Mapirawe i studija zasnovana na istra@uvawata vo zaednica na ...

More documents

Recommendations

Info

$Nedelkov Qup~o OBREDNIOT KOMPLEKS RA\AWE KAJ ...$

setuvaat zdravstvenite ustanovi zaradi polesni zaboluvawa (nastinki i povredi i sli~no), dodeka nekoi nikoga{ ne odat na doktor. Mladite seksualni rabotnici ja imaat voo~eno razlikata pome|u privatnite i dràvnite zdravstveni institucii, pokaùvaat pogolema doverba vo privatniot sektor i veruvaat deka tamu lekuvaweto e pokvalitetno. Site ispitanici se nekako zapoznaeni so uslugite za unapreduvawe na zdravjeto (informacii, kondomi, pe~ateni materijali, soveti i testirawe, pomo{ pri dobivawe na li~ni ispravi i zdravstveno osiguruvawe, ginekolo{ki pregledi), dostapni preku NVO, i za pove}eto od niv, ovie organizacii se edinstvenite mesta kade moàt otvoreno i iskreno da zboruvaat za rabotite {to im se va`ni, i da dobijat pomo{ i poddr{ka bez da se ~uvstvuvaat osuduvani. Vo odnos na potrebata od specijalizirani zdravstveni uslugi, nameneti samo za licata {to razmenuvaat seksualni uslugi, ispitanicite se podeleni, edni mislat deka toa e dobra ideja bidej}i moàt bez sram da pobaraat informacii i lekuvawe povrzano so nivnata rabota, drugi smetaat deka toa e diskriminira~ko, ne sakaat da se oddeleni i da se ~uvstvuvaat razli~no od drugite pacienti. Adolescenti koi injektiraat drogi (AID) Adolescenti koi injektiraat drogi pretstavuvaat posebna grupa pome|u licata {to injektiraat drogi (LID), voop{to. Tie po~nale da injektiraat drogi mnogu rano, a vo Makedonija se posebno ranlivi kako rezultat na sega{noto zakonodavstvo, koe gi ograni~uva mo`nostite za implementirawe na najdobrite praktiki od programite za namaluvawe na {teti, za da se za{titi nivnoto zdravje. Vo ovaa studija se intervjuirani trieset i tri lica {to injektiraat drogi, i re~isi site (30) imaat zavr{eno osnovno obrazovanie, a trojca uspeale da se zapi{at na fakultet. Okolu polovina (17) zavr{ile sredno obrazovanie, 6 vo momentot posetuvaat sredno obrazovanie, a 4 go prekinale srednoto obrazovanie, kako direktna posledica od pristapot na nastavni~kiot kolegium kon zemaweto droga. Pove}eto ìveat so svoite roditeli, nekolkumina ìveat so eden roditel, staratel ili brat/sestra. Dvaeset i ~etiri ispitanici po~nale da injektiraat drogi koga bile pomladi od 18 godini. Izjavuvaat deka drogata e lesno dostapna i moè da se kupi na pove}e lokacii niz gradovite. Koga ima nedostatok od droga, LID obi~no patuvaat vo okolnite sela ili baraat droga od sosednite gradovi. Mladite lu|e izjavuvaat deka, iako lokaciite za prodavawe droga se diskretni, skrieni od policijata i drugite gra|ani, tie se poznati i dostapni za adolescentite {to injektiraat drogi, koi se informiraat preku mobilni telefoni. Lokaciite kade mladite lu|e injektiraat drogi se, isto taka, tajni. Se koristat domovite na AID, koga roditelite ne se doma, domovite na prijateli i diskretni mesta kako: napu{teni zgradi, podrumi, avtomobili, parkovi i domovi na dilerite. Hroni~niot strav od policijata pravi AID redovno da gi menuvaat lokaciite na injektirawe. Pove}eto izjavuvaat deka sakaat da ima postojani i legalni mesta kade }e moàt slobodno i sigurno da injektiraat drogi, ne{to privatno i slobodno od maltretiraweto na policijata, kade moè da dobijat sterilni {pricevi i igli, sovet, potrebna medicinska nega i socijalni uslugi. Vo momentov, AID