2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

More documents

Recommendations

Info

26 NAJ BO PAJZL PAJZL SPET NAŠ Andrej Trojar Je pa res žalostno, da nekdo, ki ne ve èisto natanèno, kdaj mu bo tajnica katere od kateder pritisnila zadnji žig pod opravljen izpit in s tem (ne)vede konèala njegova študijska leta, ne more na svoj (morda) zadnji Pajzl (tako legalno, kot študent). Razumete resnost situacije? Najprej bi vam rad razložil, kako moèan pomen ima besedna zveza zadnji Pajzl. Naj jo za lažje razumevanje na kratko razèlenim. Zadnji. Kako posebne so stvari, ki so zadnje, poslednje. Kristusova zadnja veèerja, petek kot zadnji delovni dan v tednu, zadnji izpit za vpis v višji letnik… S kakšno srèno radostjo in užitkom se obeležujejo take priložnosti. To bi moralo biti domaèe slehernemu bralcu! Pajzl. Pajzl je institucija! Veèino dni je bolj ali manj prijazen študijski in družaben kotièek. Tega ne vedo tisti, ki še nikoli niso prestopili njegovega praga. To deloma vemo tisti, ki smo ga uporabljali predvsem za prepisovanje nedokonèanih poroèil pred vajami prvega in drugega letnika. To še najbolje vedo tisti, ki jim je Pajzl drugi dom in notri preživijo veèji del svojih študijskih let (t.i. stalni pajzlèani, ki sem jim na tem mestu iskreno opravièujem zaradi kratenja miru ob zgoraj navedenih aktivnostih). Vsake toliko èasa se spremeni v študentski žur, izredno spoštovan s strani vseh študentov naše univerze. To vemo vsi, ki smo bili kdaj zraven. Tistim, ki pa tega še niso izkusili, bi to izkušnjo toplo priporoèil. In kaj je razlog, da študent-absolvent ne more na svoj (morda) zadnji Pajzl? Denarne težave, problemi doma, ljubezenske travme? Ne, vse to so premostljive težave. Kljub napornemu urniku si vzameš èas in se v družbi kolegic in kolegov pojaviš pred Pajzlom. Prva prava težava je v tem, da ti na oknu pajzlskega WC-ja za pošten denar nihèe noèe prodati vstopnice. Pa si misliš: »Ja fajn, tako dolgo že hodim sem, mogoèe me bojo konèno kar zastonj spustili noter.« Resnica je drugaèna. Pristojni in odgovorni namreè ocenjujejo, da je v Pajzlu že preveè razgretih teles in zato redarji ne spustijo skozi vrata prav nobenega. Niti tistih, ki v rokah že držijo vstopnice (vstopnine se ne vraèa!), niti tistih, ki že imajo žig na roki. Drugi redar ti, sicer prijazno, prepove približevanje zidovom Pajzla, èe želiš samo skozi rešetko na oknu preveriti, kaj se sploh dogaja v notranjosti. Vse skupaj poèasi že malo smrdi po represivnih ukrepih. Ali si študentje naše vele- Pajzl Iz življenja december 2004 spoštovane fakultete res zaslužimo tak odnos? Ampak mi smo veseli ljudje, vedno pripravljeni pomagati. Tako se zunaj na mrazu stojeèim porajajo razne ideje, kako rešiti problem: »Dejte reèt, da bruce zuni že èakajo mame.« »Kle je veèja gužva, spust'te nas not.« »Dejte ven tiste, tiste, ki pravjo, da jih je not preveè, pa se noben veè ne bo pritožvou.« Še meni se posveti. Pokažimo, kako delajo z nami, bodoèimi zdravniki, in poklièimo tisto novinarko s POPularne TeleVizije, ki se dobro spozna na medicino in so ji v slast razni bombastièni dogodki, afere in škandali v zdravstvu. Èemu bi širnemu obèestvu kazali vedno nove rekordne vrste (v noèi na 18. dan v mesecu ali kakšen dan kasneje) pred vrati dekanata èakajoèih študentov, ki bi radi naslednji mesec pokazali svoje znanje na izpitu. Teh tegob te lahko še vedno reši kakšna prijazna tajnica. Tu pa imamo veliko veèji problem. Pred vrati Pajzla te vrste ne reši niti sklicevanje na poznanstvo s stalnim pajzlèanom. Tako lepo se je spominjati starih èasov. Preteklih let, ko smo lahko še (brez otipavanja s strani redarjev) prosto stopali skozi vhodna vrata, celo s kozarcem v roki. Še lepše spomine imajo naši spoštovani predhodniki. Takrat (najbrž daleè, daleè nazaj) je bil Pajzl dogodek, rezerviran za študente Medicinske fakultete. O kakšni vstopnini ni bilo niti govora, pijaèa po simboliènih cenah, glasba pa po okusu veèine. To so bili èasi, ko je bil Pajzl predvsem zabava, ne pa zaslužkarska priložnost. No, morda bodo razmere že na naslednjem Pajzlu èisto drugaène, morda bomo lahko celo prestopili njegov prag. Dejansko je velika razlika med stanjem zunaj na mrazu (kljub zanimivi družbi, ki se zna tudi tam pošteno zabavati) in sedaj še bolj neprecenljivim obèutkom BITI NOTRI. Za pajzlska lepljiva tla, drenjanje med mlajšimi in starejšimi kolegicami in kolegi ter ples na študijskih mizah paè ni mogoèe najti ustreznega nadomestila. REVOLUCIONAR KDO BI SI MISLIL, DA SE BODO T ZAVEDATI, DA OBSTAJAJO R Bliža se izpitno obdobje. Spomladansko namr zbiranje zapiskov, primerne literature, starih i nekje v podzavesti oglaša tudi glas, ki nas opo iti! In to pravoèasno. Kar v jeziku naše fakultet Seveda potem ni izkljuèena slaba volja, ko odh v množico kolegov, ki so prišli po istih opravkih se bodo v kratkem korenito spremenile! Verjetno sem najprej dolžna pojasnilo za nastanek tega prispevka… Pred kakšnim mesecem se niè hudega sluteèa odpravim v knjižnico, da bi se prijavila na izpit X (dolgovi prejšnjega letnika paè), kjer pa se na mojo veliko grozo raèunalnik ne odziva na zahteve in me nikakor noèe registrirati. In kar naenkrat se mi v glavi ponudi odgovor; seveda, saj je ŽE 26. v mesecu! Oddrvim na Referat za študentske zadeve, kjer mi bolj ali manj prijazno razložijo, da se res ne da storiti popolnoma niè, saj so zjutraj zaklenili raèunalnika, zbrali prijave in jih razposlali po inštitutih in katedrah. In da naj se paè prijavim na naslednji rok. Nekako se spomnim še na pisne prijavnice, ampak mi povejo, da to niti sluèajno ni izvedljiva opcija. Poskusim še na inštitutu, pa me tudi tam zavrnejo. Besna in zamorjena se odpravim domov in v glavi že delam naèrt, kako sedaj uskladiti vse obveznosti. In nato posežem še po zadnjem orožju. Spravim se za raèunalnik in v e-mailu predstojniku inštituta X kar najbolj nazorno razložim, v kakšni zagati sem se znašla in èe mi lahko morda on pomaga. Na mojo sreèo se je g. prof. dr. X zelo potrudil in mi priskrbel »vstopnico« na izpit, èeprav se bojda na naši fakulteti »zelo striktno držijo pravil«. Pravil, ki so bila prviè objavljena v Pravilniku leta 1997. Pravil, ki veljajo nespremenjena že 6 let (od leta 1998). Pravil, ki se marsikomu zdijo precej neprimerna za današnji èas in preveè neprilagodljiva… èeprav se v konèni fazi izkaže, da za vsako bolezen obstaja zdravilo… ali pa se da vsaj pozdraviti simptome. Da bi morda še komu (predvsem pa letošnjim brucem) prihranila podobne muke, kot sem jih doživljala sama, sem vas vse hotela le še enkrat opomniti, kako
Iz življenja NA SPREMEMBA UDI NA NAŠI FAKULTETI ZAÈELI AÈUNALNIKI IN INTERNET... Urša Kožar è. In kot da ne bi bila dovolj skrb za mrzlièno zpitov in informacij od višjih letnikov, se nam zarja, da se bo na izpit najprej potrebno prijave pomeni »med 18. in 25. predhodni mesec«. itiš v knjižnico in se že nekje pri referatu zaletiš kot ti sam. Vendar stvari se spreminjajo… oz. pomembno je, da se na izpite prijavite pravoèasno. Sicer naj bi nas o tem opomnili na svetu letnika (samo kaj, ko pa je vedno tako zgodaj in nima najboljše obiskanosti), poleg tega tako obvestilo visi na oglasni deski pred referatom (pa sem se mogla prav