 

na narodite. Toa pto go nau~ivme 

tajno, go predadovme na ~u|eto javno. 

Pome{u nas nema nitu prv, nitu vtor. 

Zatoa naredi im na onie koi sporat 

za nas da prestanat so sporovite, 

oti nie se griìme site kraevi na 

vselenata da gi dovedeme vo mir i 

ednomislie. Isto taka, soedini go 

na{eto praznuvawe vo eden den, i 

sostavi ni prazni~na slu`ba i na 

drugite prene si im deka na{eto 

dostoinstvo e isto. A nie }e bideme 

pomo{nici na onie koi go proslavuvaat 

na{iot spomen. 

Otkako go kaàle seto ova, se 

voznele kon neboto, sjaej}i so 

neopi{liva svetlina i povikuvaj}i 

se eden drug po ime. 

Blae`niot episkop Jovan vedna{ 

go prenel ona {to go videl me|u lu|eto 

koi sporele, i me|u niv vedna{ zavladeal 

mir. Go vostanovil i praznikot 

na svetite Tri arhierei, kako {to mu 

bilo naredeno od samite niv. Tuka 

jasno se videla mudrosta na ovoj golem 

ma`: otkako uvidel deka site tri 

svetiteli se praznuvaat vo januari, 

(sveti Vasilij na prvi, Sveti Grigorij 

na dvaeset i petti, a sveti Jovan 

na dvaeset i sedmi) odlu~il denot na 

spomenot da bide na triesetiot den od 

istiot mesec. 

Po Bo`ja Promisla ovoj spor be{e 

re{en vo korist na Crkvata i na u{te 

pogolema slava na ovie trojca svetiteli. 

Evhaitskiot episkop Jovan 

(pod 14 juni) ima{e edno videnie 

vo son, imeno: prvo mu se javi sekoj 

od ovie svetiteli vo golema slava i 

neiska`liva ~udesnost, a potoa site 

trojca zaedno. Toga{ mu rekoa: „Nie 

sme edno vo Boga, kako {to gleda{, i kaj 

nas nema ni{to protivre~no, ... nitu 

ima me|u nas nekoj koj e prv ili vtor”. 

Svetitelite go posovetuvaa episkopot 

da im napi{e edna zaedni~ka slu`ba 

i da im se odredi eden zaedni~ki den 

za praznuvawe. So ova prekrasno videnie 

sporot se re{i na toj na~in {to 

30 januari se odredi kako zaedni~ki 

praznik za trojcata Sveti Arhierei.

sonarodnici

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?