Mapirawe i studija zasnovana na istra@uvawata vo zaednica na ...

Mapirawe i studija zasnovana
na istra@uvawata vo zaednica
na adolescenti pod najgolem
rizik od HIV/SIDA/SPI
Skopje, dekemvri, 2007

Istra`uvaweto e napraveno od tim na istra`uva~i od Institutot za etnologija i antropologija pri
Prirodno-matemati~kiot fakultet, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij” - Skopje
Istra@uva^ki tim
Glaven istra`uva~:
Doc. d-r Qup~o S. Risteski, Institut za etnologija i antropologija
Asistenti istra`uva~i:
M-r Davorin Trpeski, dipl. etnolog, Institut za etnologija i antropologija
Marija To{eva, dipl. socijalen rabotnik, NVO HOPS, Skopje
Vawa Dimitrievski, dipl. etnolog, Institut za etnologija i antropologija
Mentori na terenskoto istra`uvawe:
Zoran Jordanov, NVO EGAL, Skopje
Svetlana Vojnovska, dipl. socijalen rabotnik,
Institut za socijalna rabota i socijalna politika
Vlatko Dekov, dipl. socijalen rabotnik, NVO HOPS, Skopje
Terenski istra`uva~i:
Zoran Jordanov, NVO EGAL, Skopje
Katerina Partinova, NVO HOPS, Skopje
Mila Carovska, NVO HOPS, Skopje
Froska Nanova, NVO Izbor, Strumica
Biljana Miceva, NVO Izbor, Strumica
Stevo Dimu{evski, NVO HOPS, Skopje
Nikola Nedeski, dipl. socijalen rabotnik, NVO HOPS, Skopje
Kiril Penov, lekar, NVO HOPS, Skopje
Aleksandar Sitnikovski, dipl. socijalen rabotnik, NVO HOPS, Skopje
Robert Jovanovski, NVO HOPS, Kumanovo
Sowa Aleksievska, dipl. psiholog, NVO HOPS, Kumanovo
Petar Petreski, NVO HELP, Gostivar
Ivan Stojanoski, dipl. socijalen rabotnik, NVO HELP, Gostivar
Administrator na Proektot:
Elizabeta Pavkovi}, dipl. etnolog, Institut za etnologija i antropologija
Me|unaroden konsultant anga`iran vo dizajnot na istra`uvaweto, revizija na finalniot
raboten izve{taj, tekst na izvr{noto rezime i preporakite od izve{tajot:
Joana Bu{a, predava~, Centar za populacioni studii,
Londonska {kola za higiena i tropska medicina, London, Velika Britanija
Nadzoren komitet na istra`uvaweto
D-r Gordana Kuzmanovska, epidemiolog, Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita
D-r Sandra Kuzmanovska, Ministerstvo za zdravstvo,
rakovoditel na proektot poddr`an od Globalen fond za HIV/SIDA, tuberkuloza i malarija
Prof. d-r Vesna Dimitrievska, sociolog, Institut za sociologija
Slavica [ekutkovska, pretsedatel na Zdru`enie na socijalni rabotnici na grad Skopje
Katerina Miovska, pretsedatel, NVO H.E.R.A - Asocijacija za zdravstvena edukacija i istra`uvawe
Nora Stojanovi}, Makedonska mre`a za namaluvawe na {teti
Miodraga Stefanovska, NVO Makedonska interetni~ka asocijacija
D-r Silvana On~eva, lokalen revozor na proektot
poddr`an od Globalniot fond za HIV/SIDA, tuberkuloza i malarija
D-r Igor Veqkovi}, rakovoditel na programa, Kancelarija na UNICEF vo Skopje
Istra`uvaweto be{e napraveno so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF vo Skopje. Soop{tenijata
vo ovaa publikacija se stavovi na avtorite i ne mora da gi reflektiraat politikata ili stavovite na UNICEF.
Publikacijata ne e izdadena spored standardite na UNICEF.

REZIME NA IZVE[TAJOT
Voved
Iako rasprostranetosta na HIV vo PJR Makedonija ostanuva skoncentrirana vo ramkite na posebni
marginalizirani populacii koi se vpu{taat vo rizi~ni odnesuvawa, kako: upotreba na droga so
injektirawe, razmena ili prodavawe seksualni uslugi i neza{titen analen odnos na ma{ko so ma{ko,
izminatite godini, vo zemjata raste zagri`enosta deka adolescentite (spored definicijata na SZO,
vozrasna grupa od 10-18 godini) i mladite lu|e (10-24 godini) mo`at da bidat zanemareni i deka ne
dobivaat zadovolitelna usluga od soodvetnite slu`bi za prevencija i lekuvawe. So cel da se poso~at
potencijalnite praznini vo obezbeduvaweto uslugi za najmladite ~lenovi na rizi~nite grupi i da se
definiraat nivnite potrebi, UNICEF nara~a tematsko/celno istra`uvawe na sostojbata na adolescentite
od najrizi~nite grupi vo Makedonija, definirani kako mladi lu|e pod 18 godini, koi se vpu{taat
vo edna od slednite aktivnosti poznati po zgolemuvaweto na rizikot od zaboluvawe i prenesuvawe na
HIV: injektirawe drogi (ID), seksualna rabota (SR) i neza{titen seks so lica od ist pol pome|u ma`ite
(MSM).
Razgleduvaweto na prethodnite studii poka`uva deka postojat zna~ajni podatoci za strukturnite faktori
{to mo`at da gi dovedat vo rizik mladite lu|e (odbivawe na zdravstveno osiguruvawe i posebni
slu`bi za namaluvawe na {teti, nameneti za lica pomali od 18 godini), kako i za nekoi normi i
pristapi {to vlijaat na nivnite izbori. Prvoto istra`uvawe, zapo~na od perspektiva na “zdravstvenite
sistemi”, se fokusira{e na poznavaweto ili upotrebata na slu`bite i ne sodr`e{e informacii zasnovani
na sopstvenite percepcii na adolescenti pod najvisok rizik na HIV/SIDA/SPI (APNR) {to
bi mo`ele da go zgolemat sfa}aweto na nivnata lokalna sredina i socijalnite mre`i, kako i zo{to
donesuvaat nekoi odluki i koi im se potrebite, od nivna gledna to~ka. Ovaa studija be{e dizajnirana
kako kvalitativno istra`uvawe na zaednicata na APNR i nivnite stavovi i odnesuvawa, povrzani so
prevencija od HIV i drugi negativni posledici po zdravjeto.
Istra`uvaweto be{e koordinirano od Institutot za etnologija i antropologija pri Univerzitetot
“Sv. Kiril i Metodij” od Skopje, vo sorabotka so pove}e nacionalni institucii za javno zdravstvo i
istra`uvawe, kako i nevladinite organizacii (NVO) ~ie ogromno iskustvo e zasnovano na istra`uvawa
vo zaednicata so zavisnici od droga, seksualni rabotnici i ma`i {to imaat seks so ma`i.
Celi na studijata
Primarnite celi na mapiraweto istudijata zasnovana na istra`uvawata vo zaednicata na adolescenti
pod najgolem rizik od HIV/SIDA/SPI vo Makedonija bea slednite:
1. Da se otkrijat podatoci za postoewe na APNR i da se opi{at nivnite lokacii, odnesuvawa, socijalen
kontekst i problemite so koi se soo~uvaat.
Da se lociraat razli~nite podgrupi na APNR i da se soberat informacii za nivnite
iskustva, na nivo na poedinec, zaednica i strukturalno nivo, so informacii od samata
zaednica.
•
2. Da se prosledat slu~aite {to prika`uvaat kako, zakonskite ramki, socijalnite programi, javnite
institucii i dostapnite inicijativi za namaluvawe na {teti, olesnuvaat ili postavuvaat
barieri za optimalno koristewe na uslugite soodvetni na APNR.
Da se analizira informacijata dobiena od APNR {to gi odrazuva faktorite koi vlijaat
na nivnoto individualno rizi~no odnesuvawe, i merkite za barawe na zdravstveni uslugi
ili prevencija.
•
Zemjata e primena vo Organizacijata na Obedinetite Nacii (OON) pod referencata: “Porane{na Jugoslovenska
Republika Makedonija”. Vo ponatamo{niot tekst , zaradi poednostavno sledewe }e se koristi imeto Makedonija

