2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

More documents

Recommendations

Info

12 Udeleženca 16. raziskovalnega kongresa Simon Brežan Simon BreŽan, soavtor naloge "Elektroencefalografska koherenca med vidnimi in motoriènimi podroèji moŽganske skorje pri vidno-motorièni nalogi" Za raziskovalno delo sem se odloèil, ker me je že iz èasa gimnazije zanimalo delovanje možganov, in sicer bolj na teoretiènem nivoju: vprašanja zavesti, svobodne volje, kdo smo, zakaj smo taki, kot smo itd. Šele v zadnjem èasu se je v Sloveniji zaèelo zanimanje za kognitivno nevroznanost, zato sem se odloèil najti ljudi in zaèeti z raziskovalnim delom po dolgih letih sanj. Tako smo zaèeli s postavljanjem metode EEG koherence na Inštitutu za nevrofiziologijo KC. Prejšnje leto smo se odloèili za model vidno-motoriène naloge, letos pa stvar nadaljujemo s preuèevanjem kognitivnih funkcij možganov oz. še posebej delovnega spomina s pomoèjo koherence. Podroèje kognitivne nevrologije in možganov je polno še neodkritih izzivov in zanimivih vprašanj, je še zadnje precej nedotaknjeno skrivnostno podroèje v znanosti. Dotikamo se zelo kompleksnih, a bistvenih vprašanj èloveka in njegovega delovanja ter obstoja. Zato je raziskovalno delo V PRIPRAVI PRIPRAVI strogo strokovno PROJEKT ROJEKT ZBORNIK Raziskovanje interdisciplinarno in timsko. Rezultati seveda prinašajo potešitev radovednosti, a ponavadi odgovori prinašajo s sabo tudi kup novih vprašanj in dilem. To pa nam daje novo motivacijo in zaèaran krog je sklenjen. Naše raziskovalno delo je vsekakor majhen prispevek v mozaiku nevroznanosti, saj smo prvi v Sloveniji ovrednotili metodo koherence kot take (metoda se bo zato lahko kasneje uporabljala tudi v kliniène namene), hkrati pa na novo ugotavljali razlike oz. asimetrije v funkciji možganov pri izvajanju naloge sledenja z desno ali levo roko. Glede uskladitve z rednimi študijskimi obveznostmi moram reèi, da nam je raziskovalno delo vzelo ogromno èasa, zaradi tega se roki izpitov premaknejo malo naprej. Seveda si je to lažje privošèiti v zadnjih letnikih kot pa na zaèetku. To pa ne pomeni, da se na koncu to ne izplaèa. Bolje kvaliteta, narediti nekaj ustvarjalnega kot pa narediti faks par mesecev prej. Zapleti pa so ob takem delu zelo pogosti, in to najveèkrat žal èisto tehnièno-banalne narave. A žal brez tega ne gre, ker je seznaniti se z raziskovalno metodologijo pomemben del Prešernovih nalog. Zato smo na koncu presedeli budni precej noèi, ker tudi pisanje in urejanje naloge vzame ogromno èasa na raèun oblikovnih problemov in zahtev. Zgodi se tudi, da skoraj že obupaš, ker misliš, da ti ne bo uspelo oddati naloge do roka, pa te takrat še raèunalnik izda… tako da vidite, raziskovalno delo je polno avantur in adrenalina, zato ga vsem zelo priporoèam, ker zelo razgiba na našem faksu vèasih preveè zakrnele možgane… Seveda pa to velja samo za tiste, ki se zadeve lotijo zaradi zanimanja in ne zaradi tega, ker ti bo to koristilo in ker to tudi drugi delajo… pa za tiste, ki radi mislijo s svojo glavo, kar pa je vèasih zelo naporno, a ne? Veèina vas je najbrž naletela na prijavnice ob vpisu, nekatere druge smo napadli osebno, tretje pa je na Zbornik opozorila èudna škatla v Mandibuli. Ja, Zbornik je v delu, predvidoma bo ugledal luè sveta januarja, vendar je na žalost veliko odvisno od financ. Letošnji Zbornik bo nedvomno precej obsežen, predvsem gre zahvala vsem