oprema za injektirawe nabavuvaat od aptekite i preku programite za razmena na igli no, ne e retka, praktikata za koristewe na prethodno koristeni igli i {pricevi. Ispitanicite znaat za mo`nite rizici od pozajmuvaweto na priborot za injektirawe, iako potrebata od injektirawe drogi ja uo~uvaat kako posilna od stravot zaradi posledicite. Zemaweto droga se slu~uva vo socijalni mreì i AID ~uvstvuvaat deka zaedni~koto injektirawe go zajaknuva prijatelstvoto i vrsni~kite grupi koi se odrùvaat vo razni situacii i aktivnosti. Na injektiraweto vo dru{tvo na dvajca ili pove}e AID, se gleda kako na socijalno druèwe, i toa e pridruèno so zaedni~ko podgotvuvawe na drogata. Koga se zapra{ani za iskustvata pri barawe na zdravstveni uslugi, ispitanicite davaat primeri na drugi LID na koi im bila odbiena lekarska pomo{, iako nikoj od niv li~no nema iskuseno takva diskriminacija. Mnogu AID nemaat informacii za organizaci {to davaat uslugi i poddr{ka na zavisnicite od droga, nitu o~ekuvaat takvi uslugi. Tie {to znaeja za NVO {to raboti vo oblasta na drogata imaat ograni~eno znaewe za ona {to im e dostapno, pokraj namaluvaweto na {teti i sovetuvawe. Upotrebuvaweto na postoe~kite uslugi pome|u AID e mnogu malo, prvenstveno se dolì na zakonskite starosni granici za davawe uslugi no, isto taka, i na toa {to mnogu AID ne se samoidentifikuvaat kako problemati~ni korisnici na droga. Ponatamu, represivnite merki od policijata se pri~ina AID da se krijat i da se pla{at od sekakov kontakt so vlastite, vklu~uvaj}i gi i preventivnite programi za HIV/SIDA, hepatit B i C i drugi rizici po zdravjeto.
Zakluôci Kako najrizi~ni grupi za prenesuvawe na HIV vo Makedonija, se identifikuvaat: maì {to imaat neza{titen seks so maì, lu|e {to nudat seksualni uslugi za nadoknada, lica {to injektiraat droga, adolescenti {to ìveat so postari ~lenovi na zaednicata i zaedno spodeluvaat pove}e od istite iskustva i ranlivosti, i gi prikaùvaat specifi~nostite za nivnata vozrasna grupa. Sepak, se ~ini deka ima posebni barieri pome|u APNR vo pristapuvaweto kon soodvetnite preventivni i terapiski aktivnosti, povrzani kako so zakonskite ograni~uvawa vo obezbeduvawe uslugi na adolescentite, taka i so pretpazlivosta na organizaciite za namaluvawe na {teti koi rabotat so rizi~nite grupi, za da izbegnat da bidat kritikuvani zaradi iskoristuvawe ili zloupotreba na mladite lu|e. Ovie barieri se sovpa|aat so preovladuva~kite op{testveni stavovi koi gi demoniziraat i gi marginaliziraat APNR, zaradi nivnoto u~estvo vo stigmatizira~ki aktivnosti. Represivnite policiski dejstvija, koi mladite poedinci gi smetaat kako osobeno zakanuva~ki, posebno ako postojat razli~ni zakoni za niv kako maloletnici u{te pove}e gi obeshrabruvaat adolescentite da gi priznaat mo`nite rizici i da pobarat pomo{. Isto taka, APNR se staveni vo skrieni socijalni prostori, vo koi ne moè lesno da se pristapi, a toa gi pravi u{te poneprijatelski raspoloèni za kontakti so vlastite. Preporaki Odnosi so policijata: Site tri grupi na APNR trpat zna~itelno maltretirawe od policijata. Nasilnata i diskriminatorska represija od policijata e kontraproduktivna na efektivnite nacionalni napori za namaluvawe na {teti i samo ja zgolemuva ranlivosta od HIV i drugi negativni posledici. Ne postojat dokazi deka restriktivnoto policisko deluvawe go namaluva nivoto na nezakonskite odnesuvawa (kako upotreba