2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

More documents

Recommendations

Info

18 Kot prof. Ravnik rad pove na svojih uvodnih predavanjih, gre pri anatomiji za znanje, ki se èloveku zdi samoumevno, kot znanje poštevanke, seveda ko se enkrat snov osvoji in opravi izpit. Vendar je pot do tega zelo dolga - 3 semestri. Jaz si praktièno ne morem predstavljati študenta medicine oziroma zdravnika brez znanja anatomije. Tu na inštitutu se trudimo tako vsi trije predavatelji, se pravi prof. Ravnik, doc. Cvetko ter doc. Meznarièeva, kot tudi asistentje na vajah, da bi študentom posredovali poleg samega znanja tudi nek klinièni vidik znanja anatomije, kar se mi zdi zelo pomembno. Mislim, da je za anatomijo bistveno, da ima svojih šest kolokvijev. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, èe bi se študentje zaèeli uèiti za izpit brez predhodno opravljenih kolokvijev. Gotovo bi bila pot zelo dolga. Zato mislim, da imajo tisti študenti, ki se redno pripravljajo na vaje, so na njih aktivni ter redno delajo kolokvije, praktièno narejenega že pol izpita. E: Kako ste sploh zaèeli delati kot asistentka? Kakšen se vam zdi sam inštitut? Sprva sem si želela samo ostati v Ljubljani, ravno po konèanem sekundariju pa so na anatomskem inštitutu razpisali dve prosti mesti za delo asistenta. Že takrat me je delo s študenti zelo zanimalo, poleg pa je bila ponujena še možnost specializacije, zato sem se prijavila na razgovor, èesar sem še danes zelo vesela. Sicer se pa pri nas trudimo, da bi bili študentom prijazen inštitut in zdi se mi, da gremo študentom zelo na roko, praktièno se da vedno vse zmeniti. Mislim, da se strinjate, èe pohvalim tudi našo tajnico, ki je vedno zelo prijazna. Tudi na vajah mislim, da se ponavadi vzpostavi zelo prijeten odnos, seveda moram priznati, je to odvisno tako od skupine kot od asistenta. Res pa je, da vsem naenkrat ne moremo biti všeè, to si lahko vsi samo želimo. Mene najbolj moti na vajah, èe študentje niso pripravljeni, vendar ne v smislu, da bi morali dobesedno znati vsak foramen, ampak vsaj toliko, da vejo, kaj se na tekoèih vajah obravnava. Zelo veliko mi pomeni, èe študent pokaže eno spoštovanje do predmeta! Asist. Larisa Stojanoviè intervju december 2004 E: Kakšni, èe lahko reèete zase, pa pravzaprav ste na vajah? Slišim, da pravijo, da sem stroga… E: Pa menite, da ste? Jaz osebno nimam tega obèutka. Moje mnenje je, da morajo študenti tisti èas, ko so tam, maksimalno izkoristiti, sicer je tega èasa škoda. Zelo me moti, èe nekdo pride na vaje, se usede in èaka, da mu dobesedno serviramo na pladnju vsak živec, vsako arterijo oziroma kar njegovo znanje. E: Ste tudi specialistka dermatovenerologije. Kako ste se sploh odloèili za to specializacijo? Dermatovenerologijo sem si želela specializirati že vse od zaèetka predavanj v èetrtem letniku naprej. Takratni predavatelji, prof. Lundrova ter prof. Betteto ter kasneje doc. Kocijanèièeva ter doc. Smrkoljeva, so vsi imeli predavanja zelo sistematièna, zato so me že takrat zelo navdušili za samo smer in od takrat naprej si samo sebe sploh nisem veè predstavljala v nobeni drugi specializaciji. Moram reèi, da je bila tudi sama specializacija zelo prijetna in nasploh vzdušje na kliniki zelo stimulativno. E: Kje se v bodoèe bolj vidite: na vašem podroèju ali v pedagoškem delu na inštitutu? Kljub specializaciji me