sonarodnici

Recommendations

Info

Istraùvawa 40 Pi{uva: Tanas VRA@INOVSKI Postojani ~lenovi na MPO bile slednive makedonski dru{tva: 1. Organizacijata „Tatkovina” od gradot Detroit, Mi~igen. Ovaa organizacija e formirana kon krajot na mesec maj i po~etokot na juni 1922 godina. Inicijatori za nejzino formirawe se javuvaat Andrej Kostov i A. Filipov, koj gi napi{al pokanite za prvoto Organizaciono sobranie, koe se odràlo vo edna kafeana vo Detroit. Na ova sobranie bila izbrana vremena komisija, koja trebalo da go podgotvi sledniot sostanok. Na sledniot sostanok na koj u~estvuvale okolu 250 lu|e bilo izbrano redovno nastojni{tvo, a za ~lenovi na novoformiranoto dru{tvo „Tatkovina” se zapi{ale 50 du{i. Upravata na ovaa organizacija ja so~inuvale: P. Georgiev - pretsedatel, A. Filipov - potpretsedatel, Sp. Bogatinov - sekretar, i blagajnik M. Hristov. Vo svojata istorija ova dru{tvo dvapati bilo organizator na kongresite na MPO. Taa so svoi pari~ni sredstva ja pomagala crkovnata op{tina „Sv. Kliment Ohridski” vo Detroit. Razvila golema prosvetna i kulturna dejnost. Vo ramkite na dru{tvoto „Tatkovina” postoela mladinska sekcija, koja bila formirana vo 1933 godina, a obnovena vo 1937 godina. Vo 1927 godina e osnovana i ènskata sekcija pri ovaa organizacija, koja posebno bila angaìrana vo organiziraweto na kulturno-zabavniot ìvot. Dru{tvoto „Tatkovina” ostro reagiralo vo vrska so potpi{uvaweto na Paktot za prijatelstvo pome|u Srbija i Bugarija vo 1937 godina. Kako posledica na toa dru{tvoto izleze so protesna rezolucija, koja ja objavuvame vo celina: MACEDONIAN POLITICAL ORGANIZATION „F A T H E R A L D “ 2613 Michigan Ave Detroit, Mich. PROTESNA REZOLUCIJA Denes, 7 mart 1937 godina Makedonskoto rodoqubivo iseleni{tvo od gr. Detroit, Mi~igan i okolinata, sobrano ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija na protesten sostanok vo klubot na organizacijata, otkako gi islu{a site govornici vo odnos na sklu~eniot me|u Bugarija i Srbija „ve~en pakt” za prijatelstvo nao|a deka: Dene{nite bugarski upraviteli so edna ne~uena lesnotija i naivnost ja zaboravile poukata od bliskoto i podale~noto minato i bez ogled na potocite proleana krv za osloboduvawe na Makedonija, posakale so eden dogovor na hartija da stavaat krst vrz toa herojsko minato i vrz svetlata osloboditelna borba na na{iot poroben narod. Bez ogled na site deklaracii, brilijantni govori beskrajni izblici na zborovi, ropstvoto vo Makedonija pod srpska vlast ne samo {to ne e prekrateno, no e zasileno so novi stra{ni izma~uvawa i izdajstva. I denes vo imeto na toa „ve~no” prijatelstvo Srbite s$ u{te dràt zatvoreni na{i crkvi i u~ili{ta i gi polnat zatvorite so novi mladi sinovi na Makedonija. Poradi seto toa iseleni{tvoto vo Detroit, ednoglasno ja donese slednava protesna rezolucija: 1. Makedonskoto rodoqubivo iseleni{tvo so ~uvstvo na polno soznanie za istoriskata odgovornost go otfrluva ovoj „ve~en pakt”, bidej}i vo nego gleda edno novo i ve}e dobrovolno potvrduvawe od strana na Bugarija na sramniot miren Nejski dogovor. Ovoj pakt go potkopuva nacionalnoto dostoinstvo na bugarskiot narod i otvoreno e naso~en protiv osloboditelnata borba na porobenite Bugari od Makedonija i Zapadnite pokraini. 2. Go iskaùva svojot dlabok prezir kon vladata na ]oseivov i najmnogu kon samiot samopovikan pretsedatel na Bugarija, ~ija pakostna dejnost e providna. 3. Izjavuva deka razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe e delo na samiot poroben narod na Makedonija, koj nitu e pra{uvan za sklu~uvawe na ovoj pakt, nitu, pak, bi dal soglasnost, ako be{e pra{an, zatoa {to nikoj narod ne bi ja potpi{al presudata za „ve~no” ropstvo. 4. Ja potcrtuva svojata predanost kon svoeto osloboditelno delo, pra}a borbeni pozdravi na porobeniot narod, a na makedonskoto iseleni{tvo vo Bugarija i na zatvorenite vo bugarskite zatvori dostojni makedonski borci im pra}a srde~ni pozdravi i èlbi za izdr`livost do kraj. Bara vedna{ da prestanat gonewata protiv makedonskite dejci, celosnoto osloboduvawe na zatvorenicite i sozdavawe uslovi za zakonska i legalna dejnost na razni makedonski organizacii. 