Metodi
Bidej}i glaven prioritet na studijata be{e da se dobie kvalitetno tematsko/celno istra`uvawe za
APNR, {to mo`e da dokumentira i da opi{e kako tie se vklopuvaat vo ramkite na povozrasnite kategorii
adolescenti i specifi~nite visokorizi~ni grupi, bea izbrani kvalitativni metodi so koi mo`e da
se istra`uva na~inot na `iveewe, odnosite i gri`ite na APNR. Akcentirano be{e izvlekuvaweto na
sopstvenite uveruvawa i perspektivi na u~esnicite.
Istra`uva~ki primeroci i regrutirawe
Glavnata celna grupa na istra`uvaweto bea APNR, definirana spored UNICEF kako adolescenti {to
se karakteriziraat so edno od slednite odnesuvawa:
»
»
»
adolescenti - ma`i koi imaat seks so ma`i (MSM), so poseben akcent na onie {to imaat
neza{titen seks so ma`i;
adolescenti koi nudat seksualni uslugi za nadoknada (ANSU);
adolescenti koi injektiraat drogi (AID).
Vo Makedonija, UNICEF ja koristi definicijata za adolescenti {to se odnesuva na mladite lu|e na
vozrast od 13 do 18 godini. Me|utoa, bidej}i ovaa vozrasna grupa te{ko se identifikuva (i, mo`ebi
ne priznava deka izvr{uva nezakonski ili stigmatizirani dejnosti), vo studijata bea vklu~eni i malku
postari ~lenovi od rizi~nite zaednici (na vozrast od 19 do 22), koi mo`at da dadat retrospektivni
podatoci za sopstvenite iskustva, koga samite bile pomladi, ili za pomladite prijateli ili kontakti
od istata vozrasna grupa. Vo istra`uvaweto bea vklu~eni i drugi klu~ni informatori (KI) kako: taksi
voza~i, makroa, terenski rabotnici na NVO i personal od hoteli i kafe barovi. Ovie poedinci se izbiraat
vrz osnova na kontaktite ili vme{anosta so APNR.
Istra`uva~ite vklu~uvaa u~esnici preku (1) istra`uvawe na mestoto na nastanot, kade lokaciite se
identifikuvani, mapirani i tretirani kako poedine~ni istra`uva~ki edinici. Sekoe mesto be{e poseteno
nekolkupati, za da se nabquduvaat prisutnite lu|e i aktivnostite, direktno im se pristapuva{e
na u~esnicite i se pokanuvaa da u~estvuvaat vo studijata; i (2) izbor na istra`uva~ki primerok po principot
na sne`na topka, {to podrazbira deka, od prvi~nite informatori na celnite grupi (~esto poznati
kako terenski rabotnici na NVO), se bara{e da poso~at drugi APNR od nivnite socijalni mre`i, za
da se regrutiraat vo studijata.
Mesta na istra`uvawe
Istra`uvaweto se izvr{i na slednite lokacii:
Grupi na APNR
Adolescenti ma`i koi imaat seks so ma`i
(MSM)
Adolescenti koi nudat seksualni uslugi za
nadoknada (ANSU)
Adolescenti koi injektiraat drogi (AID)
Gradovi
Skopje, Strumica, Gostivar, Tetovo
Skopje, Strumica
Skopje, Gostivar, Kumanovo
Mestata bea izbrani taka da gi odrazuvaat lokaciite so golema zastapenost na populacii od celnite
grupi i doka`uvaat deka istra`uva~kiot tim e vo mo`nost da otkrie i kontaktira APNR; ova, naj~esto,
se odnesuva na prisustvoto na NVO koja raboti so celnata grupa i ima vospostaveno dobri odnosi i doverba
so te{ko dostapnite zaednici. Najgolem broj NVO se aktivni vo glavniot grad, Skopje, i pove}eto
imaat inicirano nekoi programi vo vnatre{nosta na Makedonija, no tie se od pomal razmer i zavisat
od raspolo`ivite sredstva.
Metodi i tehniki
Se koristea niza kvalitativni metodi za sobirawe podatoci, so cel da se zgolemi prodlabo~enosta i
pokrienosta na istra`uvaweto, i da se trianguliraat i vrednuvaat pome|u razli~nite informatori:
(1) Mapirawe: Vo sekoja lokacija opfatena so Studijata, bea identifikuvani, mapirani i poseteni
mestata koi se poso~eni kako prostor vo koj se odvivaat rizi~ni aktivnosti. Mestata se definirani
spored lu|eto koi gi posetuvaat, interakciite {to se odvivaat i demografskiot sostav na
~lenovite na zaednicata.
(2) Zapi{uvawe bele{ki od terenskite rabotnici: Vo tekot na sobiraweto podatoci, terenskite
rabotnici ja zapi{uvaa lokacijata koja ja istra`uvaat, vidovite na u~esnici i nivnite aktivnos-

ti, dostapnosta i uslovite na objektite, vremeto na sobiraweto podatoci i emotivnata sostojba/raspolo`enieto
na u~esnicite.
(3) Dlabinski intervjua: APNR i drugite klu~ni informatori bea pokaneti da u~estvuvaat vo
dlabinski intervjua {to traea od 1-2 ~asa. So dozvola na u~esnicite, intervjuata se snimaa so
digitalni diktafoni, a potoa bea transkribirani i vnesuvani vo Atlas.ti za analiza.
(4) Grupni diskusii: Koga e mo`no, bea sobirani vrsnici na APNR, zaedno, vo neformalni diskusii,
za da dadat dopolnitelni kontekstualni podatoci vo koi se vklopuvaat poedine~nite iskustva
dobieni preku intervjuata.
Slednata tabela gi sumira sobranite podatoci:
Odnesuvawe na
APNR
Ma`i {to imaat
seks so ma`i
(MSM)
Adolescenti koi
nudat seksualni
uslugi za nadoknada
(ANSU)
Adolescenti koi
injektiraat drogi
(AID)
Intervjua so
celna grupa
Intervjua
so klu~ni
informatori
Bele{ki od
nabquduvawa i
mapirawe
36 1 5 1
17 (+ 4 `ivotni
biografii)
33 2 3
VKUPNO 86 3 8 4
Grupni diskusii
Eti~ki pra{awa
Institutot za etnologija i antropologija pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e akreditirana
nastavno-nau~na institucija kade, pokraj obrazovanieto na kadri od oblasta na etnologijata i
antropologijata, se realiziraat nau~no-istra`uva~ki i aplikativni proekti. Soglasno va`e~kite
zakonskite odredbi vo Makedonija, ne se potrebni nikakvi dopolnitelni dozvoli od drugi tela vo
dr`avata, osobeno poradi faktot {to prirodata na istra`uvaweto e etnografska i nema karakteristiki
na bio-fiziolo{ki, medicinski ili bihejvioralni istra`uvawa, vo koi istra`uva~ite-eksperimentalisti
imaat podominantna uloga otkolku onie vo op{testvenite nauki.Na u~esnicite im
bea vnimatelno objasneti postapkite za informirana soglasnost, a osobeno toa deka odbivaweto da
u~estvuvaat vo studijata nema da vlijae na nivniot pristap kon raspolo`ivite slu`bi i kvalitetot
na nega {to go dobivaat. Vo tekot na studijata se po~ituvaa i doverlivosta i anonimnosta, i ne se
otkrivaa zapi{anite informacii. Sobranite terenski materijali se arhivirani i soodvetno se ~uvaat
vo Arhivot na Institutot za etnologija i antropologija i nivno koristewe e vozmo`no samo soglasno
zakonskite propisi za koristewe arhivski materijali vo nau~noistra`uva~ki celi. Site u~esnici
dobivaa nadomest od 150 makedonski denari (okolu 2,40 EUR), za potro{enoto vreme.
3
Klu^ni rezultati
Adolescenti - ma`i koi imaat seks so ma`i (MSM)
Vo kontekst na prevencija od HIV, terminot MSM naj~esto se koristi vo vrska so seksualnite dejstvija
pome|u ma`i, osobeno onie {to pretstavuvaat visok rizik za prenesuvawe na bolest, kako neza{titen
analen odnos. Od epidemiolo{ka perspektiva, ne se razlikuvaat odnesuvawata na onie MSM {to go
priznavaat svojot seksualen identitet (~esto etiketirani kako gej, homoseksualci, biseksualci ili
transeksualci), od onie koi smetaat deka imaat heteroseksualna orientacija. Za ovaa studija, se
istra`eni sopstvenite asocijacii na mladite lu|e so istopolovi ma{ki seksualni odnesuvawa, bez
prethodni pretpostavki za seksualniot identitet ili orientacija.
Do 1996 godina, vo Makedonija be{e nezakonski seksualniot kontakt so ist pol, no s$ u{te se smeta za
mnogu stigmatizirano odnesuvawe. Poradi toa, ovaa grupa e te{ko dostapna, a adolescentite, potencijalno
se duri poskrieni i ne sakaat da ja priznaat ma{kata istopolova seksualna aktivnost. Sepak, vo
studijata se vklu~eni dvaeset i sedum informatori, od 13-18 godini, i se intervjuirani u{te deset od
povozrasnata grupa.