na drogi ili seksualna rabota); tuku e poverojatno deka tie dejstvija gi turkaat vo “podzemjeto” kade, ponatamu ne moè da se nabquduvaat. Treba da se sklu~i dogovor pome|u instituciite za prevencija od HIV i sistemot za krivi~no pravo, zaradi ohrabruvawe na tolerancijata, i aktivna sorabotka na zaednicata i terenskite proekti za unapreduvawe na zdravjeto (razmena na igli, delewe na kondomi, centri za zgriùvawe). NVO treba da se obidat da razvijat plodni partnerstva so lokalnite policiski vlasti i da im pomognat na poedincite vo prezemaweto legalni aktivnosti protiv policiskoto maltretirawe, osobeno vo slu~ai na maltretirawe na MSM, za{to policijata nema nikakva zakonska osnova za toa. Pristapite na namaluvawe na {teti nasproti mobilizacija na zaednicata: Site ~lenovi na visokorizi~nite grupi ne go spodeluvaat istoto nivo na ranlivost, odnosno nemaat isti potrebi. Ovaa studija pravi razlika pome|u MSM koi se identifikuvaat deka seksualno gi privlekuvaat maì i onie koi se vpu{taat vo seks so maì bez da smetaat deka toa e del od nivnata seksualna orientacija. Verojatno e deka mnogumina od prvata grupa, sakaat da gi poddràt naporite na organizaciite koi rabotat so LGBT, i imaat plan za poddr{ka na zgolemuvawe na svesnosta za istopolnite vrski, zastapuvawe za ~ovekovite prava i aktivizam za ednakvo u~estvo vo op{testvoto. Kapacitetot na ovie organizacii treba da se zajakne, da se ohrabrat da dojdat do mladite maì koi eksperimentiraat so razli~ni seksualni aktivnosti i na koi im treba poddr{ka; vo momentot nekoi organizacii na LGBT vo regionot, se pla{at aktivno da gi povikaat mladite lu|e kako korisnici, za da ne bidat obvineti za “promovirawe na homoseksualnosta” ili eksploatirawe na mladite. Vo slu~aite koga maìte ne se samoidentifikuvaat kako pripadnici na LGBT, informacijata i testiraweto za SPI, kondomi i lubrikanti, treba da bidat dostapni vo onie lokaciii i zaednici, vo koi se znae deka ima MSM (vklu~uvaj}i i zatvori i popravni centri za maloletnici), vo ramki na namaluvawe na {teti, bez toa da se povrzuva so promovirawe na poseben seksualen identitet ili da se asocira so LGBT “zaednica”. Seksualnite rabotnici jasno se diferenciraat na onie koi uo~uvaat potreba od posebni slu`bi za davatelite na seksualni uslugi za nadoknada, i drugi koi ne sakaat da bidat odvoeni od op{tata populacija. Ova, isto taka, moè da ja odrazi razlikata na (1) poedinci {to se identifikuvaat kako davateli na seksualni uslugi za nadoknada, i vo ovaa studija iskaùvaat blagodarnost na NVO {to im ponudile mesto za sredba, kade gi diskutiraat nivnite prioriteti i imaat pristap do uslugi vo edna neosuduva~ka sredina i (2) onie {to, odvreme-navreme, razmenuvaat seksualni uslugi za da go nadopolnat svojot prihod, no ne smetaat deka toa e nivna primarna profesija ili kontekstot vo koj sklopuvaat prijatelstva i vrski. Verojatno, treba da se pravi razlika pome|u olesnuvaweto na dostapnosta do kondomite i kontrolata na zdravjeto (na rabotnite mesta, preku mobilni kliniki, vo pogodni objekti za primarno zdravstvo na “seksualniot rabotnik”) i obezbeduvaweto poopfatni objekti za seksualnite
Page 1 and 2: Mapirawe i studija zasnovana na ist
Page 3 and 4: REZIME NA IZVE[TAJOT Voved Iako ras
Page 5 and 6: ti, dostapnosta i uslovite na objek
Page 7: enti, za da gi zgolemat svoite prih
Page 11 and 12: SODR@INA REZIME NA IZVE[TAJOT......