5. Na silnata i nepobedliva zakrilnica na Makedonija, VMRO, makedonskoto iseleni{tvo od Detroit im ispra}a najsrde~ni pozdravi. 6. Iseleni{tvoto u{te edna{ go iskaùva svojot protest i protiv za silenata vo posledno vreme tiranija vo Makedonija pod gr~ka vlast. Bara vedna{ da prestanat novite èstokosti, vr{eni po nalog na diktatorot Metaksas, osloboduvawe na interniranite i zatvorenite, a isto taka da ne bidat pove}e izma~uvani starcite i babite da bidat sosila vodeni vo ve~ernite gr~ki u~ili{ta. Zatoa {to seto toa e edno podigruvawe so najvisokoto kaj ~ovekot: negovata nacionalna svest. 2. Vo 1933 godina na 11 oktomvri vo gradot Ro~ester, Wu Jork, bila formirana organizacijata „Simeon Eftimov”. Osnova~koto sobranie bila organizirano od Vasil Kostov, a se odràlo vo ku}ata na Ivan Trajkov, od selo Gorni~evo, Lerinsko. Tuka bilo izbrano i nastojatelstvoto: Vasil Kostov - pretsedatel, Ivan G. Trajkov - potpretsedatel, Leon N. Man~ev - sekretar i Ilija Gagov - blagajnik. Organizacijata imala svoe zname koe bilo osveteno vo mesec maj 1935 godina, a negov kum bil Ilija Gagov. 3. Vo gradot Sinsinati, Ohajo, vo 1928 godina bila osnovana organizacijata „Bistrica” po inicijativa na Sr. Jankov i Hr. a~ov. Organizacijata imala svoe u~ili{te i dramska grupa, koja ja pretstavila, me|u drugoto, i dramata „Makedonska krvava svadba”.
4. Organizacijata „Todor Aleksandrov” bila osnovana vo 1923 godina, vo gradot Ingstaun, Ohajo, po raspa|aweto na makedono-buraskoto dru{tvo „Prilep”. Ovaa organizacija razvila golema humanitarna dejnost, taka {to taa sobrala od svoite ~lenovi i ispratila pogolema suma pari za makedonskite begalci vo Bugarija. Vo 1936 godina organizacijata uspeala da podigne makedonski naroden dom. Taa organizirala dva kongresi na MPO - devettiot i osumnaesettiot. Isto taka go organizirala i prviot makedonskohrvatski sobor vo Amerika, koj se odràl vo 1934 godina. Vo ramkite na organizacijata „Todor Aleksandrov” postoele dve sekcii: ènska i mladinska. lenovite na ovaa organizacija ja osnovale i makedono-bugarskata crkovna op{tina vo Ingstaun. Vo ovoj grad makedonskite iselenici poteknuvale, glavno, od Prilepsko, Krivopalane~ko, Bitolsko, Prespansko i Lerinsko. 5. Vo gradot Elvud Siti, Pensilvanija, vo 1934 godina vo mesec avgust be{e osnovana organizacijata „Mara Buneva”, glavno, od iselenici od Resensko. 6. Na 6 noemvri, vo 1921 godina vo gradot Stilton, Pensilvanija, bilo organizirano makedonskoto dru{tvo „Prilep”, koe podocna vleze vo sostavot na MPO. Najgolemiot del od ~lenovite na ovaa organizacija poteknuvale od gradot Prilep. Vo 1926 godina organizacijata go organizirala pettiot kongres na MPO. Vo gradot Stilton makedonskite iselenici izgradile svoj naroden dom, potoa crkvata „Sv. Blagove{tenie”, a organizacijata imala svoja sopstvena ku}a. 7. Vo gradot Dejton, Ohajo, na 1 mart 1922 godina, postoelo Makedonsko bratstvo. Od 1929 godina bratstvoto go promenilo imeto na „Makedonska politi~ka organizacija ’Pirin‘“. Osnova~koto sobranie se odràlo vo ku}ata na D. Iv. Calibanov, rodum od s. Zeleni~e. Vo 1927 godina vo ramkite na organizacijata bila formirana ènska sekcija, a vo 1937 godina bilo otvorno u~ili{te. Isto taka, postoela i mladinska sekcija. Organizacijata „Pirin” imala svoe zname koe bilo osveteno vo 1928 godina. 8. Edna od posilnite makedonski organizacii vo ramkite na MPO bila organizacijata „Kostur”, od gradot Fort Vejn, Indijana, osnovana vo mesec noemvri Istraùvawa 1921 godina. Osnova~koto sobranie se odràlo na 21 noemvri vo Fort Vejn. Vo organizacija na organizacijata „Kostur” se odràl prviot kongres na MPO, na 1-vi oktomvri 1922 godina. Ovaa organizacija isto taka bila organizator i na 3-ot i na 13-tiot kongres na MPO. Vo 1928 godina bila sozdadena ènskata sekcija, a vo 1929 godina mladinskata sekcija. Najgolemiot del od ~lenovite na organizacijata „Kostur” poteknuvale glavno od selata vo Popolieto, Egejska Makedonija: Vi{eni, [estevo, Bugarska Blaca, Bap~or, Tioli{ta, ere{nica i drugi mesta. 