Pripadnicite na MSM populacijata vo Makedonija se sre}avaat na razli~ni mesta, vklu~uvaj}i gi i
“virtuelnite” gej-frendli lokacii:
»
»
»
»
»
Internet (sajtovi kako Gaymacedonia)
Gej i gej-frendli klubovi;
frekventni “kruzing” (cruising) mesta (mesta za krstarewe);
preku prijateli
vo privatni ku}i/stanovi kade `iveat i se dru`at MSM
Pove}eto ispitanici go dr`at vo tajnost svoeto seksualno odnesuvawe, i pred svoeto semejstvo ili
prijatelite, poradi strav od diskriminacija ili, ponekoga{, od seriozni represalii. Mladite lu|e
~uvstvuvaat deka mo`at da go otkrijat svojot gej identitet, voobi~aeno na doverliv brat/sestra ili
drug blizok rodnina (no, sepak ne na roditelite). Site ispitanici imaat iskuseno negativni posledici
koga nivnoto seksualno odnesuvawe e otkrieno, ili direktno ili slu{nale za takvi primeri od prijateli.
Policijata e pove}epati spomnuvana vo smisla na diskriminatorsko voznemiruvawe.
Mladite MSM imaat obi~aj da ne gi dogovaraat sre}avawata so seksualnite partneri na cruising mestata,
i pretpo~itaat mesta kako klubovi ili zabavi. Se vpu{taat vo seks so pove}e partneri i vo nekoi
slu~ai ka`uvaat deka imale samo edna uloga za vreme na analniot seks, ili samo aktivna (penetrira~ki
partner) ili samo pasivna (receptiven partner), iako mnozinstvoto e uni (saka da bide receptiven i
penetrira~ki). Onie koi naj~esto se definiraat sebesi kako samo pasivni ili fleksibilni ili uni,
naj~esto se samoidentifikuvale kako del od LGBT populacijata (lezbejki, homoseksualci, biseksualci
i transrodni/transeksualci), dodeka tie {to izjavuvale deka praktikuvaat isklu~ivo aktivna uloga vo
seksot, ne smetale deka seksualnite dejstvija na MSM ja odrazuvaat seksualnata orientacija.
Ispitanicite izjavile deka nivnoto prvo seksualno iskustvo se slu~ilo na vozrast od 9 do 18 godini
i vo pove}eto slu~ai bile so partner od ma{ki pol. Vo nekoi slu~ai, prete`no kaj romskoto naselenie,
prvoto seksualno iskustvo na MSM bilo nasilno, prisileno od rodnina (kako bratu~ed) ili prijatel
na sli~na vozrast, a vo drugi slu~ai bilo dobrovolno. Nekoi ispitanici prvoto seksualno iskustvo go
imale so `ena. Pove}eto MSM vo ovaa studija izjavile deka imale seksualno iskustvo so `ena.
Znaeweto za HIV i na~inot kako se prenesuva e prili~no golemo, iako MSM poka`uvaat poslabo razbirawe
za drugite SPI i za na~inot na nivno prenesuvawe. Mnozinstvoto izjavilo deka skoro sekoga{
koristi kondomi za vreme na analniot seks, a koristeweto opa|a koga imaat eden parner podolgo vreme.
Kondomite ne se koristat za oralen seks. Naodite od studijata na ovaa populacija ne uka`uvaat na pregolema
upotreba na alkohol ili drogi, nitu za vlijanieto na tie supstancii vo seksualnoto odnesuvawe
i rizikuvaweto.
Mladite MSM odbegnuvaat koristewe na bilo kakva zdravstvena ili preventivna slu`ba, poradi nepodgotvenosta
da gi otkrijat svoite MSM odnesuvawa. Vo momentot, tri NVO rabotat so MSM populacijata
vo Skopje. Toa se EGAL (Ednakvost za gej i lezbejki), CG^P (Centar za gra|anski i ~ovekovi prava)
i MASSO (Makedonska asocijacija za slobodna seksualna orientacija). MSM imaat slu{nato za nekoi
od niv, prete`no za MASSO, potoa za EGAL, a CG^P voop{to ne se spomenuva. Toa e verojatno povrzano
so faktot {to MASSO ~esto e pretstavuvana vo mediumite, a EGAL deluva direktno preku terenskite
rabotnici koi delat kondomi i lubrikanti i seksualno obrazovanie. Svesnosta za kondomite i lubrikantite
i nivnoto koristewe, zavisi pove}e od obrazovnoto, op{testvenoto i ekonomskoto nivo na
MSM, otkolku od momentalnata izlo`enost na porakite za podobruvawe na zdravjeto. Se ~ini deka
ima razlika pome|u ispitanicite od makedonskata zaednica, koja poka`a pogolemo znaewe, vo odnos na
MSM od romskata zaednica. Sepak, duri i so soodvetno znaewe, ispitanicite izjavile deka ne gi sakaat
kondomite i velat deka go namaluvaat zadovolstvoto.
Adolescenti koi nudat seksualni uslugi za nadoknada (ANSU)
Za ovaa studija bea intervjuirani dvaeset i eden ispitanik (5 od ma{ki i 16 od `enski pol), ~etiri ja
raska`ale svojata `ivotna prikazna. Mnozinstvoto na intervjuiranite vo Skopje se namerno izbrani
od romskata zaednica, poradi soznanijata na istra`uva~ite deka ima zna~itelen broj seksualni rabotnici,
poradi siroma{tijata, niskoto obrazovno nivo i slabite ekonomski mo`nosti.
Eden ispitanik bil prinuden da po~ne so davawe seksualni uslugi, tri se vpu{tile vo seksualna rabota
za da dojdat do droga, za sebe ili partnerot, a ostanatite 17 se vpu{tile vo seksualna rabota zaradi
zarabotka, za sebe ili za svoeto semejstvo. Vo nekoi slu~ai za da gi zadovolat osnovnite doma}inski
potrebi, a vo drugi, za da si dozvolat kupuvawe potro{uva~ki stoki kako, obleka, kozmetika i da platat
za rekreativni aktivnosti. Dve lica od ma{ki pol izjavile deka dobrovolno uslu`uvaat ma{ki kli-

enti, za da gi zgolemat svoite prihodi. Tie nemaat identitet na MSM ili gej i izjavuvaat deka nemaat
zadovolstvo od svojot udel vo seksualnata rabota.
Seksualnata rabota se odviva na pove}e lokacii vklu~uvaj}i na ulica (vo blizina na `elezni~ki stanici,
vo parkovi, pod mostovi), vo privatni stanovi, i na mesta kako: kafe barovi, kafeani i hoteli.
Klientite, isto taka, se razli~ni: biznismeni, stranci, sogra|ani, voza~i, vojnici itn. Dogovoraweto na
sredbite so klientite i pregovaraweto za pla}aweto, e zavisno od gradot/naselbata kade {to se nudi
uslugata i vidot na seksualna rabota. Vo Skopje, del od `enskite lica izjavile deka rabotat sami i se
povrzani so edno lice, koe e i partner/de~ko, so kogo se emotivno povrzani, no se javuva i kako posrednik/za{titnik
koj nao|a i obezbeduva klienti, go za{tituva seksualniot rabotnik i ~eka vo blizina
koga ANSU e so klientot, i so nego ja deli zarabotuva~kata.
Od druga strana, vo Strumica ispitanicite go odvojuvaat svojot emotiven partner/de~ko od ulogata
na posrednik. Tamu, ANSU, ne go otkriva na~inot na koj zarabotuva pari pred svojot emotiven partner,
tuku raboti oddelno so posrednik koj nao|a i dogovara klienti za nadoknada, no ne mu slu`i kako
za{titnik, nitu dobiva pogolem del od zarabotuva~kata. Vo Strumica, seksualnata razmena e poneformalno
organizirana. ANSU ~esto odlu~uvaat da zapo~nat seksualna razmena, rabotej}i zaedno, i koristat
“makroa” samo koga sakaat polesno da najdat klienti. Makroto/posrednikot gi ~uva telefonskite
broevi na ANSU i koga ima zainteresiran klient povikuva ANSU, go prepra}a brojot na klientot ili go
zaka`uva mestoto i vremeto na sredbata. Klientite gi pla}aat ANSU, koi podocna go ispla}aat makroto.
Makroata/posrednicite ne gi za{tituvaat ANSU, no gi kaznuvaat od ignorirawe na seksualniot
rabotnik t.e. ne prepra}awe na novi klienti, preku verbalni, do fizi~ki napadi, (tepawe, kubewe kosa
ili {lakanici), ako klientite ne se zadovolni.
Nekoi ANSU rabotat vo grupi, zaradi li~na bezbednost i za da ne izgledaat somnitelno pred sredinata,
si davaat alibi, edni na drugi, vklu~itelno i pred svoite roditeli (koga se vra}aat docna), razmenuvaat
obleka, {minka itn. Pove}eto grupi se formiraat spontano, pome|u prijateli koi odlu~uvaat da
razmenuvaat seks za nadoknada, ili edna devojka ja ubeduva drugata, no ima i grupi koi se osnovani od
treti lica, za profit i dobivawe procent za posreduvawe i za{tita. Tie grupi mo`e da bidat mali, od
dve do deset lica, devojki ili mom~iwa.
Migracijata e sostaven del od seksualnata razmena. ANSU od romskite naselbi vo Skopje patuvaat
vo Gostivar, Tetovo, Ki~evo i Ohrid, zaradi pove}e pari, pove}e “klienti” i pogolema diskrecija, ili
bidej}i ne sakaat nekoj od Skopje da doznae kako gi zarabotuvaat parite. ANSU koi rabotat vo drugi
gradovi ~esto rabotat vo kafeani ili barovi, kako kelnerki ili tan~arki, i istovremeno nudat seksualni
uslugi. Tamu ostanuvaat od nekolku dena do 6 meseci. ^esto patuvaat i se vra}aat nekolku pati,
ka`uvaj}i im na svoite doma deka rabotat kako kelnerki. Ima dokazi za migracija na seksualni rabotnici
pome|u Makedonija i Bugarija, no}e, vo dvata pravci, preku granicata.
Vo vrska so rizicite po zdravjeto, ANSU imaat do`iveano visok stepen na nasilstvo. ANSU od Skopje
izjavile osobeno te{ki problemi so nasilni klienti, vklu~uvaj}i iskustva od siluvawe, tepawe i
ograbuvawe. Najizlo`eni se onie ANSU koi rabotat na ulica. Iako ispitanicite ne sakaat da razgovaraat
i go negiraat nasilstvoto pome|u partnerite i makroata, terenskite rabotnici - klu~ni informatori
na NVO izjavuvaat deka registrirale dokazi za nasilstvo, preku li~nite kontakti so seksualnite
rabotnici i neposrednoto prisustvo na teren.
ANSU tvrdat deka imaat dobra informiranost za kondomite, i deka nabavkata i dostapnosta ne im e
problem. Pove}eto dobivaat besplatni kondomi od NVO ili gi kupuvaat vo kiosci ili apteki. U~esnicite
vo ovaa studija tvrdat deka upotrebuvaat kondomi so klienti, no faktot {to 8 od 14 `enski ispitanici
bile bremeni, uka`uva na slabata upotreba na sredstva za kontracepcija ili kondomi. Kako i MSM, i
ANSU koristat kondomi pove}e so komercijalnite otkolku so svoite partneri so koi imaat emotivna
vrska; toa e delumno jasna strategija da gi oddelat nivnite profesionalni od nivnite li~ni `ivoti.
Postoi samo edna organizacija {to dava uslugi samo za seksualni rabotnici, HOPS - Opcii za zdrav
`ivot od Skopje. Uslugite se fokusiraat na namaluvawe na {tetata vo seksualnata rabota, ne samo na
prevencija od HIV/SIDA/SPI, tuku i na otkrivawe na nasilstvoto, upotreba na drogi i alkohol, stigma
i diskriminacija. Zaradi zakonskite razliki vo tretmanot na prodavawe seks, kako vozrasen (nad 18
godini) i kako maloletnik (pod 18 godini), ne postojat programi i sistemi za poddr{ka nameneti da gi
zadovolat potrebite na adolescentite.
Vo ovaa studija, postojat izme{ani dokazi za upotrebata na dostapnite uslugi od strana na ANSU. Tri
ispitanici pobarale pomo{ poradi upotreba na droga (dvajca so pomo{ na HOPS), a tri poradi psihi~ki
naru{uvawa (anoreksija/bulimija i depresija, voznemirenost i nevroza, psihoza). Drugi, redovno gi po-

