sonarodnici

Aktuelnite politi~ari od trite gr~ki politi~ki semejstva: Karamanlis, Micotakis i Papandreu
demokratskite sili. Sudirot be{e
neizbe`en. Borcite na EAM povtorno
se vratija vo planinite na Grcija, na
28 oktomvri 1946 godina se formira
Demokratskata armija na Grcija, a vo
dekemvri i vremena vlada. Grcija
vleze vo krvava gra|anska vojna.
Opredeluvaj}i se na stranata na progresivnite
sili na Grcija, makedonskoto
nacionalno malcinstvo gi podnese
najgolemite `rtvi prosledeni
so negov egzodus.
Anglija nema{e sili da ja kontrolira
sostojbata i bara{e taa
uloga da ja prezemat SAD. So posebna
deklaracija na Predsedatelot na SAD,
Hari Truman od 12 mart 1947 godina,
SAD ja prezema ulogata i so ogromna
pred se vozduhoplovna poddr{ka gi
razbi edinicite na demokratskite
sili. Celta be{e da se so~uvaat
geopoliti~kite, strate{kite interesi
vo isto~niot Mediteran osobeno
zna~ajni vo periodot na studenata
vojna koja ve}e se razgoruva{e.
Povtorno demokratskite procesi
vo Grcija bea prekinati so `estoka
nadvore{na voena intervencija i
ogromni `rtvi. Na vlast doa|a radikalnata
desnica, preimenuvana
vo 1955 godina kako Nacionalen radikalen
sojuz (ERE) i }e ostane na
vlast s$ do 1963 godina. Vsu{nost
vladite vo celiot ovoj period }e bidat
pod direkten pritisok na tajnata
organizacija IDEA, osnovana u{te vo
1944 godina, kako i razuznava~kite
i policskite slu`bi, KIP i TEA.
Gr~koto op{testvo `ivee vo so zakon
za{titen teror.
Kon krajot na 50-tite godini pod
pritisok na krajno vlo{enata ekonomska
i socijalna sostojba, pokraj
Obedinetata demokratska levica
(EDA), koja u{te vo 1951 godina gi
obedini levite sili, vklu~itelno i
borcite na EAM, na politi~kata scena
se pojavija i liberalnite sili koi se
obedinuvaat vo 1961 god. vo Sojuz na
centarot (EK). I ovoj pat do radikalizacija
na politi~kite procesi doa|a
po ubistvoto na Grigoris Lambrakis
vo maj 1963 godina, pratenik od redovite
na EDA. Pokraj neposrednite
izvr{iteli, pripadnici na ekstremno
desni~arska grupa, nesporna e i
ulogata na policijata. Na povtornite
izbori od 16 fevruari 1964 godina
Sojuzot na centarot na ~elo so Georgios
Papandreu uspea da pobedi so
52,72% i da formira vlada. No onoj
moment koga premierot G. Papandreu
}e se obide da ja is~isti armijata i
da ja oslobodi od desni~arskite elementi,
toj na 15 juli 1965 godina pod
direkten pritisok na General{tabot
na Gr~kata armija }e bide soboren.
I ovoj pat zad celata akcija stoe{e
tajnata organizacija ASPIDA. Krizata
vo Grcija prodol`i i na 21 april
1967 godina e izvr{en voen udar
i vlasta ja prezede voenata hunta.
Povtorno demokratskite procesi vo
Grcija bea prekinati za eden podolg
period.
Padot na voenata hunta vo 1975
godina be{e obele`en so upotrebata
na tenkovi protiv pobunetite stu-
Re~
denti zabarikadirani vo atinskata
Politehnika i so novi 40 `rtvi. Soboruvaweto
na huntata be{e uslovot
za vlez na Grcija vo EEZ, {to be{e
pred s$ politi~ka odluka identi~na
so onaa za priem na Grcija vo NATO vo
1952 godina.
Edna od specifikite na gr~kiot
parlamentaren sistem e vladeeweto
na politi~kite partii koi se pod kontrola
na tri semejstva - Papandreu,
Karamanlis i Micotakis koi pove}e
od polovina vek dominiraat na
politi~kata scena na Grcija. Nivnata
simbioza so krupniot kapital se javuva
kako ograni~uva~ki faktor za
razvoj n$ samo na demokratskite procesi
tuku i na ekonomsko-socijalnite
problemi. Sekako neodminliv faktor
vrz politi~kite procesi e i Gr~kata
pravoslavna crkva koja e institucionalno
vgradena vo sistemot. Toa e
naro~no izrazeno so silnoto prisustvo
na kleronacionalizmot i negovata
politi~ka instrumentalizacija.
Vo sekoj slu~aj sovremenata istorija
na Grcija e istorija na ma~ni, ne
retko i tragi~ni, napregawa na eden
narod da se oformi vo sovremena
nacija koja }e se bazira na sovremenite
vrednosti na demokratijata.
Vo sekoj slu~aj potrebata od
demokratski reformi na gr~koto
op{testvo stanuva s$ poaktuelna i
edinstvena alternativa za nadminuvawe
na gr~kiot rigiden nacionalizam.
Vasko Kostoj~inovski
15