pedagoško delo na inštitutu še vedno zelo privlaèi, zato tudi nimam želje, da bi inštitut zapustila. Klinièno trenutno nisem ravno angažirana, se pa še naprej izobražujem. Sodelujem tudi pri Zdravniških nasvetih, kjer preko interneta razlièni specialisti neprofitno svetujemo ljudem glede njihovih težav. Sèasoma nameravam zaèeti tudi z ambulantnim delom v popoldanskem èasu, saj me delo s pacienti zelo veseli. E: Poklic oziroma poslanstvo zdravnika - vprašanje ni potrebno?! Medicina je veda, kjer moraš imeti èloveka brezpogojno rad, èe hoèeš svoj poklic opravljati z vsem srcem. Vsak posameznik, ki gre študirat medicino, se mora zavedati, da bo imel opravka s èlovekom, z ogromno ljudmi, kar je najbolj naporno. Èe nima rad èloveka, kakršen je, bo to za nekoga, ki se odloèi za poklic zdravnika, velika žrtev, v primeru, da to ni bil prvotni razlog za odloèitev za pok-
intervju teme 19 lic, ampak je bil npr. prestiž oz. denar, èeprav plaèa spet ni tako visoka, da bi moral biti to edini razlog. E: Menda se tudi veliko ukvarjate s športom, med drugim ste v tenisu osvojili Že kar nekaj laskavih naslovov, npr. zmago na svetovnem prvenstvu zdravnikov v Italiji?! Vsekakor mi šport že od nekdaj veliko pomeni, namreè že od malih nog zelo rada teèem. Še posebej mi je športna dejavnost pomembna zaradi ohranjanja ravnovesja med umskim in fiziènim delom. Ne more oziroma ne sme biti ves èas samo študij pa študij, jaz temu pravim kar neke vrste ventil. Tako se mi med tekom zbistrijo misli, vse se postavi na pravo mesto. Saj veste, da so že pri starih Grkih debate potekale med sprehodom po parkih. S tenisom sem se pa v bistvu zaèela ukvarjati relativno pozno, vendar sem imela to sreèo, da moj oèe igro zelo dobro pozna, tako da sem trenerja praktièno imela doma. Nato pa sem po konèanem študiju slišala, da obstaja svetovno prvenstvo zdravnikov v tenisu in sem si rekla, kaj ko bi zaèela igro zopet resneje trenirati. In tako mi je z dobrim trenerjem ter odliènim programom treningov štiri leta nazaj v Italiji v tretje le uspelo zmagati. Vendar pa se s tenisom ne ukvarjam veè tako aktivno, kveèjemu za kakšno igro ali dve, zadnje èase mi je zopet bližje tek. Zelo si želim enkrat preteèi maraton. E: Ali imate o tenisu kot tekmovalnemu športu kakšno posebno mnenje? Moja filozofija je, da je ena teniška partija v bistvu kot življenje v malem, ki vsebuje vse, to je zaèetek, vrhunec in zakljuèek, od koder lahko odideš kot zmagovalec ali poraženec. V bistvu je to zelo inteligenten šport, kjer lahko tudi s slabšo tehniko, a dobro taktiko premagaš nasprotnika, èe izkoristiš vse možnosti. Kjer je zelo pomembna tudi psihièna pripravljenost, še najbolj pa želja po zmagi, to pomeni, da igraš do zadnjega udarca. Sama osebno ne maram izgubljati, prav tako pa se ne poèutim najbolje, kadar izgubi tisti na drugi strani mreže. E: Kako bi pa primerjali današnje medicince z medicinci v èasu vašega študija? Predvsem se mi zdi, da je dandanes med medicinci bistveno manj kolegialnosti oz. obèutka za soljudi, kar se mi zdi neverjetno žalostno. Poleg tega opažam, da študentje danes mnogo manj hodijo na predavanja. Meni se zdi ta kontinuiteta, ki se vleèe od prvega predavanja naprej, neverjetno pomembna, sicer se ta rdeèa nit izgubi. Predavatelji na predavanjih pogosto poudarijo marsikatero kljuèno stvar, za katero pa ni nujno, da je v knjigah. Pogosto