sonarodnici

ima vi{ni-~ere{ni. No, imeto ne go
dobilo po izobilieto na vi{novi drvja,
koi gi ima no ne vo golem broj tuku po
viso~inite na koi e rasprostraneto.
Legendata veli deka seloto bilo
izgradeno koga osmanliite vladeele vo
Makedonija. Na mestoto na dene{noto
selo, toga{ nemalo ni{to. Predanieto
veli deka koga `itelite na Rado`da
begale od zulumot na ba{ibozukot i na
turskiot asker, se kriele vo planinata.
Tamu po~nale da kradat ku}arki i go
napravile Vi{ni. Koga selanite }e gi
pra{al nekoj kade `iveat, kuso odgovarale
- na vison, na visoko, na vi{nine. Ottamu
doa|a imeto Vi{ni i ne e povrzano
so ovo{je.
Vremiwata stari, te{ki gi naterale
lu|eto da begaat i da se skrivaat
vo planinite ili karpite, samo da
bidat po{tedeni od zulum}arite. Se
smeta deka ova selo e me|u postarite vo
op{tinata. Mnogu vekovi ropstvo pominale
no Vi{nenci verata i nacijata ne
gi prodale na nieden porobuva~. Bilo
i ostanuva da postoi kako ~isto makedonsko
i pravoslavno selo so nekolkun
familii Vlasi.
Vo ova selo postojat sedum pravoslavni
crkvi: Sv Atanasij, Sv. Nikola,
Sv. Kliment, Sv. Nedela, Sv. Spas, Sv.
Petka, Sv. Vra~i. Vo prvata se vr{at site
slu`bi i obredi, a vo drugite se slavi
samo na nivniot imenden. Crkvata Sv.
Petka e izgradena po inicijativata i
zalo`bite na Slavko \or|ovski so svojata
familija od selo Vi{ni, a osvetena
vo juli 2007 godina.
Seloto Vi{ni e so borben duh i
tradicija. Vo NOB za sloboda na makedonskata
nacija zaminale vo partizani
golem broj mladinci na Karaorman,
Slavej Planina i na drugi mesta. A
svoite `ivoti na boi{tata gi ostavija
Qube Simonoski, Boris Vol~eski, \or|i
Klenkoski.
Po osloboduvaweto seloto se preporodi.
Site lu|e, stari-mladi, ma{ko
i `ensko, u~enici, studenti se dadoa vo
izgradba na seloto. Se otvori nov sovremen
pat Vi{ni-Struga, na sretselo se
izgradi mladinski dom, na vi{nenskata
reka se izgradi elektri~na centrala,
napraven e vodovod do sekoja ku}a, popraveni
se i napraveni se novi ku}i.
Seloto broe{e okolu 200 ku}i so brojnost
od 650 do 1000 `iteli, a postoe{e
i redovno {estgodi{no u~ili{te. Od
1945 godina do negovoto zatvorawe na
slu`ba bile ovie u~iteli: Janko Mitrevski
od selo Vi{ni, \oko Cvetkovski
od selo Qubani{ta, Angele \orgioski od
selo Oktisi, Aco i Makedonka od Bitola,
Damjan Nasteski, Stojan Ta{tanoski i
Nede Simonoski od selo Vi{ni. Site
ovie nastavnici mo`at da se gordeat
so nivnite generacii u~enici, a denes
zavr{eni nastavnici, profesori, doktori,
pravnici, ekonomisti, agronomi,
in`eneri, tehni~ari i dr.
Naselenieto od ova selo otsekoga{
se zanimavalo so zemjodelie, {umarstvo,
sto~arstvo, a najmnogu so pe~albarstvo.
Nadaleku se poznati vi{nenskite
yidari, fasaderi, tesari. Poradi toa
re~isi celoto selo e otseleno po razni
gradovi i dr`avi. najmnogu gi ima vo
Struga, Ohrid, Bitola, Skopje. Vo Srbija
vo Ni{, Rakovica, Belgrad. Vo Slovenija,
Italija, Amerika, Avstralija i drugi
zemji.
Vo Vi{ni poradi migracijata selograd
ostanale da `iveat u{te 10-20 fa-
Ogni{te
Postavena vo edna karpa, koja od podno`jeto pa do samiot objekt e vo visinska
razlika od okolu devedeset metri, sovladana so pat~e vkopano vo karpestiot
teren a vo ponovo vreme so betonski skali i `elezna ograda. Prirodniot
otvor na pe{terata se nao|a na ju`nata strana i e zatvoren vo dolniot del so
kamen, vo koj e smestena vleznata vrata. Denes od stariot hram, napraven od
drvena gra|a, ostanale samo tragi.
Denes lo{ata sostojba na `ivopisot se dol`i pred s$ na neposrednoto
vlijanie na atmosferskata vlaga, koja za vreme na vla`nite periodi od godinata
navleguva vo vnatre{nosta i predizvikuva mehani~ki erozii.
Vo apsidalniot del e naslikana sv. Bogorodica koja za prvpat e signirana
kako Spiliotisa, t.e. Pe{terna, od tipot na Oranta, so maliot Hristos na gradite,
a pod nea e naslikana golema kompozicija „Liturgiska slu`ba na Svetite
arhierei”: sv. Vasilie Veliki i sv. Jovan Zlatoust. Tie se poklonuvaat
na Svetata trpeza na koja e polo`en maliot Hristos. Na severnata strana se
naslikani Svetite vra~i - doktori: sv. Kuzman i Damjan, a do niv Svetitelkite
– ma~enici: sv. Marina, sv. Nedela, sv. Tekla i sv. Petka.
Nepoznatiot zograf ni se poka`uva kako soliden majstor koj svoite figuri
mnogu ve{to gi vklopuva vo neramniot prostor, poradi {to tie ne gubat
mnogu od realnosta na formite i proporciite. Realen e vpe~atokot deka
naslikanite likovi vo ovie kompozicii zografot mnogu ve{to gi transformira
preku edna monumentalna forma.
Sumiraj}i gi na kraj celokupnite dosega{ni iska`uvawa na ovaa pe{terna
crkva, bi zaklu~ile deka e so~uvan eden izvonreden i po svojata specifi~nost
redok spomenik, kade {to ~ovekot–isposnik, koristej}i gi prirodnite ubavini,
napravil edno prijatno kultno mesto za svoite potrebi.
milii. Nema podmladok, nema {kolo, ne
e ona {to be{e pred 30-40 godini. Vo
seloto ostanaa samo babi i dedovci. So
pravo edna stara vi{nenka seloto go
nare~e „Selo na starci” ili „Svekrvino
Selo”.
No, pulsot na `ivotot vo Vi{ni s$
u{te ne e zapren. Vi{nenci iako rastureni
po cel svet, so zaedni~ki sredstva
i so pomo{ na ARM uspeaja da go
popravat patot Struga – Vi{ni i da go
asfaltiraat, a mesnata zaednica pravi
napori za revitalizacija na ova selo.
Mnogu lu|e gi saniraat svoite ku}i,
gradat vikendi~ki, za razvivawe na
selski turizam. Vo plan e i popravka
na ski-liftot kako i sanirawe na
patekata za skijawe so {to }e se razvie
zimskiot turizam, a stariot mladinski
dom i u~ili{teto }e bidat pretvoreni
vo motel.
33