potruditi, da sem ga locirala med vso tisto množico papirjev), tako da se je do zdaj še za najbolj uèinkovito pokazalo ustno izroèilo preko višjih letnikov in skrbnih profesorjev. Po kratkem poizvedovanju na Referatu za študentske zadeve pa izvem pretresljivo novico, da se tudi na naši fakulteti uvaja sistem prijavljanja na izpite preko interneta! Da, prav ste prebrali; od decembra naprej naj bi veljal nov pravilnik in v skladu z njim prijavljanje na izpite preko interneta. Ste ostali brez besed in odprtih ust? Da, tudi jaz sem, vendar se mi je od srca zagotovo odvalil ogromen kamen. Tako bomo konèno lahko tudi mi le teden dni pred izpitom sedli za raèunalnik, vzpostavili povezavo in se prijavili na vse izpite. Odlièno, se vam ne zdi? Vendar vsaka prednost nosi s seboj doloèene slabosti. Od uvedbe novega sistema naprej ne bo veè nikakršne druge možnosti, kar pomeni, da èe zamudite rok, ki bo prepisan v pravilniku, vam res ne bo nobene pomoèi! Kar je pa po svoje seveda razumljivo. Morda govorim preveè v nedoloènikih, vendar mi še nihèe ni znal zagotovo povedati, kako in kdaj se bo zgodila ta revolucionarna reforma. Poleg tega pristojni organi opozarjajo, da so tudi raèunalniške mreže nepredvidljiva stvar, tako da bosta vsaj še prve mesece od uvedbe novega sistema na voljo še vedno raèunalnika v knjižnici. Pa vendar; konèno se je zgodilo tudi nam! Izpitne zgodbe IZPITNE ZGODBE 7:30 Sivo oblaèno jutro me je prièakalo po dolgi neprespani noèi. Podèrtani zapiski, knjige in natisnjeni zapiski z Medenega srca 1so ležali povsod. »Èe pa tokrat ne bo zadosti…« je bila prva misel, ko sem zaprl biblijo predmeta – tanko knjižico s 586 stranmi, ki jo je, kakopak, potrebno znati domala na pamet. No, za kakšno oceno zadošèa to zanje, pa seveda vpliva še nekaj postranskih dejavnikov. Simpatiènost, spol, sposobnost hoditi okoli vrele kaše. In seveda vreme. A kaj, ko je danes oblaèno! 8:00 Pobašem belo haljo, v žep vtaknem beležko in pisalo ter se odpravim na pot. »Za zajtrk bo èas po izpitu, saj bo kmalu konec!« pomislim hkrati s pregrešno mislijo na obièajno svežo jutranjo žemljo in kozarec mleka. 8:30 … ali nekaj minut veè se pojavi sestra, ki pove, da bo pripeljala pacienta za klinièni pregled ob 9:00, saj imajo pacienti prej vizito in pred njo ne smejo nikamor. Zanimivo. Verjetno je tako danes prviè in tajnica na katedri, ki je na oglasno desko napisala, da bi se naj izpit zaèel ob 8:30, tega jasno ni vedela… 9:00 Sestra toèno kot ura pripelje pacienta. Hitro opravim z anamnezo in pregledom ves preseneèen, da pacient nima kake dedne bolezni. Le-te so namreè najhujša noèna mora vsakega študenta medicine: obstaja jih najmanj trilijon, vsaka ima svojo statistiko, svoje posebnosti, za nobeno pa se natanèno ne ve, zakaj nastane in jasno, da se nobene ne da preveè uèinkovito zdraviti. 9:30 Slovesno javim tajnici, da je praktiènega dela konec in da bi bilo lepo, èe bi se poèasi pojavil tudi profesor ter da bi se kalvarija procesiranja in produkcije znanja konèala. 9:45 Profesor prikoraka in me vljudno povabi v svojo pisarno. Po prvem vprašanju me prekine in pove, da mora nujno na predavanje, ki se zaène ob 10:15. Huh! Tega verjetno ni vedel že tedne prej… Jasno da ne, predavanja se razpisujejo pol ure pred samim zaèetkom… In za nadaljevanje izpita me naroèi ob 12:30. No, fino. Lahko grem potolažit pajke, ki mi že celo jutro predejo mrežo v želodcu. 