sonarodnici

Recommendations

Info

Prava linija Si be{e edna{ edna dràva, Socijalisti~ka Republika Makedonija, vo granicite na porane{na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Nejzinite Makedonci gi u~ea deka nivnite predci kako „Sloveni” se doselile od zad Karpatite vo {estiot vek od na{ata era, go preplivale Dunav so trski v usta i do{le kako „Alisa vo zemjata na ~udata” vo zemjata Makedonija. „Za da ne gi poistovetuvaat za Srbi i Bugari,” kako {to veli Kiro Gligorov, „se narekle Makedonci, spored imeto na zemjata {to ja naselile Makedonija”. I, Kiro Gligorov, prodolùva, „nie ne sakame da go prisvojuvame kulturnoto i istoriskoto nasledstvo na anti~ka Makedonija i na Aleksandar Veliki”, zavr{en citat. Za istorijata na Makedoncite i na Makedonija nadvor od aktuelnite granici na Republikata, nas Makedoncite re~isi i ni{to ne n$ u~ea. Poto~no, celo vreme ne laèa. Zatoa, od rodina ili tatkovina, od Makedonija ni napravija èlezni~ka stanica so bileti vo eden pravec, po narodnata „rodi me majko da zaminam, v tu|ina da odam i nikoga{ pove}e vo Makedonija da ne se vratam”. Zaboravame zo{to rodnoto mesto na Goce Del~ev e vo Grcija, zaboravame zo{to toa tamu kade {to se slu~ile Kresnenskoto i Razlove~koto vostanie denes e vo Bugarija, zaboravivme zo{to toa tamu kade {to se slu~ilo makedonskoto Negu{ko vostanie denes e vo Grcija. A, s$, seto toa se slu~ilo vo Makedonija pred nejzinata podelba i okupacija od Srbija, Bugarija, Grcija i Albanija vo balkanskite vojni vo 1912-1913 godina. 10 Pi{uva: Todor Petrov ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Otkako SFRJ se raspadna, Makedonija kako Republika, vo aktuelnite granici, stana samostojna i suverena dràva. Grcija veda{, takva kakva {to ve{ta~ki Anglija i Francija ja sozdale vo 1831 godina, zapo~na nevidena agresija so barawe za promena na dràvnoto ime na poslednata vozobnovena Makedonska dràva - dràvata Makedonija. Navodno na{eto ime pretstavuvalo iredentisti~ka aspiracija za del od gr~kata dràvna teritorija, iako s$ do okupacijata vo Prvata i Vtorata balkanska vojna vo 1912-1913 godina Atina bila samo do Olimp planina, pod Belomorskiot del na Makedonija! I kako {to na{iot narod veli „sekoe zlo za arno “, taka i gr~kata agresija vrz Makedonija so genocidnoto barawe za promena na dràvnoto ime Makedonija, vo uslovi na komunikaciska globalizacija, go probudi genot kaj nas Makedoncite da im vratime za genezata na temata Makedonija, od dedo Noe {to bi rekle, do denes. I bidej}i vo osnovata na ~ovekot e da otkrie koj e, od kade doa|a i kade odi, taka i nie, dojdovme do temata Makedonija, do belata rasa, do soyvezdieto Sirius i Atlantida kako pratatkovina na Makedonija. Bo`jiot gen kaj nas Makedoncite, so prirodno i neotu|ivo pravo na temata Makedonija, od ne duri ne sozdade ekskluzivitet. Tokmu poradi toa {to goleminata na sekoja civilizacija e vo univerzalnosta na nejzinite vrednosti, nie Makedoncite, kako drevna civilizacija, ednostrano duri deklarirame, deka kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo, tuku del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni politi~ki nacii, nezavisno od razlikite vo ~itaweto na istorijata od aspekt na sovremenata geopolitika, duri i nezavisno od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii. Zatoa, i ne n$ iritiraat deklaraciite i na