34 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Portret
Roden e vo Skopje, samo na den pred novata 1932 godina kako prvo dete na skromnoto semejstvo na Donka i Aleksandar [ulevski. Detstvoto i mladosta gi pominuva vo starata semejna ku}a vo skopskoto Pajko maalo ~ija lokacija od dene{en rakurs e vo dvorot na u~ili{teto „Sv. Kiril i Metodij” sproti makedonskata Opera i Balet od edna strana i obnovenata crkva na Presveta Bogorodica od druga strana. Toa e maaloto za koe ~esto raska`uva so golema qubov i nostalgija. Toni be{e mnogu gord na svoite sosedi, li~nosti koi se del od kulturnata istorija na Skopje i na Makedonija. Niv gi ima vo razli~ni segmenti od umetnosta, akteri, re`iseri, slikari, muzi~ari bliski na negovata vozrast. Gord na opkru`uvaweto vo koe raste, ~esto raska`uva za mnogute slu~ki od detstvoto, za rabotata na tatka si na tetovskata tro{arina, za skromnosta na majka si. Raska`uva i za mlade{kite denovi so sestra mu Cvetanka (koja isto taka stanuva ~len na Baletot). Toa e vreme na skromni uslovi na `ivot. Po zavr{enoto osnovno obrazovanie 1946 godina se zapi{uva vo Dr`avnoto muzikalno {kolo, instrument violon~elo, po sovet na tatko mu Aleksandar, koj vo toj period raboti vo horot na Skopskata opera, osnovana kako nov umetni~ki segment pri Narodniot teatar. Iako poka`uva sklonost kon sportot, vo toj moment muzikata pobeduva. Opredelbata na tatko mu za negovo muzi~ko obrazovanie e kako rezultat na posebnata muzikalnost {to ja poseduva Toni. Taka mladiot i nadaren muzi~ar trgnuva vo edukacija za idnata profesija. I taka ~asovi, ve`bi od den vo den pominuva prvata godina, no Toni ne e zadovolen od samiot sebe, go saka violon~eloto no toa ne e ona {to go ispolnuva negoviot talent. I se bi bilo poinaku ako sudbinata ne intervenira{e. Taa intervencija e sredbata so @or` (\or|i Makedonski) pokanata za sledewe na operskata pretstava „Travijata” poto~no baletskiot fragment vo nea. Ovoj nastan go pravi svoeto. Nebare siot horizont mu se otvora i du{ata mu se ispolnuva. Pokanata od \or|i Makedonski, osnova~ i {ef na Baletot pri MNT, da bide del od baletot na MNT ja prifa}a i ja do`ivuva kako golem predizvik. So radost i verba vo sezonata 1949/50 stanuva ~len na Baletot na MNT. Prvite nekolku sezoni, paralelno so rabotata, poseduva i baletska nastava {to e neophodno pokraj muzikalnosta. Entuzijazmot, talentot, no mora da ja u~i i baletskata azbuka. Rabotata e te{ka i iscrpuva~ka, no mladosta mu e sojuznik. Terpsihora go pregrnuva i go zema pod svoja zakrila. pi{uva: Aco Dimitrovski Od obi~noto sekojdnevje vleguva vo svet {to e sosema poinakov od toj {to go poznava dotoga{. Zatoa ima namera tuka da ostane, da nau~i, da se poka`e i doka`e, da ja opravda verbata vo sebe i doverbata na svojot profesor i {ev na baletot \or|i Makedonski. Podocna mnogu raboti so Nina Kirsanova i so klasniot rakovoditel Aleksandar Dobrohotov, ~ii imiwa isto taka se povrzani so po~etocite na Makedonskiot balet. Vo prvite sezoni nastapuva kako ~len na ansamblot vo baletite „Valpurgiska no}”, „Bah~isarajska fontana”, „Fran~eska Daramini”, „Bolero”, „Baletska ipresija”. „Polove~ki logor”, „Rapsodija”... Sekojdnevnata naporna rabota go zbogatuva, go nadgraduva kako umetnik i kako tan~ar. Rezultat od prethodno ka`anoto e dobivawe na prvata solo-partija vo baletot „[eherezada” (go igra