setuvaat zdravstvenite ustanovi zaradi polesni zaboluvawa (nastinki i povredi i sli~no), dodeka
nekoi nikoga{ ne odat na doktor. Mladite seksualni rabotnici ja imaat voo~eno razlikata pome|u
privatnite i dr`avnite zdravstveni institucii, poka`uvaat pogolema doverba vo privatniot sektor
i veruvaat deka tamu lekuvaweto e pokvalitetno. Site ispitanici se nekako zapoznaeni so uslugite za
unapreduvawe na zdravjeto (informacii, kondomi, pe~ateni materijali, soveti i testirawe, pomo{ pri
dobivawe na li~ni ispravi i zdravstveno osiguruvawe, ginekolo{ki pregledi), dostapni preku NVO, i
za pove}eto od niv, ovie organizacii se edinstvenite mesta kade mo`at otvoreno i iskreno da zboruvaat
za rabotite {to im se va`ni, i da dobijat pomo{ i poddr{ka bez da se ~uvstvuvaat osuduvani.
Vo odnos na potrebata od specijalizirani zdravstveni uslugi, nameneti samo za licata {to razmenuvaat
seksualni uslugi, ispitanicite se podeleni, edni mislat deka toa e dobra ideja bidej}i mo`at
bez sram da pobaraat informacii i lekuvawe povrzano so nivnata rabota, drugi smetaat deka toa e
diskriminira~ko, ne sakaat da se oddeleni i da se ~uvstvuvaat razli~no od drugite pacienti.
Adolescenti koi injektiraat drogi (AID)
Adolescenti koi injektiraat drogi pretstavuvaat posebna grupa pome|u licata {to injektiraat drogi
(LID), voop{to. Tie po~nale da injektiraat drogi mnogu rano, a vo Makedonija se posebno ranlivi kako
rezultat na sega{noto zakonodavstvo, koe gi ograni~uva mo`nostite za implementirawe na najdobrite
praktiki od programite za namaluvawe na {teti, za da se za{titi nivnoto zdravje.
Vo ovaa studija se intervjuirani trieset i tri lica {to injektiraat drogi, i re~isi site (30) imaat
zavr{eno osnovno obrazovanie, a trojca uspeale da se zapi{at na fakultet. Okolu polovina (17)
zavr{ile sredno obrazovanie, 6 vo momentot posetuvaat sredno obrazovanie, a 4 go prekinale srednoto
obrazovanie, kako direktna posledica od pristapot na nastavni~kiot kolegium kon zemaweto droga.
Pove}eto `iveat so svoite roditeli, nekolkumina `iveat so eden roditel, staratel ili brat/sestra.
Dvaeset i ~etiri ispitanici po~nale da injektiraat drogi koga bile pomladi od 18 godini. Izjavuvaat
deka drogata e lesno dostapna i mo`e da se kupi na pove}e lokacii niz gradovite. Koga ima nedostatok
od droga, LID obi~no patuvaat vo okolnite sela ili baraat droga od sosednite gradovi. Mladite
lu|e izjavuvaat deka, iako lokaciite za prodavawe droga se diskretni, skrieni od policijata i drugite
gra|ani, tie se poznati i dostapni za adolescentite {to injektiraat drogi, koi se informiraat preku
mobilni telefoni. Lokaciite kade mladite lu|e injektiraat drogi se, isto taka, tajni. Se koristat
domovite na AID, koga roditelite ne se doma, domovite na prijateli i diskretni mesta kako: napu{teni
zgradi, podrumi, avtomobili, parkovi i domovi na dilerite. Hroni~niot strav od policijata pravi AID
redovno da gi menuvaat lokaciite na injektirawe. Pove}eto izjavuvaat deka sakaat da ima postojani i
legalni mesta kade }e mo`at slobodno i sigurno da injektiraat drogi, ne{to privatno i slobodno od
maltretiraweto na policijata, kade mo`e da dobijat sterilni {pricevi i igli, sovet, potrebna medicinska
nega i socijalni uslugi.
Vo momentov, AID oprema za injektirawe nabavuvaat od aptekite i preku programite za razmena na igli
no, ne e retka, praktikata za koristewe na prethodno koristeni igli i {pricevi. Ispitanicite znaat za
mo`nite rizici od pozajmuvaweto na priborot za injektirawe, iako potrebata od injektirawe drogi ja
uo~uvaat kako posilna od stravot zaradi posledicite. Zemaweto droga se slu~uva vo socijalni mre`i
i AID ~uvstvuvaat deka zaedni~koto injektirawe go zajaknuva prijatelstvoto i vrsni~kite grupi koi se
odr`uvaat vo razni situacii i aktivnosti. Na injektiraweto vo dru{tvo na dvajca ili pove}e AID, se
gleda kako na socijalno dru`ewe, i toa e pridru`eno so zaedni~ko podgotvuvawe na drogata.
Koga se zapra{ani za iskustvata pri barawe na zdravstveni uslugi, ispitanicite davaat primeri na
drugi LID na koi im bila odbiena lekarska pomo{, iako nikoj od niv li~no nema iskuseno takva diskriminacija.
Mnogu AID nemaat informacii za organizaci {to davaat uslugi i poddr{ka na zavisnicite
od droga, nitu o~ekuvaat takvi uslugi. Tie {to znaeja za NVO {to raboti vo oblasta na drogata
imaat ograni~eno znaewe za ona {to im e dostapno, pokraj namaluvaweto na {teti i sovetuvawe.
Upotrebuvaweto na postoe~kite uslugi pome|u AID e mnogu malo, prvenstveno se dol`i na zakonskite
starosni granici za davawe uslugi no, isto taka, i na toa {to mnogu AID ne se samoidentifikuvaat
kako problemati~ni korisnici na droga. Ponatamu, represivnite merki od policijata se pri~ina AID
da se krijat i da se pla{at od sekakov kontakt so vlastite, vklu~uvaj}i gi i preventivnite programi za
HIV/SIDA, hepatit B i C i drugi rizici po zdravjeto.

Zaklu^oci
Kako najrizi~ni grupi za prenesuvawe na HIV vo Makedonija, se identifikuvaat: ma`i {to imaat
neza{titen seks so ma`i, lu|e {to nudat seksualni uslugi za nadoknada, lica {to injektiraat droga,
adolescenti {to `iveat so postari ~lenovi na zaednicata i zaedno spodeluvaat pove}e od istite
iskustva i ranlivosti, i gi prika`uvaat specifi~nostite za nivnata vozrasna grupa. Sepak, se ~ini
deka ima posebni barieri pome|u APNR vo pristapuvaweto kon soodvetnite preventivni i terapiski
aktivnosti, povrzani kako so zakonskite ograni~uvawa vo obezbeduvawe uslugi na adolescentite, taka
i so pretpazlivosta na organizaciite za namaluvawe na {teti koi rabotat so rizi~nite grupi, za da
izbegnat da bidat kritikuvani zaradi iskoristuvawe ili zloupotreba na mladite lu|e. Ovie barieri se
sovpa|aat so preovladuva~kite op{testveni stavovi koi gi demoniziraat i gi marginaliziraat APNR,
zaradi nivnoto u~estvo vo stigmatizira~ki aktivnosti. Represivnite policiski dejstvija, koi mladite
poedinci gi smetaat kako osobeno zakanuva~ki, posebno ako postojat razli~ni zakoni za niv kako maloletnici
u{te pove}e gi obeshrabruvaat adolescentite da gi priznaat mo`nite rizici i da pobarat
pomo{. Isto taka, APNR se staveni vo skrieni socijalni prostori, vo koi ne mo`e lesno da se pristapi,
a toa gi pravi u{te poneprijatelski raspolo`eni za kontakti so vlastite.
Preporaki
Odnosi so policijata:
Site tri grupi na APNR trpat zna~itelno maltretirawe od policijata. Nasilnata i diskriminatorska
represija od policijata e kontraproduktivna na efektivnite nacionalni napori za namaluvawe
na {teti i samo ja zgolemuva ranlivosta od HIV i drugi negativni posledici. Ne postojat dokazi deka
restriktivnoto policisko deluvawe go namaluva nivoto na nezakonskite odnesuvawa (kako upotreba
na drogi ili seksualna rabota); tuku e poverojatno deka tie dejstvija gi turkaat vo “podzemjeto” kade,
ponatamu ne mo`e da se nabquduvaat. Treba da se sklu~i dogovor pome|u instituciite za prevencija
od HIV i sistemot za krivi~no pravo, zaradi ohrabruvawe na tolerancijata, i aktivna sorabotka na
zaednicata i terenskite proekti za unapreduvawe na zdravjeto (razmena na igli, delewe na kondomi,
centri za zgri`uvawe). NVO treba da se obidat da razvijat plodni partnerstva so lokalnite policiski
vlasti i da im pomognat na poedincite vo prezemaweto legalni aktivnosti protiv policiskoto maltretirawe,
osobeno vo slu~ai na maltretirawe na MSM, za{to policijata nema nikakva zakonska osnova
za toa.
Pristapite na namaluvawe na {teti nasproti mobilizacija na zaednicata:
Site ~lenovi na visokorizi~nite grupi ne go spodeluvaat istoto nivo na ranlivost, odnosno nemaat
isti potrebi. Ovaa studija pravi razlika pome|u MSM koi se identifikuvaat deka seksualno gi privlekuvaat
ma`i i onie koi se vpu{taat vo seks so ma`i bez da smetaat deka toa e del od nivnata seksualna
orientacija. Verojatno e deka mnogumina od prvata grupa, sakaat da gi poddr`at naporite na organizaciite
koi rabotat so LGBT, i imaat plan za poddr{ka na zgolemuvawe na svesnosta za istopolnite
vrski, zastapuvawe za ~ovekovite prava i aktivizam za ednakvo u~estvo vo op{testvoto. Kapacitetot na
ovie organizacii treba da se zajakne, da se ohrabrat da dojdat do mladite ma`i koi eksperimentiraat
so razli~ni seksualni aktivnosti i na koi im treba poddr{ka; vo momentot nekoi organizacii na LGBT
vo regionot, se pla{at aktivno da gi povikaat mladite lu|e kako korisnici, za da ne bidat obvineti za
“promovirawe na homoseksualnosta” ili eksploatirawe na mladite.
Vo slu~aite koga ma`ite ne se samoidentifikuvaat kako pripadnici na LGBT, informacijata i testiraweto
za SPI, kondomi i lubrikanti, treba da bidat dostapni vo onie lokaciii i zaednici, vo koi se
znae deka ima MSM (vklu~uvaj}i i zatvori i popravni centri za maloletnici), vo ramki na namaluvawe
na {teti, bez toa da se povrzuva so promovirawe na poseben seksualen identitet ili da se asocira so
LGBT “zaednica”.
Seksualnite rabotnici jasno se diferenciraat na onie koi uo~uvaat potreba od posebni slu`bi za
davatelite na seksualni uslugi za nadoknada, i drugi koi ne sakaat da bidat odvoeni od op{tata populacija.
Ova, isto taka, mo`e da ja odrazi razlikata na (1) poedinci {to se identifikuvaat kako davateli
na seksualni uslugi za nadoknada, i vo ovaa studija iska`uvaat blagodarnost na NVO {to im
ponudile mesto za sredba, kade gi diskutiraat nivnite prioriteti i imaat pristap do uslugi vo edna
neosuduva~ka sredina i (2) onie {to, odvreme-navreme, razmenuvaat seksualni uslugi za da go nadopolnat
svojot prihod, no ne smetaat deka toa e nivna primarna profesija ili kontekstot vo koj sklopuvaat
prijatelstva i vrski. Verojatno, treba da se pravi razlika pome|u olesnuvaweto na dostapnosta do
kondomite i kontrolata na zdravjeto (na rabotnite mesta, preku mobilni kliniki, vo pogodni objekti
za primarno zdravstvo na “seksualniot rabotnik”) i obezbeduvaweto poopfatni objekti za seksualnite