Belgrad i na Sofija i na Atina i na Tirana, deka Makedoncite se Srbi, Bugari, Grci, odnosno Albanci. Vpro~em, ako Makedoncite se i Srbi i Bugari i Grci i Albanci istovremeno, odgovorot e sosema logi~ki i Srbite i Bugarite i Grcite i Albancite se Makedonci, bidej}i osnovata i na Srbija i na Bugarija i na Grcija i na Albanija e Makedonija. Toga{, razlikite vo ~itaweto na istorijata i razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii, koga site se povikuvame na isto kulturnoistorisko nasledstvo, ne treba da ne razedinuvaat i da bidat povod za vojna, tuku naprotiv, treba da ne obedinuvaat i pretstavuvaat faktor za mir, tolerancija i koegzistencija, mir, razbirawe i soìtelstvo. To~no e deka narodot toa e jazikot, no ne sekoga{ jazikot e deklaracija za etni~koto poteklo. Osobeno poradi faktot {to etnologijata denes ne pretstavuva ~ista genetika, tuku pred s$ kultura. Ottuka, takanare~enite dràvi - nacii Srbija, Bugarija, Grcija i
Prava linija Albanija okolu Republikata Makedonija, ili na zemjata makedonska, iako dobile suvereni od zapadnite kralski dinastii i granici na teritorii kako dràvi za nivni interesi na ovie prostori, monolitnosta i homogenosta moèle da gi odràt edinstveno so silni avtoritarni i diktatorski reìmi. I ne slu~ajno zapadnite sili za celo vreme od sozdavaweto, vo ovie novi-nacii dràvi (po logikata razdeli pa vladej, sekomu del od Svetata zemja Makedonija, se razbira so nova notifikacija) na zemja makedonska i od narod makedonski, poddrùvale diktatorski reìmi i voeni hunti. Zatoa i se slu~i, koga padna komunizmot vo Bugarija i reìmot na Todor @ivkov, gra|anite go zapalija Parlamentot vo Sofija. Koga padna komunizmot vo Albanija i reìmot na Enver Hoxa, gra|anite gi opqa~kaa kasarnite i policiskite stanici. Koga padna komunizmot vo Srbija i reìmot na Slobodan Milo{evi}, gra|anite go zapalija Sobranieto vo Belgrad. Koga padna komunizmot vo Romanija i reìmot na Nikolae au{esku, gra|anite po itna postapka au{esku go egzekutiraa. Zatoa {to ne ja ~uvstvuvaat taa dràva za svoja, odnosno dràvata za niv pretstavuva ko{mar od koj mora da izlezat i toa se slu~uva i }e se slu~uva, do obedinuvaweto vo Makedonija kako prirodna i neotu|iva ramka za sloboda! Ona {to se slu~uva vo Grcija denes e samo bumerang na edna istoriska vistina. Ubistvoto na u~enikot e samo povod, no edno ogromno breme vrz gr~kite dràvjani (ne Grci) koe nekoga{ mora da pukne i puka. Otporot kon uniformata (vojni~ka ili policiska) kako sinonim na voenata hunta i na dràvniot teror vrz slobodata i pravata na gra|anite. Koga Grcija bi se razloìla po etni~ka osnova, }e konstatirame deka vo nea ima s$, samo Grci ne! Makedoncite, Vlasite, Albancite, Turcite, Romite, \upcite, site zaedno vo Grcija se nekolkupati pove}e od malcinstvoto Crnci vo Atina doseleni vo vremeto na Aleksandar od Etiopija i subsaharska Afrika. I koga vo takvi uslovi sakate da sozdadete dràva Grcija, zemja na mitologija bez istorija, doa|ate do zaklu~ok deka taa teritorija ne moè da se odrùva i upravuva nikako poinaku osven so dràven teror i diktatura. Zatoa Grcija e posledniot bastion vo Evropa na antimakedonizmot, ksenofobijata, rasizmot, naci-fa{izmot, rasizmot, seta dekadencija na zloto od svetot konzervirana i kondenzirana na edno mesto. Dràva koja ve{ta~ki e sozdadena, dràva koja se upravuva po sistemot na naduvan