sonarodnici

Istorijata ~esto gi kaznuva
narodite i dr`avite koi
se obiduvaat da ja naditrat
svojata sudbina. Pred toa im
ispra}a predupreduvawa vo
vid na signali {to tie od nevnimanie
ili od pregolemata va`nost {to si ja
pridavaat ne gi zabele`uvaat. Predupreduvawata
kon Srbija i kon Bugarija
bea isprateni pred dvaesetina godini.
Dvete dr`avi ne im posvetija vnimanie
i Srbija ve}e trpi posledici, a
Bugarija doprva }e strada. Kako del od
prirodniot svet i ~ove~koto op{testvo
se pot~inuva na zakonot na zemjotresite.
Seriozniot potres go najavuvaat
nekolku pomali. Koga imame predvid
deka dosega{nite predupreduvawa
za Grcija bea vo periodot 1946 - 1949
godina so Gra|anskata vojna i 1967
- 1974 so fa{isti~kata diktatura na
„crnite polkovnici”, mo`eme da pretpostavime
{to ja o~ekuva vo idninata.
Vpro~em istoto se odnesuva i za Evropa
i glavno za dr`avite od Evropskata
unija. Ne slu~ajno i dvete dosega{ni
svetski vojni po~naa na evropskiot
kontinent, koj{to dade i najmnogu
`rtvi i najmnogu be{e razurnat. Vo toj
od na nastani nema ni{to misteriozno.
Bumerangot na istorijata sekoga{ se
vra}a kon agresorite, kon tie koi se
samoveli~ale, ili kako Piemont na Evropa
ili kako lideri na Balkanot. Vo
sporedba so Srbija i Bugarija, Grcija
ima najte{ki op{testveno-psiholo{ki
problemi. Kako dolgogodi{en satelit
na Moskva, pred toa na Germanija, a
denes na SAD, Bugarija nikoga{ ne se
sfa}ala seriozno vo svetot. Ubavo
iska`an dokaz za toa e deka vo dvaesettiot
vek me|unarodniot amblem na
ovaa dr`ava bea prirodni bogatstva
kako {to se masloto od rozi i bacilus
bulgarikus (za kvasewe kiselo
mleko), plus Makedonecot Dimitrov
na Lajpci{kiot proces. Psiholo{kiot
problem vo bugarskoto op{testvo e
pome|u veli~eweto na poluizmislenoto
minato i diplomatskiot i otvoreniot
prezir kon Bugarija od me|unarodnite
faktori. Za razlika od „dr`avata na
Stoi~kov”, Srbija - kolku {to e omrazena
zaradi svojot nacionalizam, tolku
i e uva`uvana za samostojniot pat na
razvojot i kako osnoven faktor vo
porane{na Jugoslavija. Srbija katastrofira,
bidej}i bez da ima neophoden potencijal
saka{e da ja igra ulogata na
Jugoslavija vo me|unarodniot proces.
Na Grcija i e u{te polo{o, bidej}i vo
sporedba so ne dolgata, no kompaktna
12
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija
Pi{uva:
Stefan Vlahov Micov
Pogledi
srpska istorija od srednovekovieto do
denes, propagira ~etiri iljadagodi{ni
mitolo{ki i istoriski izmislici.
Ne Srbija, tuku Grcija e vistinskoto
galeni~e na Evropa vo poslednite tri
vekovi. Toa se dol`i na ostrata evropska
reakcija me|u ekspanzijata na
Osmanliskata imperija, koja {to stasa
do Viena. Turcite bile smetani za
Varvari, no vistinskiot strav za Evropa
doa|al od faktot deka imeno turskata
kultura, jazik, religija i kujna
po~nuvaat da se nametnuvaat ne samo na
Balkanot i vo Sredniot Istok, tuku i vo
„srceto” na Evropa. Zaradi kontrabalans
Angli~anite i Francuzite po~naa
da gi propagiraat ideite na antikata. I
kon falsifikatite na anti~kite Elini
po~nuvaat da dodavaat svoi izmislici
vo polza na „neroden Petko” (nepostojnata
u{te gr~ka nacija i dr`ava). Vo
1831 godina so me|unarodna poddr{ka
Grcija e oslobodena od osmanliskata
vlast, a kako i sekoe nedonoseno brza
da se zgolemi za smetka na sosedite.