abotnici (centri za zgri`uvawe, sovetnici, dostapnost na tu{evi i ma{ini za perewe ali{ta, grupi
za samopomo{, gradewe na ve{tini itn). Mora da se posveti vnimanie na site seksualni rabotnici {to
se identifikuvani deka rabotat i `iveat vo nasilni i eksploatatorski okolnosti.
U~estvo na APNR
Poradi toa {to nekoi iskustva i potrebi na adolescentite podrazbiraat poinakov rizik, vo odnos na
postarite grupi (poradi odnosite so roditelite, poslabo razbirawe na dostapnosta na rizicite i
uslugite, razli~ni dnevni rasporedi, na onie koi odat na u~ili{te itn), APNR treba da se pridobijat
vo podgotovkata i prilagoduvaweto na planiranite intervencii za da se osiguri nivnata soodvetnost
i privle~nost. Koga se vospostavuva kontakt preku postoe~kite organizacii, od APNR mo`e da
se pobara da pridonesat kako volonteri, platen personal, regrutira~i na vrsnici itn. Ako izborot na
istra`uva~ki primerok, po principot na sne`na topka, se smeta za efektivno sredstvo za da se dopre
do APNR, istiot metod treba da se primenuva i vo izvestuvaweto na zaednicite za novite uslugi, da
se izgradat novi vrski i doverba, i da se ohrabri nivnoto prisustvo. Isto taka, op{testvenite nastani
(kako {to se organiziranite zabavi) mo`e da bidat dobar na~in za voveduvawe na novi uslugi ili na
novi objekti za rizi~nite grupi. Ako APNR ima jasni socijalni mre`i, tie mo`at da se iskoristat za da
se dobie poddr{ka pome|u pomalite grupi i da se zajakne intervenciskiot priod pred intervencijata
da se pro{iri ponatamu.
Zastapuvawe za zakonski promeni
Zakonskite promeni mo`at da bidat dolg i ma~en proces. Sepak, ova istra`uvawe razjasnuva deka zakonskite
ograni~uvawa za pristap do zdravstvenite slu`bi spored vozrasta , kako na primer, centrite
za namaluvawe na {tetni posledici od upotreba na drogi, samo ja zgolemuvaat podlo`nosta na HIV,
pome|u najranlivite. Treba da se napravi obid za zakonski promeni vo taa nasoka, preku upotreba na
prosledenite slu~ai i javno izlo`uvawe na {tetata {to mo`e da ja predizvika va`e~kata zakonska
ramka. Vo me|uvreme, onamu kade mo`e zakonski toa da se izvede, obezbeduva~ite na uslugi treba da
izbegnuvaat da ja zapi{uvaat vozrasta na pacientite.
10

SODR@INA
REZIME NA IZVE[TAJOT....................................................................................................................................................... v
KONTEKST I METODOLOGIJA NA MAPIRAWETO I STUDIJATA
ZASNOVANA NA ISTRA@UVAWATA VO ZAEDNICA NA ADOLESCENTI
POD NAJGOLEM RIZIK..........................................................................................................................................................12
Kontekst........................................................................................................................................................................................13
Celi i predmet na mapiraweto i istra`uvaweto......................................................................................14
Metodologija.............................................................................................................................................................................15
Metodi i tehniki za sobirawe na podatocite...............................................................................................21
Bele`ewe na terenskite podatoci.........................................................................................................................23
Eti~ki pra{awa .......................................................................................................................................................................24
Pozitivni i negativni strani na upotrebenata metodologija .........................................................27
ADOLESCENTI - MA@I KOI IMAAT SEKS SO MA@I (MSM)...................................................29
Voved ..........................................................................................................................................................................................30
Op{ti demografski podatoci za istra`uvanata MSM-populacija.............................................31
Opis na scenata.......................................................................................................................................................................32
Individualni karakteristiki i vlijanija na zaednicata vrz rizikot
od HIV/SIDA/SPI pome|u MSM...............................................................................................................................33
Institucii koi nudat uslugi na MSM populacijata................................................................................38
Zakonskata regulativa vo Makedonija vo korelacija
so rizi~noto odnesuvawe na MSM...........................................................................................................................39
ADOLESCENTI KOI NUDAT SEKSUALNI USLUGI ZA NADOKNADA (ANSU) ...................40
Voved................................................................................................................................................................................................41
Op{ti demografski podatoci za istra`uvanata ANSU populacija............................................44
Opis na scenata .....................................................................................................................................................................46
Individualni karakteristiki i vlijanie na zaednicata vrz rizikot
od HIV/SIDA/SPI pome|u ANSU............................................................................................................................52
Institucii koi nudat uslugi na ANSU ................................................................................................................56
Zakonska regulativa vo Makedonija vo korelacija
so rizi~noto odnesuvawe na ANSU .........................................................................................................................59
4 ADOLESCENTI KOI INJEKTIRAAT DROGI (AID)................................................................................60
Voved ..........................................................................................................................................................................................61
Op{ti demografski podatoci za AID.................................................................................................................61
Opis na scenata.......................................................................................................................................................................64
Individualni karakteristiki i vlijanie na zaednicata vrz rizikot
od HIV/SIDA/SPI pome|u AID................................................................................................................................65
Institucii koi nudat uslugi na AID...................................................................................................................70
Zakonskata regulativa vo Makedonija vo korelacija
so rizi~noto odnesuvawe na AID............................................................................................................................71
Referenci...........................................................................................................................................................................................72
Lista na kratenki........................................................................................................................................................................74
Istorijat na proektot.............................................................................................................................................................75
Izvadoci od snimenite terenski materijali.................................................................................................78
11