Crnecot). Za Toni toa e moment na „mala” „odva`nost” i pogolema sigurnost. uvstvuva deka ja pominuva uslovno re~eno „rampata” kaj koreografite i upravata. Ve}e slednata godina i vo narednite sezoni mu se doveruvaat golem broj solisti~ki partii {to zna~i i pogolema odgovornost za mladiot baletski umetnik. Taka, vo sezonata 1953/54 toj e solist vo baletite „Balerina i banditi”, „Pokana za tanc”, „Kopelija”, „Zaspanata ubavica”. Na negovo ogromno zadovolstvo i radost, publikata go prifa}a mo{ne srde~no, toa e ostvaruvawe na negoviot son da igra na scenata na stariot teatar pokraj Vardar. Ostvaruvaweto na sonot nosi i silno ~uvstvo na odgovornost koe se zgolemuva pred sekoj nastap, svesen deka publikata o~ekuva da vidi {to }e poka`e, dali }e bide podednakvo dobar kako i prethodniot pat. I na negova radost i na radost na negovite roditeli, Toni rano gi u`iva ubavite momenti na te{kata profesija. Se redat novi ulogi i sekoja od niv go zgolemuva negoviot „kapital”. I sosema razbirlivo sekoj umetnik po- Portret sakuva pogolemi zada~i. Vo 1995 godina ja dobiva prvata glavna uloga vo baletot na Fran Lotka „\avol na selo”, vo koreografija na Pia i Pino Mlakar. Vo narednite sezoni igra i mnogu drugi glavni partii vo brojnite premierni baleti „Ohridska legenda”, „Silfidi”, „Labin i Dojrana”, „Zlatnata ripka”, „[pansko kapri~o”, „Romeo i Xulieta”, „ovek i kob”, „Qubovta vol{ebni~ka”, „Kopelija”, „Ramki i odyivi”, „Abolicija”, „Balada za Skopje”, „Tancot na kadetite”, „Rajmonda”, „Trirogatata {apka”, „Triagolnik”, „Freski” i mnogu drugi ... Tie ulogi se `elba i gordost na sekoj baletski igra~. No, Toni igra i pomali ulogi. Koga stanuva zbor za niv }e ostane zabele`ana negovata izjava: “Zadovolstvo mi pravat i pomalite ulogi, obi~no karakterni likovi i nivnoto kreirawe ostavi dlaboki tragi vo mojata umetnost, a kaj publikata ostanuvaa zasekoga{ zabele`ani i dolgo pameteni”. I navistina i toj samiot gi pameti svoite ulogi, gi nosi vo sebe i qubomorno gi ~uva. Od bogatata galerija likovi {to gi tolkuva nekoi mu se posebno dragi. Likot na {umarot, Hilarion vo „@izel” go tolkuva dolgi godini na scenata na mati~niot teatar, so site @izel-i, do`ivuvaj}i go odnovo i odnovo stradaweto na glavniot lik i negovata neostvarena qubov kon @izel. Ulogata na Romeo vo „Romeo i Xulieta”, so godini ja nosi dlaboko vo sebe, do`ivuvaj}i go iskreno veronskiot qubovnik, prenesuvaj}i go verno sekoj negov bol, izrazuvaj}i ja qubovta so radost i taga, vo isto vreme predavaj}i se od po~etok do kraj na dejstvieto. Se slu~uvalo da ja ~ue muzikata na radio i na TV, ne e va`no kade se nao|a, stanuva i go markira sekoe dvi`ewe. Vpro~em muzikalnosta e negov genetski kod od boga daden. KOREOGRAFITE ZA TONI ZNAAT MNOGU Koreografite zazemaat zna~ajno mesto vo karierata na sekoj baletski prvenec pa i vo karierata na Toni [ulevski. Vo tekot na negovata triesetgodi{na kariera ima mo`nost i sre}a da raboti so najpoznatite evropski koreografi, gosti na scenata na Makedonskiot balet. Me|u niv Nina Kirsanova, golemiot Dimitrie Prali}, Pia i Pino Mlakar, Lovro Mata~i}, Zvonimir Tajzl, Jurij Mja~in i drugi. Vo svoite se}avawa, spomenuvaweto na nivnite imiwa na Toni mu pottiknuvaat spomeni za razli~ni situacii. Nina Kirsanova mu zna~i i kako pedagog, koreograf, profesor... Se}avawata za nea sekoga{ mu bea mnogu silni. 35
Change language