balon, se raspa|a po site {avovi, balonot najsilno puka, zatoa {to za tie gra|ani na koi svesno re~isi sto godini im se pere mozokot so dràva na mitologija bez istorija, vistinata nekoga{ mora da izleze na videlina. Polo{oto sledi. Nie za toa ne sme im vinovni, no toa }e gi snajde i gi snao|a... Iako mnozinstvoto ni se bra}a po krv ta zatoa ja ~uvstvuvaat tolku silno Makedonija. ...I tokmu poradi toa, vo presret na 100-godi{ninata od podelbata i okupacijata na Makedonija, od po~etokot na genocidot vrz makedonskiot narod od balkanskite vojni 1912-1913 godina, koj kontinuirano trae do denes, makar i konspirativno ili prosvetitelski, so porakata: „Makedonskata sveta zemja koja{to Vie so krv ja okupiravte, ne Vi ja prodadovme, nitu Vi ja podarivme. Taa nikoga{ nema da bide Va{a! uvajte ja, po~ituvajte ja, sakajte ja, obrabotuvajte ja, no znajte, deka utre, koga Va{ite deca }e si igraat, vo sekoe poto~e, vo sekoja reka, pod sekoe drvo, pod sekoj kamen, ìveat duhovite na na{iot dreven narod makedonski. I naskoro, mnogu pobrgu otkolku {to Vie moète i da si pomislite, duhot na semo}niot na{ Vrhoven Bog Makedonski - Makedon, }e sleta nad ovaa zemja i so svojot zdiv }e gi otkorne plitko zakopanite koski na Va{ite mrtvi predci i }e gi isfrli preku Sinoto, Beloto i Crnoto More, vo Azija i Afrika, onamu od kade {to do{le, a na{eto seme kako Feniks povtorno }e nikne na svojata sveta zemja Makedonija!”... ...Ako ~ovekot od pamtivek go ma~at odgovorite na pra{awata koj e, od kade doa|a i kade odi, Atina n$ isprovocira nas Makedoncite, poangaìrano da dademe odgovori na pra{awata: koi se Makedoncite, od kade doa|aat i kade odat?! A, polni sme so istoriografija, so faktografija, so bibliografija od relisi celiot svet, od site arhivi i od site biblioteki. Makedonija i Makedoncite ne se ve}e vo aladinovata lamba na Atina i nejzinite mentori od tipot na Drojzen so izmisleniot „helenizam”. Makedonskiot duh kako Feniks ve}e ni{to ne go sopira... 11
Page 2 and 3: sonarodnici, Maticata na iselenicit
Page 4 and 5: Ogledalo 4 Pi{uva: M-r Ivan Xo Petr
Page 6 and 7: Mirror 6 Written by M-r Ivan Joe Pe
Page 8 and 9: Oko Na{iot razgovor bi go zapo~nale
Page 12 and 13: Istorijata ~esto gi kaznuva narodit
Page 14 and 15: Re~ Krizata so koja se soo~uva gr~k
Page 16 and 17: Portret 2009-ta godina e godina na
Page 18 and 19: Dijaspora Na 28 dekemvri 2008 godin
Page 20 and 21: Iseleni~ka gordost Majk Zafirovski
Page 22 and 23: 22 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICIT
Page 24 and 25: Diajspora „Sega e povtorno Boì}
Page 26 and 27: Objektiv 26 ILUSTRIRANA REVIJA
Page 28 and 29: Objektiv 28 ILUSTRIRANA REVIJA ZA I
Page 30 and 31: Objektiv 30 ILUSTRIRANA REVIJA ZA
Page 32 and 33: Ogni{te ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELE
Page 34 and 35: 34 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICIT
Page 36 and 37: noto obra}awe kon nego za vreme na
Page 38 and 39: velikobugarski projavi). Deneska pa
Page 40 and 41: Istraùvawa 40 Pi{uva: Tanas VRA@IN
Page 42 and 43: @olti stranici Mitropolitskiot sobo
Page 44 and 45: Dva prsta Kostadin Saraginov, pravn
Page 46 and 47: Dva prsta 46 1kgr. zelka 120 g
Page 48 and 49: Antikvarnica zbliùvawe me|u niv. O
Page 50: Na krstot Praznikot na Svetite Tri

sonarodnici

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?