Evropskata politika go aktuelizira
mitot za drevnoelinskata kultura, go
postavuva vo osnovata na evropskata
civilizacija i ja vrzuva Grcija kon toj
mit. Na samite Grci im e pretstavena
ulogata na ku~iwa ~uvari {to treba da
go branat mitot. I toa do denes.” Cela
Grcija mi li~e{e na evtin zabaven park
so iskr{eni mermerni statui, kade {to
visokostru~no ti nabivaat vo glava lekcii
za drevnogr~kata kultura... „(Pol
Teru). Dene{nite nemiri vo Grcija ne
se iznenaduva~ki nitu spored vremeto
nitu spored mestoto. Ubistvoto na
petnaesetgodi{niot Aleksandar Grigoriopolos
od policijata i vklu~uvaweto
na anarhisti vo masovnite protesti se
znaci na sudbinata, bidej}i Grcija od
sozdavaweto dosega e policiska dr`ava.
A anarhizmot i voop{to levi~arskite
dvi`ewa se najsilni vo dr`avi od takov
tip. Gr~koto op{testvo propagira
pred svetot deka e demokratsko i tolerantno,
no vistinata e sprotivna. Gr~koto
op{testvo e dlaboko konzervativno,
iskompleksirano i frustrira~ko. Toa
e op{testvo {to generira vnatre{no
nasilstvo i ra|a omraza kon sosednite
dr`avi i narodi.” Grcite mi se
storija u{te pogolemi ksenofobi od
Francuzite, poizbuvlivi i iracionalni,
nivnata dr`ava e ponazadna duri
i od Hrvatska. Grcite gi preziraat Albancite
i gi deportiraat. Gromoglasno
gi prokolnuvaat Turcite. Se falat
so slavnoto minato, iako o~igledno
propu{taat odredeni periodi, tie {to
edvaj v~era - vo {eesettite godini kako
zapaleni demokrati se pomirija so voen
prevrat, {to sozdade eden od najreakcionernite
re`imi - sedumgodi{nata
diktatura na polkovnicite (Pol Teru).
„Grcite nemaat nitu mentalitet, nitu
mo`nosti da gi poddr`at izmislenite
im od Evropa mo`ni istoriski
konstrukcii. Zapla{eni se, sli~no na
Sizif, da bidat sma~kani pod taa istoriska
konstrukcija pa zatoa pribegnuvaat
kon apsolutna konzervacija” na
dr`avata, na crkvata, na politikata. Vo
dr`avata gospodarat nekolku proizvedeni
politi~ki klanovi koi i odgovaraat
na aristokratijata od 18 vek.
Dr`avata e obrazec na verski fanatizam
i reakcionernost. Srednata klasa
e obezvredneta i o~ajna, bidej}i e vo
uloga na „tretiot uslov” spored vremeto
na Francuskata revolucija od 1789
godina. Samo {to vo slu~ajot glaven
dvigatel na buntot e mladinata, ~ija{to
nevrabotenost nadminuva 20 procenti.
Grcija stana ~len na Evropskata unija
vo 1981 godina od politi~ki pri~ini,
kako i Bugarija. Vo momentot pome|u
27-te ~lenki prvoto mesto po korupcija
na Grcija i go osporuva Bugarija.
Fakt e deka okolu 30 procenti od bruto
doma{niot proizvod na Grcija e delo
na sivata ekonomija i po toa e sli~na
so Sredna i Ju`na Italija, kade {to upravuva
mafijata. So dva zbora, gr~koto
op{testvo razjadeno od {ovinizam,
korupcija i nasilstvo se nao|a vo lavirint
bez izlez. Pre~istuvawe ne e
mo`no, bidej}i se truli samite osnovi
na gr~kata dr`ava. Bespatieto po koe
odi Grcija gi zapla{uva so kriza, mnogu
pote{ka od finansiskata, nejzinite
stari pokrovitelki vo Evropskata unija.
Takanare~enata Nova Evropa be{e
za~nata so lagi i nasilstvo. Doa|a
vremeto da se plati smetkata