12
KONTEKST I
METODOLOGIJA
NA MAPIRAWETO I
STUDIJATA ZASNOVANA
NA ISTRA@UVAWATA VO
ZAEDNICA NA APNR

KONTEKST
Dosega{nite podatoci za HIV/SIDA vo Makedonija, dobieni niz pove}e razli~ni istra`uvawa i procenki,
se poka`uvaat kako neadekvatni vo smisla na dobivawe informacii {to podetalno }e gi opi{at
i objasnat pri~inite, na~inite i op{testveno-kulturniot kontekst vo koi, kako rezultat na `ivotnite
naviki, individuite se izlo`eni na rizicite od prenesuvawe na ovie infekcii (Ministerstvo za
zdravstvo, 2003-2006). Isto taka, vo pove}eto izve{tai od napravenite istra`uvawa, pove}e otkolku
{to toa se poka`uva niz kvantitativnite istra`uvawa, Makedonija se smeta za ranliva i podlo`na na
zabrzano {irewe na HIV i drugi seksualno prenoslivi infekcii (SPI), poradi nekolku va`ni pri~ini
koi, glavno, se povrzani so op{testveno-politi~kata i ekonomskata tranzicija, kako i poradi nejzinata
geografska polo`ba – raskrsnica na pova`nite pati{ta za prenesuvawe na drogi i trgovija so lu|e.
Preliminarnite istra`uva~ki procenki i izve{tai poka`uvaat deka, odredeni grupi lu|e se nao|aat
pod visok rizik od HIV infekcija, poradi nivniot specifi~en stil na `iveewe. Najgolem procent od
ovaa populacija se mladite lu|e. Poradi ovie pri~ini, se smeta deka grupite: adolescenti - ma`i koi
imaat neza{titen seks so ma`i, adolescenti koi nudat seksualni uslugi za nadoknada i adolescenti
koi injektiraat drogi, se edni od najrizi~nite kategorii, a vo Makedonija, za niv ne postojat izdvoeni
i prodlabo~eni istra`uvawa, za identifikuvawe na okolnostite koi gi zgolemuvaat rizicite od HIV/
SPI. Ovaa kategorija adolescenti pod najgolem rizik (APNR) kon HIV/SPI ne se vklu~eni, kako izdvoena
celna grupa, nitu vo vtorata generacija bihejvioralni i serolo{ki istra`uvawe za HIV/SIDA od 2005
(Ministerstvo za zdravstvo, 2005; 2006).
Poradi ovie pri~ini, spored prioritetite na UNICEF, APNR se staveni na visoko mesto vo prezemaweto
merki za prevencija od {irewe na HIV/SIDA/SPI.
Ottamu, istra`uvaweto “Mapirawe i studija zasnovana na istra`uvawata vo zaednicata na APNR od
HIV/SIDA/SPI vo Makedonija” treba da pretstavuva baza na podatoci koja }e ponudi prodlabo~eni
i detalni informacii za karakteristikite i povrzanosta na odnesuvaweto so potesniot, odnosno
po{irokiot op{testven kontekst, kako i za varijaciite na rizi~noto odnesuvawe na APNR.
Na toj na~in, }e se sozdade korektna osnova za planirawe na intervenciite za namaluvawe na {ireweto
na HIV/SIDA/SPI pome|u APNR vo lokalnite zaednici.
Dosega{ni istra`uvawa na APNR vo Makedonija
Vo Makedonija postoi bazi~na literatura vo vrska so karakteristikite na `iveewe na trite celni
grupi vklu~eni vo istra`uvaweto: ma`i koi imaat seks so ma`i, lica {to nudat seksualni uslugi za
nadoknada i lica koi upotrebuvaat drogi. Od spisokot referenci, vo prilog (^oneva, 1994; Arnaudovski
i dr., 1996; ^oneva, 1994; Angeleski, 1994; Trajkovski, 2003; Jovev, 2002; Tomovski, 1994; Tulevski, 1997;
Veljanov – Kunovska, 1996; Todorovska-\ur~evska, 1996; Gajdayis-Kne`evi} i drugi, 2003; Tulevski –
[ekutkovska, 2004), mo`e da se vidi deka poslednive godini se zgolemuva interesot a, vo golema merka,
zabele`livi se i promenite na diskursot na gledawe i elaborirawe na ovie problemi. Se razbira,
tuka nema da navleguvame vo elaborirawe na ovoj poseben istra`uva~ki problem. Poslednive godini,
so op{testveno-politi~kite promeni i so zapo~nuvaweto na funkcionirawe na pove}e me|unarodni i
nevladini organizacii vo Makedonija, intenzivirani se aktivnostite okolu podetalno sogleduvawe
na situacijata so ovie celni grupi, od {to proizlegle i soodveteni publikacii (To{eva - Dokuzovski,
2005; Dekov i ostanati, 2006). Zaradi aktuelnosta na problemite, ovie celni grupi stanuvaat se pove}e
fokus na interesirawe, kako za prakti~nata, taka i za istra`uva~kata rabota na mnogu institucii.
Vrz osnova na klasifikaciite na nekoi me|unarodni zdravstveni organizacii (UNICEF, SZO) se
sproveduvaat specijalizirani i fokusirani istra`uvawa na specifi~ni kategorii pripadnici na ovie
celni grupi, kakvi {to se, vo slu~ajov, adolescentite (UNICEF, 2002). Taka, vo poslednive godini se
realizirani istra`uvawa na nekolku specifi~ni aspekti od `iveeweto na adolescentite, pripadnici
na nekoi od ovie celni grupi, vo vrska so povrzanosta na `ivotnite naviki i zgolemenite rizici za
prenesuvawe na HIV/SPI, kako na primer Procenka na slu`bi dostapni do mladite (UNICEF, 2006),
vo koja e vklu~en poseben del za dostapnosta i kvalitetot na zdravstvenite i socijalnite slu`bi kon
APNR.
13

Sepak, do ovoj moment, vo Makedonija ne e realizirana specifi~na istra`uva~ka studija, posvetena
na APNR kon HIV/SPI, od aspekt na fokusirano i prodlabo~eno prou~uvawe, so detalna analiza na
na~inot na `iveewe, pri~inite i povrzanosta na nivniot `ivoten stil i po{irokata op{testvena
zaednica, kako i faktorite koi vlijaat na zgolemuvawe na rizicite od inificirawe so HIV/SPI. Isto
taka, dosega ne e realizirana studija zasnovana na istra`uvawe vo lokalnata zaednica, vo koja aktivno
bi bile vklu~eni pripadnici na celnite grupi ili drugi lica najneposredno povrzani so niv (terenski
rabotnici na razli~ni preventivni zdravstveni programi).
CELI I PREDMET NA MAPIRAWETO I ISTRA@UVAWETO
Celi na istra`uvaweto:
I. Glavna celna grupa vo istra`uvaweto se adolescentite koi se pod najgolem rizik (APNR) od HIV/
SIDA/SPI vo Makedonija, na vozrast od 13 do 18 godini. So ogled na specifi~nostite na celnata
grupa koja spa|a vo t.n. te{ko dostapni celni grupi, a vo ovoj slu~aj (poradi op{testveniot
i kulturniot kontekst vo koj se realizira{e istra`uvaweto), mo`e da se ka`e isklu~itelno
te{ko dostapni celni grupi (posebno koga stanuva zbor za nekoi od specifi~nite celni grupi
i za rabota vo pomalite mesta), be{e potrebno da se vklu~at i povozrasni pripadnici na celnite
grupi, na vozrast od 19 do 22 godini. Vrz osnova na pretpostavkite deka nivnite informacii
mo`e da bidat od golemo zna~ewe za rezultatite, vo istra`uvaweto se vklu~eni i drugi
klu~ni informatori (KI), bez ogled na vozrasta i polot (adolescenti so liderski ili drugi
specifi~ni pozicii vo ramkite na celnite grupi, lica koi rabotat na teren so ovie celni grupi,
lica koi na bilo koj na~in se vo nekakov kontakt so pripadnicite na celnite grupi).
II. Vo mapiraweto i studijata zasnovana na istra`uvawata vo zaednicata, vklu~eni se slednite
potkategorii APNR na HIV/SIDA/SPI vo Makedonija:
a. Adolescenti - ma`i koi imaat seks so ma`i (MSM), so poseben akcent na onie adolescenti
koi imaat neza{titen seks so ma`i;
b. Adolescenti koi nudat seksualni uslugi za nadomestok (ANSU);
c. Adolescenti koi injektiraat drogi (AID).
Osnovnite celi na mapiraweto i studijata zasnovana na istra`uvawa vo zaednicata na APNR na HIV/
SIDA/SPI vo Makedonija se:
1. Da se otkrijat podatoci za postoewe na APNR i da se opi{at nivnite lokacii, odnesuvawa,
op{testven kontekst i problemite so koi se sudruvaat.
a. Da se lociraat razli~ni podgrupi na APNR i da se soberat informacii za nivnite iskustva,
na individualno nivo, na nivo na zaednicata i na strukturalno nivo, so podatoci {to
proizleguvaat od samata zaednica
2. Da se prosledat pove}e slu~ai koi ilustriraat kako zakonskata regulativa, policiskite aktivnosti
ili postoe~kiot op{testven kontekst, sozdavaat pre~ki pri optimalnoto iskoristuvawe
na uslugite za APNR
a. Da se analiziraat podatocite sobrani od APNR koi gi reflektiraat faktorite {to
vlijaat vrz nivnoto individualno rizi~no odnsesuvawe, kako i rizi~noto odnesuvawe na
nivo na zaednicata koe e povrzano so strukturnite faktori.
Krajnata cel na istra`uvaweto e, vrz osnova na dobienite rezultati i preporaki, da se predlo`at
soodvetni soveti za podobruvawe na op{tite uslovi na populacijata APNR vo odnos na rizicite i
rizi~nite situacii za prenesuvawe na HIV/SIDA/SPI vo Makedonija:
• Razvivawe soodvetni strategii za intervencii {to }e ja podobrat prevencijata od {irewe na
HIV/SIDA/SPI kaj APNR;
• Pomo{ vo procesot na donesuvawe promeni vo zakonodavstvoto i kreiraweto politika so cel
da se sozdadat {to poblagoprijatni uslovi vo koristeweto na uslugite {to im se nudat na
APNR vo procesot na za{tita od HIV/SIDA/SPI.
• Pomo{ vo procesot na sozdavawe kampawi koi treba da go zgolemat nivoto na svesnost za
stepenot na rizik od HIV/SIDA/SPI, vklu~uvaj}i ja tuka i lokalnata zaednica.
• Pomo{ vo procesot na zajaknuvawe na kapacitetite na zasegnatite strani i partnerite
vklu~eni vo procesite na implementacija na soodvetni strategii i intervencii za prevencija
na {irewe na HIV/SIDA/SPI kaj APNR.
14