12:00 Majhno pavzo sem izkoristil za meditacijo v svoji postelji. Pajki so še vedno nepotešeni, saj so se jim že ob sami misli na hrano postavili lasje pokonci… Ja, saj bo kmalu mimo, potem pa konèno pošteno kosilo… 13:00 Predavanja trajajo do 12:00, od fakultete do katedre je 10 minut peš… Kaj pa, èe se je profesorju na poti kaj zgodilo? Mogoèe prometna nesreèa? Ali pa ga je ugrabila Al-Kaida in ga sedaj cvrejo na ražnju nekje za Kliniènim centrom? Bah, od same napetosti mi je zaèela delovati domišljija. To na izpitu ponavadi ni najbolje. Verjet- no bo vsak trenutek tukaj. 14:00 »Še malce poèakam…gotovo bo prišel vsak trenutek!« 14:30 »Še malo… še kako minutko… ali urico… ali dve…. DOST MAM!« 14:30 Vsa preseneèena se od nekod prikaže tajnica. »A ti še vedno èakaš?« »Halooooo, pa kaj to ni nekako precej oèitno?!?!« Odide do telefona in poskuša doklicati profesorja. »Verjetno je v ambulanti…« In res. Ima samo še 5 pacientov. 5 PACIENTOV?!? Kaj pa študent medicine, ki bo èez kako leto ali dve zdravnik? No, èe preživi vse preizkušnje izpitov… Lahko se zgodi, da bo pa kmalu pacient. Na zaprtem oddelku prijazne ustanove z oblazinjenimi stenami in liènimi belimi jopicami z dolgimi rokavi in zapenjanjem na hrbtu, namreè! 15:00 Po hodniku se zaslišijo odmevi korakov. Nisem èisto preprièan, ali jih slišim z veseljem, jezo ali strahom. Vse skupaj se je v teh petih in pol urah zmešalo v en nedoloèen tišèeè obèutek v prsih. 15:30 KONEC IZPITA! V opravièilo za šesturno èakanje je bila razlaga kratka: »Malo sem pozabil nate…« O ocenah ne bomo debatirali tokrat. Tudi o subjektivnosti ustnega spraševanja in njegovi korelaciji z dejanskim znanjem študenta ne. Menda je nekje okrog 11%. A tako velika? Bolj zaskrbljujoè je odnos nekaterih pedagoških delavcev2 na našem spoštovanem faksu. Vaje, izpiti, seminarji… Toliko neproduktivno preživetega èasa in èakanja! Ni èudno, da se študij vleèe 6 let in da na koncu ugotovimo, da ne znamo ravno dosti in da pravzaprav sploh nismo usposobljeni za to, kar bi naj postali. Žalostno je, da od ljudi, ki nas izobražujejo in ki naj bi nam bili vzor, doživimo takšne in drugaène prigode, ki konec koncev krojijo tudi našo osebnost. Pedagoški naziv nosi poleg družbenih in finanènih bonitet tudi odgovornost, ki pa se je oèitno marsikdo ne zaveda. Delo s študenti paè ni za vsakogar, ki sicer zna napisati odlièen znanstven èlanek. Jasno je, da nekaterih stvari študentje ne bomo spremenili, morebiti pa bomo mi boljši. Upanje umre zadnje, mar ne? 1 http://medenosrce.ksmf.org/ - pred vsakim izpitom je nujno obiskati sledeèe spletne strani. Ave avtorju in vsem, ki prispevajo vsebino! 2 Avtor se globoko opravièuje vsem odliènim predavateljem, profesorjem in asistentom, ki – hvala bogu – vseeno tvorijo veèino pedagoškega kadra na naši fakulteti M.K. 27
Page 1 and 2: èasopis študentov Medicinske faku
Page 3 and 4: kje kje je je kaj? 303 S t v a r n
Page 5 and 6: predstavljamo 5 Izbirna merila so:
Page 7 and 8: predstavljamo E: Ali ste vi tako st
Page 9 and 10: predstavljamo izpopolnjevanje progr
Page 11 and 12: strogo strokovno 11 vnikov in uèen
Page 13 and 14: strogo strokovno IN... KAKO AKO DO
Page 15 and 16: strogo strokovno na konèno diskusi
Page 17 and 18: intervju ASIST. ASIST. LARISA LARIS
Page 19 and 20: intervju teme 19 lic, ampak je bil
Page 21 and 22: Pod tujim nebom EMSA SUMMER UMMER S
Page 23 and 24: Anketa sebi domov na kosilo. Ponovn
Page 25: Pod tujim nebom Daša Šuput Sprost
Page 29 and 30: Iz življenja težav, drugaèe pa s
Page 31 and 32: Intervju jamo delavnice varne in zd
Page 33 and 34: Šport RESNICA O PLAVANJU PLA ANJU
Page 35 and 36: Predpraznièno BOŽIÈ, BOŽIÈEK I
Page 37 and 38: Predpraznièno HUMOR »Doktor, ste
Page 39: Fotoreportaža MEDICINSKI RAZGLEDI

2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?