sonarodnici

Antikvarnica
zbli`uvawe me|u niv.
Osamostojuvaweto na Pirinska
Makedonija vrz dr`avnotvorna osnava
}e nanese silen udar na besramniot
Versajski dogovor od 1919 godina koj
ja raspar~i Makedonija pod trite balkanski
okupatori. Jugoslavija ve}e
ima dadeno dr`avni~ka i nacionalna
avtonomija na nejziniot del od
Makedonija, a koga i Bugarija toa }e go
stori vo Pirinska Makedonija, toga{
za nas Makedoncite }e bide mnogu
polesno da barame i tretiot partner
na Versajskiot dogovor Grcija da se
otka`e od svojot del od makedonskata
pqa~ka. Dene{nite upravnici na Narodna
Republika Bugarija treba edna{
zasekoga{ da razberat deka Vardarska
i Egejska Makedonija, a toa e ogromniot
del od Makedonija, zasekoga{ se
izgubeni za planovite za edna golema
Sanstefanska Bugarija. Zatoa, Narodna
Republika Bugarija }e ima mnogu pogolema
polza ako ovozmo`i na terenot
na svojata mala pirinska zona da se
izgradi edna socijalisti~ka republika
Makedonija vo koja nejzinoto
makedonsko naselenie da za`ivee sloboden
nacionalen `ivot, a istovremeno,
Narodna Republika Bugarija }e
gi dobie simpatiite na Makedoncite
od site tri dela na Makedonija. Vo
dosega{nata „makedonska” politika na
bugarskata dr`ava koja stara od nejzinoto
posledno voskresnuvawe (1878
g.), predominira{e samo nacionalen
egoizam i dr`avni~ka megalomanija, a
mnogu malku ili nikako razum, i u{te
pomolku vistinska gri`a za sudbinata
na bra}ata Makedonci. Zaradi bezrazumnosta
na generaciite od bugarskite
politi~ari Bugarija do`ivea
nekolku nacionalni katastrofi, kako
{to so pravo uka`uva Dragan Bogdanovski.
Makedoncite odamna razbraa
deka nitu edna balkanska dr`ava, a vo
toj broj i Bugarija, ne saka i ne mo`e
da mu donese sloboda na makedonskiot
narod. Makedonskiot narod denes
e svesen deka sloboda mo`e da ima
samo vo svoja sopstvena nacionalna
dr`ava.
Istorijata poka`a deka Bugarija
so osvojuvawa ili so vojni nikoga{ ne
mo`e da ja zavladee cela Makedonija,
a denes i samite Makedonci poka`aa
deka pod nikakvi uslovi ne sakaat
da se priklu~at vo ramkite na bugarskata
dr`ava. No dene{nata bugarska
dr`ava (Narodna Republika Bugarija)
mo`e da go postigne vo Makedonija ona
{to nikoja porane{na bugarska vlada
ne mo`ela da go postigne: cela Makedonija
da stane prijatelska i bratska
na Bugarija. A ova ne{to }e mo`e da se
48
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija
ostvari ako Makedonija bide nebugarska,
tuku makedonska Makedonija -
bratska na Bugarija.
Makedonskiot narod ne e neblagodaren
narod, toj ve~no }e i bide blagodaren
na NR Bugarija ako taa ovozmo`i
i pomogne Pirinska Makedonija da
dobie status na socijalisti~ka republika
Makedonija kako nacionalna
dr`ava na makedonskiot narod. Nie
makedonskite patrioti od redovite
na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe
na Makedonija apelirame
preku na{iot borben organ „Makedonska
nacija” do dene{nete upravnici
na Narodna Republika Bugarija:
Dajte nacionalna sloboda na
na{iot narod vo Pirinska Makedonija!
Ovozmo`ete Pirinska Makedonija
da stane Socijalisti~ka Republika
Makedonija kako nacionalna dr`ava
na makedonskiot narod!
Zo{to ne go po~ituvate pravoto
na nacionalno samoopredeluvawe na
narodite koe vleguva kako sostavna
komponenta na marksizmot - leninizmot?
A vie ste nakakva socijalisti~ka
dr`ava!
Kosta Vretenarov
Pod parolata „po~ituvawe na razlikite”
po pra{aweto za nacionalnata
pripadnost na Makedoncite koi postojat
me|u Belgrad i Sofija, a pod direktno
pokrovitelstvo na Sovetskiot
Sojuz, koj vo interesot na svojata politika
na Balkanot e zainteresiran da se
dojde do zbli`uvawe me|u Jugoslavija
i Bugarija, a so toa i do zbli`uvawe
na Jugoslavija so sovetskiot blok, ovaa
esen dvete zainteresirani balkanski
prestolnini, po nastojuvawe, pa i pod
pritisok od Sovetskiot Sojuz, napravija
obidi za podobruvawe na nivnite
me|udr`avni~ki odnosi. Vo ovaa
„smiruva~ka” akcija me|u dvete balkanski
prestolnini posreduvaa li~no
najgolemite sovetski rakovoditeli:
Bre`wev, Kosigin i Podgorni i vo
rezultatot na nivnata „anga`iranost”
po makedonskoto pra{awe, dojde vo
Sofija do poseta na sekretarot na
Izvr{noto biro na Sojuzot na komunistite
na Jugoslavija Stane Dolanc i
na ministerot na nadvore{ni raboti
na Jugoslavija Milo{ Mini}. No i
Angel Canev
ovie sredbi me|u jugoslovenskite i
bugarskite politi~ari ne donesoa
ni{to novo za nas Makedoncite, a samo
gi potvrdija postojnite razliki me|u
Sofija i Belgrad po pra{aweto za
nacionalnata pripadnost na Makedoncite
i makedonskoto malcinstvo vo
Bugarija. Od jugoslovenska strana na
ovie diplomatski sredbi be{e izjaveno
deka odnosite me|u Jugoslavija i
Bugarija „se razvivaat dobro”, no deka
tie bi mo`ele da bidat u{te podobri
ako Bugarija go priznae makedonskoto
nacionalno malcinstvo vo Bugarija.
Za prv pat Jugoslavija sega vo Sofija
otvoreno go postavi pra{aweto za
priznavawe na nacionalnite prava
na Makedoncite vo Pirinska Makedonija.
Nie patriotite od Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na
Makedonija nema da bideme neskromni
ako ka`eme deka na{eto Dvi`ewe i
na{eto spisanie „Makedonska nacija”
ja prisilija Jugoslavija da zboruva za
sudbinata na makedonskoto nacionalno
malcinstvo vo Bugarija. Osoben
rezultat dade memorandumot na DOOM
do vladite na evropskite dr`avi vo
koj be{e izneseno deka Jugoslavija
ne gi za{tituva `ivotnite interesi
na makedonskata nacija. Memorandumot
na DOOM pretstavuva{e golema
{lakanica za Belgrad i za negovite
vazali vo Skopje, pa zatoa sega Jugoslavija
od nemaj-kade za prv pat po~na
da go podiga pra{aweto za priznavawe
na nacionalnite prava na Makedoncite
ne samo vo Bugarija, tuku i vo Grcija.
Me|utoa, rezultatot od dvete sredbi vo
Sofija poka`a deka Belgrad istapil