9. Na 10 fevruari 1926 godina vo gradot Klivlend bila osnovana organizacijata „Vardar”. Osnova~koto sobranie se odràlo vo ku}ata na Nikola Pargov. Vo 1929 godina bila formirana ènskata sekcija pri organizacijata. Isto taka vo nejzinite ramki rabotela i mladinska sekcija. Vo 1932 godina organizacijata „Vardar” bila organizator na 11-setiot kongres na MPO. Znameto na organizacijata bilo osveteno vo 1928 godina. 10. Organizacijata „Hristo Matov” bila formirana vo gradot Maslon, Ohajo na 2 juni 1931 godina. Znameto na organizacijata bilo osveteno na 10 maj 1936 godina. Mnozinstvoto od ~lenovite na organizacijata „Hristo Matov” od Maslon, po poteklo bile od Prespasnko, Lerinsko, Resensko i Kostursko. 11. Makedonskite iselenici od gradot Kenton, Ohajo, na 21 noemvri 1923 godina ja osnovale organizacijata „Boris Sarafov”. Osnova~koto sobranie se odràlo po inicijativa na grupa na{i iselenici vo restoranot na bra}ata Pe{evi. Vo ramkite na organizacijata postoele ènska i mladinska sekcija. Najgolemiot del od Makedoncite - ~lenovi na organizacijata poteknuvale od Zapadna Makedonija, okolu 200 lica. 12. Vo gradot Alabani, Wu Jork, na 30 januari 1938 godina bila osnovana organizacijata „Argir Manasiev”. Vo ovaa mala organizacija, glavno, ~lenuvale makedonski iselenici od Gevgelisko. 13. Makedonskata organizacija „Balkanski mir” bila osnovana od na{ite iselenici vo gradot Lensing, Mi~igen vo 1923 godina. Vo 1939 godina bila osnovana mladinska sekcija, koja broela 15 ~lenovi. 14. Edna od pozna~ajnite makedonski iseleni~ki organizacii vo sostavot na MPO, bila organizacijata „Ba{tin kraj”, odnosno „Tatkov kraj”. Taa bila osnovana vo gradot Granit Siti, Ilinois, vo 1924 godina. Vo 1933 godina bila formirana ènskata sekcija. Znameto na organizacijata „Tatkov kraj” bilo osveteno vo 1929 godina. Vo ramkite na ovaa organizacija deluvala i teatarska grupa, koja izvela mnogu drami, me|u koi, i dramata „Makedonska krvava svadba”. 15. Makedonskite iselenici od gradot Springfild, Ohajo, na 22 april vo 1922 godina ja osnovale organizacijata „Solun”. Osnova~koto sobranie se odràlo vo kafeanata na Vangel Tonev, rodum od gr. Voden. Formiranata vo toa vreme organizacija be{e nare~ena „Ma~enik”, a duri potoa bila preimenuvana vo „Solun”. Vo 1927 godina bila formirana ènskata sekcija. Znameto na makedonskata organizacija „Solun” bilo osveteno vo 1928 godina vo gr. Detroit za vreme na odrùvaweto na 7-ot redoven kongres na MPO. 41
Page 2 and 3: sonarodnici, Maticata na iselenicit
Page 4 and 5: Ogledalo 4 Pi{uva: M-r Ivan Xo Petr
Page 6 and 7: Mirror 6 Written by M-r Ivan Joe Pe
Page 8 and 9: Oko Na{iot razgovor bi go zapo~nale
Page 10 and 11: Prava linija Si be{e edna{ edna dr`
Page 12 and 13: Istorijata ~esto gi kaznuva narodit
Page 14 and 15: Re~ Krizata so koja se soo~uva gr~k
Page 16 and 17: Portret 2009-ta godina e godina na
Page 18 and 19: Dijaspora Na 28 dekemvri 2008 godin
Page 20 and 21: Iseleni~ka gordost Majk Zafirovski
Page 22 and 23: 22 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICIT
Page 24 and 25: Diajspora „Sega e povtorno Boì}
Page 26 and 27: Objektiv 26 ILUSTRIRANA REVIJA
Page 28 and 29: Objektiv 28 ILUSTRIRANA REVIJA ZA I
Page 30 and 31: Objektiv 30 ILUSTRIRANA REVIJA ZA
Page 32 and 33: Ogni{te ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELE
Page 34 and 35: 34 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICIT
Page 36 and 37: noto obra}awe kon nego za vreme na
Page 38 and 39: velikobugarski projavi). Deneska pa
Page 42 and 43: @olti stranici Mitropolitskiot sobo
Page 44 and 45: Dva prsta Kostadin Saraginov, pravn
Page 46 and 47: Dva prsta 46 1kgr. zelka 120 g
Page 48 and 49: Antikvarnica zbliùvawe me|u niv. O
Page 50: Na krstot Praznikot na Svetite Tri

sonarodnici

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?