METODOLOGIJA
Zo{to kvalitativna studija zasnovana na istra`uvawa vo zaednicata?
Imaj}i gi predvid celite na istra`uvaweto i prirodata na o~ekuvanite rezultati od studijata,
nedvosmisleno e utvrdeno deka treba da se koristi kvalitativniot pristap i analiza na podatocite.
Se trgna od pretpostavkata deka kvalitativnoto istra`uvawe, so site negovi metodolo{ki pristapi i
tehniki, ovozmo`uva dobivawe pojasni, podetalni i potemelni podatoci. So kvantitativno istra`uvawe,
se razbira, ne bi mo`ele da se postignat posakuvanite celi. Kvalitativnata studija e osobeno pogodna
koga se istra`uvaat procesite, znaewata, stavovite i odnesuvawata na pripadnicite na odredena
zaednica vo specifi~ni uslovi (Neuman Lawrence, 2003: 140). Ovoj tip istra`uvawe ovozmo`uva
sogleduvawe na op{testvenite i kulturnite procesi vo lokalnata zaednica, kako i pozicioniraweto
na individualcite vo nea. Niz kvalitativnoto istra`uvawe detalno se analiziraat slu~aite, nivniot
jazik i konteksti, se sozdava brikola`ot, se ispituvaat op{testvenite procesi i slu~ai vo op{testven
kontekst, a potoa se istra`uvaat interpretaciite ili zna~ewata vo specifi~ni op{testveni i
kulturni uslovi. Niz ovoj tip istra`uvawe, so metodite {to se koristat pri negova realizacija,
mo`e da se istra`uva op{testveniot `ivot od pove}e aspekti, objasnuvaj}i pritoa kako poedincite
i grupite gi sozdavaat svoite identiteti. Vo vakvite istra`uvawa ne e relevantno pretvoraweto
na op{testveniot `ivot vo broevi i procenti (karakteristi~no za kvantitativnite istra`uvawa).
Kvalitativnite podatoci, bez nivna kvantifikacijata, ne se smetaat za neprecizni ili nedostato~ni
tuku, naprotiv, isklu~itelno ispolneti so zna~ewa. Taka, namesto kvantifikacija na op{testvenata i
kulturnata realnost, vo kvalitativnite istra`uvawa se koristat ideite na istra`uvanite poedinci,
bez tie da se izvle~at od nivniot po{irok kontekst. Ottuka, vo kvalitativnite studii se istra`uvaat
motivite, temite, razlikite i ideite na lu|eto, pri {to glavnite teoriski istra`uvawa se razvivaat vo
tekot na sobiraweto i obrabotkata na podatocite. Toa zna~i deka, teoriskite zaklu~oci se sozdavaat
po induktiven pat i poteknuvaat od lokalnata zaednica. Na toj na~in kvalitativnoto istra`uvawe
stanuva mnogu pofleksibilno i pointeraktivno, a kvalitativnite istra`uva~i ostanuvaat otvoreni
za neo~ekuvani rezultati, spremni da gi menuvaat vo tekot na samoto istra`uvawe (Neuman Lawrence,
2003: 145-146; Esterberg Kristin, 2002: 4-22).
Osnovite na istra`uva~kata metodologija na proektot “Mapirawe i studija zasnovana na istra`uvawata
vo zaednicata na APNR od HIV/SIDA/SPI vo Makedonija” bea, vo op{ti ramki, definirani na
zaedni~kata obuka za kvalitativna studija na APNR vo Bitola, a operacionalizirani vo nacrt protokolot
za predlo`eniot proekt.
So cel istra`uvaweto da bide dobro metodolo{ki zasnovano, na po~etokot, se pristapi mnogu vnimatelno
kon utvrduvaweto na osnovniot istra`uva~ki pristap, kako i kon metodologijata vo izborot
na istra`uva~kiot primerok.
Lokacii na istra`uvaweto
Pri izborot na lokaciite za realizacija na istra`uvaweto bea detalno razgleduvani pove}e aspekti na
specifi~nostite na istra`uvaniot problem, pri {to se po~ituvaa nekolku va`ni metodolo{ki na~ela.
So cel da se utvrdi dali postojat nekakvi indikacii za golemi razliki vo situacijata na trite celni
podgrupi od izbranite lokacii, najnapred bea razgledani karakteristikite na celnite grupi vo razli~ni
gradovi vo Makedonija, vrz osnova na postojnite soznanija, objaveni ili na nekoj drug na~in dostapni
do istra`uva~ite. Podatocite so koi raspolagavme, izvle~eni glavno od soznanijata na nevladinite
organizacii koi imaat terenski iskustva vo rabotata so ovie celni grupi, uka`uvaat na toa deka ne
postojat nekoi drasti~ni razliki vo situacijata i vo odnesuvaweto na APNR vo razli~ni gradovi vo
Makedonija. Zna~i, ne postoeja nekoi pretpostavki za va`ni regionalni varijacii na situacijata so APNR
vo Makedonija, iako na onie koi rabotat so nekoi od celnite grupi im se poznati izvesni varijacii.
Se razgleduvaa i pra{awa za postoewe zgolemena frekfencija na odredeni podgrupi na APNR vo nekoi
gradovi vo Makedonija, poradi nekoi specifi~nosti na prostorot (pati{ta po koi se prenesuva drogata,
mesta kade {to e podostapna, mesta ili gradovi kade {to MSM imaat pogolema sloboda na izrazuvawe,
lokacii kade mo`e po~esto da se sretnat ANSU i sl.). Sekako, vo fazata na planirawe na metodologijata
i izborot na lokaciite, ne e mnogu lesno da se pretpostavat sive ovie pra{awa, a posebno da se
znaat odgovorite na site niv, od ednostavna pri~ina {to vakvi istra`uvawa i soznanija za APNR vo
Makedonija se isklu~itelno retki, a objavenite podatoci za niv se nekompletni. Bea izneseni odredeni
pretpostavki deka vo nekoi gradovi, koi le`at na pati{tata na drogata, adolescentite se poizlo`eni
na upotreba, ili deka vo pogolemite gradovi, kako {to e Skopje, odnesuvaweto na MSM e poslobodno
zaradi mo`nosta da se izleze od stegite na op{testvenite normi na pomalite i pozatvoreni zaednici,
ili deka vo gradovite vo Zapadna Makedonija ima pogolema frekfencija na ANSU, otkolku vo Isto~na
15

Makedonija. Se razbira deka site ovie pretpostavki, koi doprva treba da se doka`uvaat ili pobivaat,
ne bea odlu~uva~kiot kriterium pri izborot na lokaciite za realizirawe na istra`uvaweto.
Taka, sakaj}i vo istra`uvaweto da vklu~ime lokacii od razli~ni krai{ta na Makedonija glavno, se
vodevme od edna druga va`na rabota. So cel da dobieme podetalni podatoci za situacijata so nekoi
od celnite grupi, se obidovme da selektirame lokacii kade i dosega bile realizirani ili se realiziraat
proektni aktivnosti povrzani so APNR. Interesno e da se zabele`i deka vo nekolku gradovi vo
Makedonija ve}e postojat seriozni, relativno kontinuirani i prakti~ni programi za rabota so APNR,
glavno preku nevladiniot sektor. Najgolemiot del NVO se aktivni vo glavniot grad, vo Skopje, pri {to,
pove}eto od niv, programski dejstvuvaat i vo vnatre{nosta na Republikata, no po sistemot na intervenciski
programi (HERA). (Povremeno, koga za toa postojat finansiski i drugi uslovi, se dejstvuva vo
razli~ni mesta). Drugi nevladini organizacii dejstvuvaat po drug sistem, povtorno naj~esto vo Skopje,
me|utoa formiraj}i svoi lokalni ogranoci vo vnatre{nosta (MIA - Resen) ili formiraj}i organizacii
- }erki, koi po dobienata pomo{ za podigawe na kapacitetite od strana na organizacijata - majka
od Skopje, dejstvuvaat samostojno vo lokalnite zaednici (HOPS - Kumanovo). Relativno ednakvata geografska
rasprostranetost na istra`uva~kite lokacii na teritorijata na Makedonija ne treba da bide
sfatena vo smisla na postignuvawe reprezentativnost na primerokot na nacionalno nivo. Kaj kvalitativnite
studii od ovoj obem, toa ednostavno ne e mo`no.
Isto taka, vo nekoi gradovi vo Makedonija, postojat nevladini organizacii koi samostojno realiziraat
programi povrzani so celnite grupi. Mo`e da se zabele`i deka najgolem broj od ovie organizacii se
naso~eni kon rabota na prevencija od HIV/SIDA/SPI pome|u mladite, a naj~esto nivna celna grupa
se licata koi koristat drogi, posebno onie koi injektiraat (Skopje, Kumanovo, Strumica, Gostivar).
Pomal e brojot na organizaciite koi se zanimavaat so licata koi nudat seksualni uslugi za nadoknada
(Skopje) koi, iako s$ u{te nemaat posebni programi (Strumica), sepak, preku drugi formi na prakti~na
realizacija na intervenciite, imaat dopirni to~ki so ovaa kategorija. Vo vnatre{nosta na Makedonija
re~isi nema organizacii koi rabotat so MSM populacijata, posebno vo vrska so prevencijata od HIV/
SIDA i SPI.
Imaj}i gi predvid dosega{nite iskustva pri rabotata so ovie celni grupi, uvereni sme deka
istra`uvaweto }e bide mnogu ote`nato ili nevozmo`no, dokolku vo izborot na lokaciite za realizacija
na istra`uvaweto bidat izbrani neidentifikuvani lokacii, odnosno lokacii kade ne postojat
razvieni mre`i za kontkati i rabota so pripadnicite na ovie celni grupi. Poradi toa, va`en kriterium
pri izborot na istra`uva~kite lokacii be{e postoeweto na ve}e vostanoveni organizacii i mre`i za
rabota so nekoja od istra`uvanite celni grupi. Pritoa, gi imame na um i faktite deka dobienite rezultati
od ovie lokacii }e mo`e mnogu polesno da se preto~at vo realni predlozi, a potoa i vo prakti~ni
intervencii za promena na sostojbata na APNR.
Isto taka, pri utvrduvaweto na mestata kade }e se realizira istra`uvaweto, se vodevme od u{te edna
va`na cel na ovoj proekt (kako i od aktivnostite {to }e sledat podocna), a toa e jakneweto na kapacitetite
na lokalnite organizacii i zaednici. Vklu~uvaweto na lokalnata zaednica, lokalnite nevladini
organizacii i poedincite vo obukite i vo prakti~nata realizacija na Proektot, zna~e{e vleguvawe
vo eden permanenten proces na edukacija i jaknewe na istra`uva~kite i organizaciskite kapaciteti za
uspe{no realizirawe na proektite.
Kone~no, drug va`en kriterium, vo izborot i brojot na lokaciite vklu~eni vo istra`uvaweto, be{e
buxetot na Proektot, spored koj mora{e da se prilagodat i istra`uva~kite lokacii.
Istra`uva~kiot tim, soglasno gorenavedenite kriteriumi, odlu~i istra`uvaweto da se realizira na
slednive lokacii:
Grupi na APNR
Adolescenti ma`i koi imaat seks so ma`i
(MSM)
Adolescenti koi nudat seksualni uslugi za
nadoknada (ANSU)
Adolescenti koi injektiraat drogi (AID)
Gradovi
Skopje, Strumica, Gostivar, Tetovo
Skopje, Strumica
Skopje, Gostivar, Kumanovo
Istra`uva~ki primerok (metodologija za izbor na ispitanici, broj, vozrast)
Utvrduvaweto reprezentativen primerok, pri realizacija na kvalitativni istra`uvawa, e nevozmo`no
poradi nekolku pri~ini. Najnapred, prirodata na kvalitativnata studija i pribiraweto na terenskite
16