študentom, ki so se prijavili. Obsegal bo kratke predstavitve društev in organizacij na faksu, seznam študentov po letnikih in predvidoma tudi seznam uèiteljev s slikicami in kontakti (za vse tiste, ki ne hodite na predavanja in bi vseeno radi vedeli, kako izgleda izpraševalec). Rok prijav je že potekel, še vedno pa teèe akcija zbiranja podatkov s kateder. Trenutno zakljuèujemo z vpisovanjem podatkov in skeniranjem slik, ki jih lastniki, po objavi na listah, lahko pridejo iskat v klub. Zbornik brezplaèno dobi vsak, ki je »not«! december 2004 MATEJ GODNIÈ Matej Godniè, soavtor naloge "Primarna biliarna ciroza in osteoporoza: vpliv polimorfizmov gena za osteoprotegerin" Zelo izpopolnjujoèe je, ko najdeš problem in si ga potem sposoben razèleniti tako, da ima smisel. Sam sem zaèel raziskovati, ker me zanima delo internista in bi na tak naèin lažje prišel tja, kamor želim. Pozitivna stran raziskovalne naloge je tudi timsko delo - nisi prepušèen samemu sebi, da tavaš po temi brez orientacije. To se pozna tudi, ko ti priène zmanjkovati èasa med letom zaradi študijskih obveznosti in na koncu, ko se vse skupaj zelo skoncentrira. Takrat je dobro imeti še nekoga zraven, da ne izgubita pregleda nad tematiko. Seveda pa je tukaj zelo pomemben mentor. Nauèiš se tudi (po mojem mnenju) zelo pomembno stvar - objektivno gledati na dobljene podatke, jih analizirati in zagovarjati. Zelo prijetna in koristna izkušnja.
strogo strokovno IN... KAKO AKO DO RAZISKOVALNE RAZISKOVALNE NALOGE IN... KAKO DO PREŠENOVE REŠENOVE NAGRADE...??? NAGRADE...??? O temah, rokih, ocenjevanju, finanènih in vseh drugih koristih Tekst: Martina Turk Prešernove nagrade se na Medicinski fakulteti podeljujejo že desetletja. Izrazit porast raziskovanja pa je opaziti v zadnjih letih. O razlogih ne bomo razpravljali. Je pa dejstvo, da v višjih letnikih skoraj ni študenta, ki ne bi delal raziskovalne naloge. Ker èe je ne delaš, menda ostajaš zadaj - tako pri toèkah za specializacije, možno-stih za objave in predvsem pri neprecen ljivih izkušnjah in poznanstvih, ki jih lahko pridobiš. Razpisi tem Zainteresirani uèitelji preko predstojnikov kateder na zaèetku študijskega leta fakulteti posredujejo raziskovalne teme. Fakultetni razpis se oblikuje do 10. oktobra in je po tem datumu dostopen v tajništvu. Uradni univerzitetni razpis pa je objavljen po 3. decembru, navadno pa šele januarja v univerzitetnih Objavah. Ni vedno nujno, da se ozirate na te datume. V sodelovanju z mentorjem je namreè možno oddati tudi nalogo, ki ni bila razpisana. Kako torej do idealne teme? Najbolje je, da si sami zastavitete raziskovalno vprašanje na doloèenem podroèju in opredelite temo, ki vas zanima. Potem stopite do mentorja, ki deluje na tem podroèju, mu predstavite svoje ideje in ga prosite za sodelovanje. Èe se strinja z vašimi predlogi, bo temo oddal na fakulteto. Po dogovoru z mentorjem èimprej priènete z raziskovanjem. To je veèkrat razporejeno skozi celo študijsko leto, kdaj pa tudi skozi dve. Pomembno je, da nalogo za tekoèe leto oddate v tajništvo (seveda napisano in oblikovano v skladu z vsemi pravili) do 1. oktobra. In èe še nimate jasno oblikovanih raziskovalnih zanimanj, pa bi vseeno želeli raziskovati? V tajništvu povprašate po razpisanih temah in avtorjih. Podatka o zasedenih temah žal ne morete dobiti. Treba bo preverjati pri posameznih mentorjih. Z nekoliko vztrajnosti in sreèe boste tako