sonarodnici

Dva prsta
Kostadin Saraginov,
pravnuk na Panko Bra{narov
Vo analizata na bugarskata politika
kon Republika Makedonija a izgotvena
od strana na grupa bugarski diplomati,
istori~ari, profesori i drugi,
se prepora~uva kako Makedonija da se
natera da vodi dobrososedska politika.
Sega i od Bugarija ne mo`eme da
o~ekuvame bezuslovna poddr{ka za vlez
vo NATO i EU. Iako Bugarija ja prizna
Makedonija pod nejzinoto ustavno
ime usilbite na Bugarija vzaemno da
se praznuvaat makedonskite dr`avni
praznici na Makedonija, ja iznesuvaat
bugarskata teza za dve dr`avi - eden
narod.
Na Internet se vodi nevidena propaganda
so koja na mnogu makedonski dejci
im se pripi{uva bugarsko poteklo.
Vo vrska so ova bi go iznel sledniot
primer za prisvojuvawe na nacionalnosta
na Panko Bra{narov. Vo svidetelstvo
za zavr{eno triklasno bugarsko
u~ili{te br. 291 od 16 maj 1901 godina
stoi samo: mom~eto Panko Bra{naro,v
rodom od gr. Veles, na vozrast od 19 godini,
ne pi{uva {to e po nacionalnost.
Vo svidetelstvoto na Panko Bra{narov
za zavr{eno triklasno pedago{ko
u~ili{te od 23 juni 1902 godina stoi
po narodnost Blgarin-podanik turski.
Vo svidetelstvo za zavr{en Vi{i
pedago{ki kurs vo Plovdiv izdadeno
24 juni 1915 godina stoi: Panko
Bra{narov roden 27 juli 1883 vo Veles,
okolija Vele{ka (Makedonija) po narodnost
Blgarin - podanik srpski.
Vo svidetelstvo izdadeno od Svetiot
Sinod na bugarskata crkva No.
5827 od 27 avgust 1915 godina stoi
Panko Bra{narov od gr. Veles-Makedonija.
Od iznesenoto mo`e da se vidi
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija
Za ~itatelite mo`ebi ne
e poznato, no vo 1997 godina
nekoi na{i sonarodnici se odmetnaa
od MPC vo Avstralija.
Si registriraa takanare~ena
Makedonska nezavisna pravoslavna
crkva od Avstralija,
vo ~ij ustav ka`uvaa deka ne ja
priznavaat jurisdikcijata na
Makedonskata pravoslavna avtokefalna
crkva so sedi{te vo
Skopje.
Sega eden od niv, vo funk-
cija na portparol na otpadnicite
dava izjava do svetot
deka priklu~uvaweto na
raskolni~kite t.n. kompaniski
crkvi kon Antiohiskata (arapska
) jurisdikcija pretstavuva
golem nastan.
Ako ve}e sakaa da bidat nezavisni
12 godini, zo{to sega
bi trebalo da pojdat pod tu| jarem?
Dali so ovoj niven najnov
poteg ni se dava do znaewe deka
direktorite na {este t.n. kom-
44
deka bugarskata propaganda trae permanentno
no samo se menuva prema dnevnopoliti~kite
potrebi.
Pritisokot za bri{ewe makedonskiot
identitet i makedonskiot jazik
ne e od v~era. Vo dale~nata 1901 godina
vo po~etokot na svoeto u~itelstvuvawe
Panko Bra{narov se sudril so politikata
na bugarskata Egzarhija, vo
u~ili{tata nastavata da se izveduva
na bugarski jazik i nejzinoto uporno
nastojuvawe za bugarizacija na Makedonija.
Od 1901 do 1911 godina Panko
Bra{narov vo mnogu sela vo Makedonija
i vo Veles predava isklu~ivo
na makedonski naroden jazik, pri {to
ostanuval i bez egzistencija zatoa {to
Egzarhijaa participirala samo na egzarhiskite
u~ili{ta. A za ulogata za
jazikot i negovata neraskinliva vrska
so makedonskiot narod dalekuvidiot
Krste P. Misirkov u{te vo 1903 godina
ja iska`al vo deloto „Za makedonskite
raboti”.
Borbata za makedonskiot jazik ne
zastanuva tuka i taa doa|a do izraz koga
Prezidiumot na ASNOM bil dosleden za
osnovawe na Telegrafska agencija za
Makedonija (TAM). Panko posebno vnimanie
posvetuval za pravilno informirawe
na javnosta, posebno za informirawe
na stranskata javnost za sostojbite
vo Makedonija preku toa i za afirmacija
na makedonskata nacionalnost
i dr`avnost vo me|unarodniot prostor.
Istovremeno Bla`e Koneski, Veselinka
Malinska so grupa sorabotnici rabotat
na sozdavaweto na makedonskiot literaturen
jazik, koe se realizira vo juni
1945 godina.
Se zdobivme so makedonska dr`ava,
so makedonski jazik no nadvore{niot
pritisok trae do den denes i e u{te
po`estok.
paniski crkvi se podgotveni
da pojdat i do „satanata”?
Ako dosega, kako “nezavisni”,
direktorite ne uspeale so
nivnite kleveti protiv MPC
da gi ubedat vernicite da trgnat
po nivniot raskolni~ki
pat, toga{ kako sega pod tu|a
jurisdikcija }e mo`at da si ja
postignat svojata cel?
Dime Merakovski,
Melburn, Avstralija
Se pra{uvam na koj na~in nie se
borime protiv ovie pritisoci odnadvor,
kakov e na{iot stav i protiv odgovor?
So dosega{niot stav na „status kvo”
i ve}e izlitenata fraza „da ja so~uvame
oazata na mirot” se otka`avme od makedonskoto
malcinstvo vo sosednite
zemji. Potoa pod pritisok na mnogubrojni
nadvore{ni „dobro~initeli” go
smenivme znameto, del od istorijata i
{to ti ne.
Vo uslovi na se’ poizrazena kohabitacija
na relacija Vlada-Pretsedatel a
u{te poizrazen antagonizam vo odnosite
na VMRO-DPMNE i SDSM se oslabuva
vnatre{nata kohezija na Makedonija {to
mnogu ve{to go koristi nadvore{niot
faktor da ja odvra}a Makedonija {to podaleku
od patot kon NATO i EU. Ni se postavuvaat
se’ pove}e novi i novi uslovi i
sme ispraveni pred edna aporema.
Ne sum stru~en da predlo`am
politi~ko re{enie za ovie problemi no
veruvam deka kaj sekoj koj odlu~uva za
ovie pra{awa }e proraboti patriotizmot
i vo interes na dr`avata }e se nadminat
me|u partiskite razliki i }e se dojde do
edinstven cvrst stav.
Premierot Nikola Gruevski se zafati
so aktivnosti so cel da ja izmeni
inferiornata polo`ba na Makedonija
vo vrska so sporot za imeto. Za taa cel ja
informira{e sevkupnata svetska javnost
za problemite na Republika Makedonija.
Za prvpat dosega me|u drugoto go otvori
pra{aweto za Egejcite i MPC a so toa
hrabro ~epna vo osinoto gnezdo na sosedite.
Dali e sega vreme ili nevreme da se
otvora pra{aweto za Egejcite i MPC, }e
poka`e vremeto. Zatoa {to se’ {to ne e
ka`ano i napi{ano i izneseno vo javnosta
kako i da ne postoelo. A vistinata
sepak, eden den }e izleze na videlina.