2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

Pod tujim nebom
Daša Šuput
Sprostitev med operacijami
Sprva mi je bilo pri Leonardu najbolj
vseè, da prakse trajajo najmanj 3
mesece in da so v tujini. Ker se rada
potepam, se mi je to zdelo enkratno.
Vendar pa me na koncu ni najbolj navdušila
turistièna komponenta, temveè
strokovna. Èe imaš priložnost videti,
kako se stvari lotevajo drugje, je to
idealno. Pa ne govorim samo o tem,
kako se obnašajo do pacientov in kako
do
študentov, ampak tudi o organizaciji dela
v bolnici ter na oddelkih. No, pa
to tudi še ni vse... Predlagam pa vam, da
si prakso najdete iz podroèja, ki
vas najbolj zanima in ga želite specializirati,
ker vas na oddelku
obravnavajo, kot da vas to podroèje zanima.
To so paè moje izkušnje. Bilo je
enkratno, obžalujem pa samo to, da
nisem šla za dalj èasa.
Mojca Böhm
Torej Leonardo da Vinci projekt je vsestransko
zelo koristna zadeva. Imaš možnost
opravljanja prakse, kjer si sam lahko
izbereš državo (seveda v okviru držav EU)
in kolikor sem imela možnost videti, niso
veè tako potrebne veze in poznanstva, saj
so v veèini univerzitetnih klinik seznanjeni s
tem projektom in te sprejmejo v terminu, ki
jim odgovarja (vsaj za Graz je tako). Preko
internet naslovov in telefonskih številk
tajništev posameznih oddelkov se da
pozanimati in zmeniti za prakso. Moje
izkušnje opravljanja prakse v okviru tega
projekta so zelo pozitivne. V Landeskrankenhaus
Universitäts- klinikum v
Grazu sem bila 3 mesece. V tem èasu sem
se nauèila nemškega medicinskega izrazoslovja
(so zelo potrpežljivi in radi pomagajo),
spoznala njihovo fakulteto in njihov
naèin študija medicine, zdravstveni sistem,
ogromno ljudi iz razliènih podroèij
Na pojedini Na pojedini
medicine, s katerimi sem že sedaj v stikih
in so pripravljeni na morebitno sodelovanje
v prihodnosti, kar se pa tièe ozko gledano
same prakse pa: njihov naèin dela in odnos
do kolegov in bolnikov, ogromno posegov,
ki jih pri nas opravljajo sestre, tam pa to
poèno zdravniki (jemanje krvi, nastavljanje
kanil, apliciranje razliènih zdravil...), diagnostiènih
metod (npr. vsak internist je znal
narediti UZ trebuha) in odvisno od oddelka,
kjer opravljaš prakso, specifiène stvari iz
tega podroèja, ki so ponekod bolje razviti in
opremljeni od naših oddelkov. Prav tako
spoznaš deželo, njeno zgodovino, kulturo,
ljudi in se pri tem nauèiš iznajdljivosti in
samostojnosti.
Edini problem je, da si moraš poiskati sam
prebivališèe. Veèinoma lahko dobiš
prenoèišèe v študentskih domovih, kjer pa
je priporoèljivo, da par mesecev prej rezerviraš,
saj znajo imeti vse polno. Veèinoma
najdeš študentske domove in njihovo
ponudbo na internetu.
Negativnih izkušenj nisem imela, prakso pa
priporoèam vsem, ki bi si radi razširili svoja
obzorja in sestopili iz zapeèka ter pokukali,
kaj obstaja in se dogaja še drugje.
Mojca KoŽelj
Imela sem jasno predstavo o tem, kaj bi
poèela letošnje poletje. Kakšno potovanje
po Indoneziji in surfanje. Potem pa sem januarja
izvedela za razpis za štipendijo
Evropske Unije Leonardo Da Vinci. In to
dva dni pred prijavnim rokom, s tem, da je
bilo treba k prijavnici dodati še pismo z
vabilom podjetja oz. organizacije, kjer bi
želel delati. In tako sem poslala par mailov
našim sorodnim stomatološkim organizacijam
v tujini in upala, da bo pismo prišlo
pravoèasno. V petek, 18.1.2002, sem
sedela na faksu pred faks mašino in živèno
gledala, èe bo kaj prišlo skozi. Prijavnico
sem imela že izpolnjeno, pisma s povabilom
pa od nikoder. No, zadnjo minuto je
le zapiskal faks in dobila sem dve pismi, iz
Aten in iz Londona. Izbrala sem London,
sploh ne vem, zakaj, saj je poletje vendar
lepše preživeti ob morju. Mogoèe pa zato,
ker sem vedela, da si sama še dolgo ne bi
mogla privošèiti tako dolgega bivanja v tako
dragi državi.
Zaèela se je praksa. Èeprav bi temu lahko
rekla tudi služba. Vstajanje ob 7.30, služba
od 9. do17., najveèkrat pa kar do 18. ure.
Vmes pol ure za malico. Bila sem zobozdravniški
asistent ali po naše medicinska
sestra. Zjutraj sem pripravila kartoteke
pacientov, ki naj bi prišli tistega dne,
pripravila pladenjèke z inštrumenti, RTG
slike ..., skratka, ordinacija je morala biti
pripravljena za nemoteno delo. Nekako dva
dni je trajalo moje uvajanje v delo, predstavitev
materialov in naèina dela. Moj delodajalec
je bil navdušen nad mano, saj
povpreèno potrebuje tri tedne, da uvede
novo sestro. No, seveda je razlika, èe si
študent stomatologije, saj z enoletnimi
izkušnjami s faksa natanko veš, kaj bi ti
želel od sestre pri delu in tako toèno veš,
kaj potrebuje nekdo drug. V sklopu uvajanja
sem dobila tudi "schnell kurs" medicinske
in stomatološke terminologije za potrebe
mojega dela, kar vkljuèuje štipendija
Leonardo.
V treh mesecih prakse sem se zelo veliko
nauèila. Ne samo kar se tièe zobozdravniške
stroke, ampak tudi glede
razliènosti v zdravstvenem sistemu,
šolskem sistemu in naèinu razmišljanja
ljudi. Mislimo, da gre za eno Evropo, vendar
je vsaka kultura nekaj zase. Velika Britanija
sebe smatra za samostojni otok in ko gredo
na poèitnice v Španijo ali Francijo, reèejo,
da gredo v Evropo. To so gotovo ene od
poèitnic, ki bodo ostale v mojem spominu
vse življenje.
25