slej kot prej naleteli na prosto temo. Dogaja pa se tudi, da nekateri mentorji sami aktivno išèejo raziskovalce. Spremljajte objave na oglasnih deskah in preverjate internetne strani. Èe ste se odloèili, da hoèete raziskovati, boste gotovo odkrili raziskavo, ki vam ustreza. Zdaj je treba le še zaèeti! O mentorjih Mentorstvo uèiteljem ne prinaša le osebnega zadovoljstva, temveè tudi druge ugodnosti. Za izvolitev v naziv rednega profesorja je recimo potrebnih 12.5 toèk iz pedagoške dejavnosti. K temu fakultetna Prešernova nagrada doprinese do 1 toèko. Ker je po pravilniku v tekoèem študijskem letu mogoèe biti mentor le eni raziskovalni nalogi, so nekateri mentorji zasedeni že kar nekaj let vnaprej. Koristi avtorjev Vsi torej zbiramo toèke. Po novih merilih za specializacije je fakultetna Prešernova nagrada vredna 3 toèke, fakultetno Prešernovo priznanje pa 2 toèki (od 100-ih). Zahvaljajoè temu dejstvu je v zadnjih letih opaziti skoraj eksponentno rast raziskovanja. "Za leto 2004 je bilo oddanih 55 nalog, leta 2003 jih je bilo 47, leta 2002 pa le 26", poroèa ga. Marija Marinèiè, ki je v tajništvu MF pristojna za podroèje Prešernovih nalog. O ocenjevanju Naloge po objektivnih kriterijih ocenjuje tri-èlanska komisija. Z vsakim letom se en èlan menja. Toèke oddajo povsem neodvisno, izraèuna se povpreèje, naloge pa se glede na to rangira. Loèeno se ocenjujejo uvod, metode, rezultati, razpravljanje, povzetek, prezentacija, viri in tveganost delovne hipoteze, pri oceni pa se ne upoštevajo pomembnost in zanimivnost ter obseg dela, ki ga je avtor vložil v raziskavo. Vsako leto je podeljenih 10 fakultetnih nagrad in 20 fakultetnih priznanj. Dve nalogi pa fakulteta predlaga tudi na univerzi, ki letno podeli do 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad. Iz Medicinske fakultete jo je v letu 2004 dobil TomaŽ Vovko, študent 6. letnika, in sicer za nalogo "In vitro oznaèevanje prionskih leh z 18-fluoro-2-dialkilamino-6-acilmalononitril naftalenom (FDDNP), ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Mare Popoviæ in somentorstvom prof. dr. Mare Bresjanac. Finanène vrednosti nagrad Univerzitetna Prešernova nagrada prinaša 120 000 sit. Fakultetna Prešernova nagrada je po pravilniku vredna dve tretjini le-te in si jo razdelijo avtorji naloge. Vsak dobitnik fakultetnega Prešernovega priznanja pa dobi bon za knjigarno v vrednosti 10 000 sit. Se torej splaèa? 13
Page 1 and 2: èasopis študentov Medicinske faku
Page 3 and 4: kje kje je je kaj? 303 S t v a r n
Page 5 and 6: predstavljamo 5 Izbirna merila so:
Page 7 and 8: predstavljamo E: Ali ste vi tako st
Page 9 and 10: predstavljamo izpopolnjevanje progr
Page 11: strogo strokovno 11 vnikov in uèen
Page 15 and 16: strogo strokovno na konèno diskusi
Page 17 and 18: intervju ASIST. ASIST. LARISA LARIS
Page 19 and 20: intervju teme 19 lic, ampak je bil
Page 21 and 22: Pod tujim nebom EMSA SUMMER UMMER S
Page 23 and 24: Anketa sebi domov na kosilo. Ponovn
Page 25 and 26: Pod tujim nebom Daša Šuput Sprost
Page 27 and 28: Iz življenja NA SPREMEMBA UDI NA N
Page 29 and 30: Iz življenja težav, drugaèe pa s
Page 31 and 32: Intervju jamo delavnice varne in zd
Page 33 and 34: Šport RESNICA O PLAVANJU PLA ANJU
Page 35 and 36: Predpraznièno BOŽIÈ, BOŽIÈEK I
Page 37 and 38: Predpraznièno HUMOR »Doktor, ste
Page 39: Fotoreportaža MEDICINSKI RAZGLEDI

2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?