žal tudi opažam, da nivo obnašanja tekom let pada. S tem imam v mislih tako spoštovanje do profesorjev kot tudi samospoštovanje, za katerega se mi resnièno zdi, da je pri medicincih vedno nižje. V ospredju so namreè neke popolnoma druge kvalitete in vrednote. Menim, da tej fakulteti manjka dodatna vzgoja osebnosti zdravnika. Morda je za to praktièno že prepozno, vendar mislim, da bi bilo treba študente vzgajati tudi v smislu humanosti, nekega obèutka zavedanja in obnašanja, ki pripada poklicu, ki smo si ga izbrali. E: Se strinjate z nam vsem dobro poznanim stereotipom tipiènega medicinca?!? Ne, ne strinjam se. Vendar pa si ne predstavljam, da bi tekom študija lahko nekje še delala, kot to lahko npr. na nekaterih drugih fakultetah. Že samo dejstvo, da študij medicine traja dve leti dlje kot veèina drugih študijev, potem pa še plus sekundarij, plus specializacija, pomeni, da so druge fakultete na nek naèin v prednosti. Poleg tega tudi sami obsegi snovi za izpite ter to, da je študij prisoten oziroma obvezen dopoldne in popoldne. Vse to na nek naèin medicinca osebnostno (pre)oblikuje, vendar se strinjam, da je karakter èloveka tisti, ki ga definira. E: MF v Ljubljani vs MF v Mariboru: vaše mnenje? Sem popolnoma za in mislim, da je Slovenija z njo postala veèja. Vendar pa menim, da je prednost "manjše Slovenije" ta, da v bistvu na nek naèin poznamo vse kolege, se pravi vse bodoèe zdravnike. Z novo mariborsko fakulteto se bo to spremenilo, ko kar naenkrat ne bomo veè poznali mnogih naših kolegov in bo mogoèe potrebno za koga celo preveriti, ali je sploh konèal fakulteto. E: Ste svoje èase bili kaj Pajzlèanka? Svoja študijska leta nisem bila kaj dosti družbeno aktivna, zato tudi Pajzl v celem študiju od mene ni dobil ene same priložnosti obiska. Poznam pa mnogo ljudi, ki so velik del svojega študija preždeli ravno v Pajzlu. E: Za konec pa še eno malce drugaèno vprašanje, predvsem na pobudo mnogih kolegov: a kdaj med vašimi vajami opazite oziroma postanete pozorni na kakšne naklonjene poglede s strani kakšnega študenta? Takole bom rekla: nimam anten oziroma detektorjev za kakršnekoli poglede in èetudi sluèajno obstajajo, nisem še nikoli nobenega opazila. E: Bi radi za konec mladim nadobudnim medicincem še kaj povedali? Practice doesn't make perfect, perfect practice does! Mislim, da je v tem kratkem stavku veliko povedanega.
Page 1 and 2: èasopis študentov Medicinske faku
Page 3 and 4: kje kje je je kaj? 303 S t v a r n
Page 5 and 6: predstavljamo 5 Izbirna merila so:
Page 7 and 8: predstavljamo E: Ali ste vi tako st
Page 9 and 10: predstavljamo izpopolnjevanje progr
Page 11 and 12: strogo strokovno 11 vnikov in uèen
Page 13 and 14: strogo strokovno IN... KAKO AKO DO
Page 15 and 16: strogo strokovno na konèno diskusi
Page 17: intervju ASIST. ASIST. LARISA LARIS
Page 21 and 22: Pod tujim nebom EMSA SUMMER UMMER S
Page 23 and 24: Anketa sebi domov na kosilo. Ponovn
Page 25 and 26: Pod tujim nebom Daša Šuput Sprost
Page 27 and 28: Iz življenja NA SPREMEMBA UDI NA N
Page 29 and 30: Iz življenja težav, drugaèe pa s
Page 31 and 32: Intervju jamo delavnice varne in zd
Page 33 and 34: Šport RESNICA O PLAVANJU PLA ANJU
Page 35 and 36: Predpraznièno BOŽIÈ, BOŽIÈEK I
Page 37 and 38: Predpraznièno HUMOR »Doktor, ste
Page 39: Fotoreportaža MEDICINSKI RAZGLEDI

2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?