Page 13 and 14: KONTEKST Dosega{nite podatoci za HI
Page 15 and 16: METODOLOGIJA Zo{to kvalitativna stu
Page 17 and 18: podatoci, koi podrazbiraat dlabinsk
Page 19 and 20: Sumarno goreelaboriranite podatoci
Page 21 and 22: AID populacija Istraùva~ka tehnika
Page 23 and 24: Najlesno se organizira fokus grupa
Page 25 and 26: prisustvuva na intervjuata, tokmu p
Page 27 and 28: neinformiranosta okolu mo`nostite z
Page 29 and 30: ADOLESCENTI - MA@I KOI IMAAT SEKS S
Page 31 and 32: toa e problem i za op{tata populaci
Page 33 and 34: Gej-klubovi i gej-frendli klubovi M
Page 35 and 36: zna~itelen del od MSM-populacijata
Page 37 and 38: Istra`.: Kako znae{e deka nema potr
Page 39 and 40: Relativno kratkoto vreme na postoew
Page 41 and 42: ADOLESCENTI KOI NUDAT SEKSUALNI USL
Page 43 and 44: SPI i za{tita, visok stepen na rizi
Page 45 and 46: Dvajca od ispitanicite od ma{ki pol
Page 47 and 48: Nitu eden od ispitanite ANSU vo Sko
Page 49 and 50: Klienti Strukturata na klientite na
Page 51 and 52: Ispitanicite koi rabotat i vo kafea
Page 53 and 54: So isklu~ok na trojcata ispitanici
Page 55 and 56: Inf.: Idea, idea. Da, pijat, jadat,
Page 57 and 58: {to se razgovara{e za na~inite i me
Page 59 and 60:
ZAKONSKA REGULATIVA VO MAKEDONIJA v
Page 61 and 62:
ADOLESCENTI KOI INJEKTIRAAT DROGI (
Page 63 and 64:
koja vo zimskiot period prifa}a nek
Page 65 and 66:
“Mislam deka treba. Za{to na seka
Page 67 and 68:
Podgotvenata droga se deli na pove}
Page 69 and 70:
od upotrebata na drogi. Stavovite v
Page 71 and 72:
Nevladini organizacii Mnogu AID nem
Page 73 and 74:
SZO/UNODS/UNAIDS 2006 Supstituciona
Page 75 and 76:
Istorijat na Proektot Na po~etokot
Page 77 and 78:
Na obukite, najprvo se rabote{e na
Page 79 and 80:
(AU_SJ_MSM_003_02.doc) Istra`.: Obj
Page 81 and 82:
(AU_SJ_MSM_001_04.doc) • Situacij
Page 83 and 84:
Inf.: Zatoa {to znam {to ~ovek e. V
Page 85 and 86:
(AU_SJ_MSM_001_08.doc) “Istra`.:
Page 87 and 88:
(AU_DD_MSM_003_08.doc) “Istra`.:
Page 89 and 90:
(AU_FN_ANSU_09c_III). “Na mene mi
Page 91 and 92:
Inf.: Da. Toj...i jas odam posle. T
Page 93 and 94:
(AU_KP_ANSU_09_XII) “Deset devoj~
Page 95 and 96:
(AU_MC_ANSU_05) Istra`.: A si proba
Page 97 and 98:
(AU_KP_ANSU_07) “Istra`.: Koga pr
Page 99 and 100:
nas, {to ima 21 godinu. Drugi smo s
Page 101 and 102:
(AU_SD_AID_001) “Da. Nekad samo..
Page 103:
(AU_IS_AID_002) “Odvraten. Ama ba
show all

Mapirawe i studija zasnovana na istra@uvawata vo zaednica na ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?