podatoci, koi podrazbiraat dlabinsko prou~uvawe na problemite, onevozmo`uvaat da bidat ispitani
reprezentativen broj ispitanici, kako {to e slu~aj pri realiziraweto na istra`uvawa preku anketi,
pra{alnici i sl. Vtoro, vo Makedonija re~isi voop{to ne postojat, nitu oficijalni, nitu neoficijalni,
podatoci za postoeweto na APNR, a osobeno ne za trite specifi~ni podrgrupi AID, ANSU i MSM. Ottuka,
ne mo`e nitu da se pretpostavi zastapenosta na ovie specifi~ni grupi za da mo`e da se planira
izbor na reprezentativen primerok.
Ovie stavovi im bea dobro poznati na realizatorite na istra`uvaweto u{te na samiot po~etokot na
planiraweto na istra`uva~kata strategija, pa poradi toa reliziraweto na kvalitativna studija se
planira{e da se napravi preku nameren izbor na primerokot, a teoretskata reprezentativnost da se
postigne (vo slu~aite koga broeweto ne pomaga) na toj na~in {to se izbiraat poedinci za koi se smeta
deka se najsoodvetni informatori vo vrska so istra`uvanata tema.
Isto taka, odnapred opredelenite kriteriumi za izbor na ispitanicite, vo smisla na broj, pol,
vozrast, mesto na `iveewe i sl., mo`e da ja ograni~at realizacijata na istra`uvawata, osobeno na
kvalitativnite, i da predizvikaat nepotrebni prolongirawa, duri i prekinuvawe na realizacijata
na istra`uvaweto. Dobienite rezultati mo`e da bidat rigidni, samo poradi nefleksibilnata metodologija
na istra`uva~kiot primerok. Ova posebno go potencirame koga se raboti so isklu~itelno
te{ko dostapni grupi, kakvi {to se celnite grupi na Proektot. Od druga strana, pri podgotvuvaweto na
istra`uva~kiot protokol, neophodno e da se napravi metodolo{ka ramka za izborot na istra`uva~kiot
primerok i da se utvrdat metodite niz koi istra`uva~ite }e dojdat do niv.
Kako {to spomnavme na samiot po~etok, glavna celna grupa na istra`uvaweto se adolescentite koi
se pod najgolem rizik (spored standardite na svetskite organizacii koi se zanimavaat so ovie problemi,
mladi lu|e na vozrast od 13 do 18 godini). Po razgleduvaweto na faktite za realnata sostojba
so APNR do 18 godini, na podgotvitelnite rabotilnici be{e zaklu~eno deka, poradi isklu~itelnata
prikrienost i “maskiranost/mimikriranost” na pripadnicite na ovaa grupa, realno e da se o~ekuva
istra`uva~ite da imaat te`ok pristap do poedinci - pripadnici na ovaa grupa, vo onolkav broj kolku
{to bi bilo potrebno za da se postigne relevantnost na istra`uvaweto.
Poradi toa, vo istra`uva~kiot protokol e predvideno da bidat vklu~eni i mladinci koi se pod najgolem
rizik, pripadnici na celnite podgrupi, na vozrast od 19 do 21 godina. Se pretpostavuva deka ovaa kategorija
ispitanici mo`e da pridonese za olesnuvawe na dostapot do adolescentite na vozrast od 13 do
18 godini no, i da gi iznese svoite iskustva od vremeto na adolescentskite denovi.
Isto taka, vo istra`uvaweto se vklu~eni i pretstavnici na drugi zasegnati strani koi na bilo koj
na~in se vo vrska so APNR i mo`at da pridonesat za dobivawe {to porelevantni podatoci za niv. Vo
ovaa kategorija se vklu~eni site poedinci koi se vo sekojdneven i neposreden kontakt so pripadnicite
na APNR (semejstvo, drugari, vrsnici), potoa lica koi rabotat na razni programi so APNR (vladini i
nevladini organizacii), organite na dr`avata koi po razni osnovni se vo kontakt so pripadnicite na
APRN (policija, sudstvo, zdravstvo, socijalni gri`i, obrazovanie i sl.), kako i site drugi poedinci koi,
pru`aj}i nekakvi uslugi na APNR ili na nivnite klienti, se vo posreden ili neposreden kontakt so niv
(taksi voza~i, hotelski rabotnici, prodava~i na droga, posrednici, klienti i sl.).
Vo osnova, pretpostavenite ispitanici se podeleni vo dve kategorii: informatori (lica koi dobro gi
poznavaat ili gi izvr{uvaat sekojdnevnite rutinski odnesuvawa na APNR) i klu~ni informatori (lica
koi mnogu dobro gi poznavaat APNR ili gi izvr{uvaat nivnite sekojdnevnite rutinski odnesuvawa,
no mnogu dobro go poznavaat i po{irokiot kontekst vo grupata, mre`ata, lokalnata zaednica ili vo
op{testvoto).
Isto taka, vo vrska so izborot na metodologijata za selekcija na istra`uva~kiot primerok, se razgleduvaa
razli~nite mo`nosti za regrutirawe ispitanici od trite celni grupi.
Najgolem broj ispitanici se regrutirani vo istra`uvaweto so direkten kontakt od strana na terenskite
istra`uva~i koi, kako {to e spomnato pogore, se aktivisti na nekoi od NVO koi podolgo vreme aktivno
dejstvuvaat vo lokalnite zaednici, pomagaj}i im na razli~ni na~ini na celnite grupi, dodeka pak
ostanatite terenski rabotnici se aktuelni ili porane{ni pripadnici na istra`uvanite celni grupi.
Za istra`uvawe i rabota so te{ko dostapni grupi, smetame deka e najsoodveten izborot na primerok
po metodot na sne`na topka (Snowball sampling), so ogled na faktot {to, na drug na~in, istra`uva~ite
te{ko mo`e da stapat vo kontakt so ispitanicite. Ovoj metod podrazbira vklu~uvawe na lica koi se
pripadnici na celnite grupi i koi, ve}e imaat vospostaveni mre`i so lica od istata celna grupa, taka
{to tie mnogu polesno }e mo`at da regrutiraat novi lica {to }e bidat vklu~eni vo istra`uvaweto. Ovoj
metod na regrutirawe lica za istra`uvawe e dosta efikasen, no dosega{nite iskustva poka`uvaat deka
17

licata od koi zapo~nuva i prodol`uva lanecot ili topkata na regrutirani treba da bidat po~ituvani
i seriozni, taka {to }e bidat dovolen pottik i motivacija za vklu~uvawe na ostanatite. Se razbira,
dosega{nite iskustva pri rabotata so APNR (posebno kaj podgrupite kaj koi komercijalizacijata na
interpersonalnite odnosi e del od sekojdnevnoto `iveewe, AID, ANSU), poka`uvaat deka vlijanijata
na ovie lica ne se dovolni, tuku deka se potrebni dopolnitelni pottiknuvawa. Poradi toa, u{te pri
planiraweto na istra`uvaweto, bea predvideni sredstva za podaroci i pottiknuvawe na licata koi se
vklu~uvaat vo istra`uvaweto, kako i na onie lica koi }e uspeat da pottiknat drugi lica, da oddelat
opredeleno vreme i da se posvetat na istra`uvaweto. So metodot na sne`na topka se regrutirani
pove}e od polovina od ispitanicite od site celni grupi.
Isto taka, pri kontaktiraweto so mo`nite ispitanici od strana na terenskite istra`uva~i predvideno
e da se koristi metodot na regrutirawe ispitanici spored mestoto na dvi`ewe odnosno slu~uvawe
(Venue-based sampling). Ovoj metod, vo osnova, se koristi vo istra`uvawa vo koi ve}e postojat odredeni
podatoci za lokaciite kade, pripadnicite na celnite grupi, se sobiraat i gi izvr{uvaat nivnite
sekojdnevni aktivnosti. Na nekoj na~in, istra`uva~ite se na mestoto na slu~uvaweto, {to vo najgolem
broj slu~ai (imaj}i vo predvid deka najgolemiot del od aktivnostite na APNR se ili nezakonski ili
op{testveno neprifatlivi) pretstavuva skrieno mesto ili mesto so zgolemen rizik za site u~esnici.
Od druga strana, licata koi u~estvuvaat vo regrutiraweto na novi ispitanici, dokolku se pripadnici
na ispituvanata celna grupa, vsu{nost, se na “svoj prostor” vo koj drugi lica mnogu te{ko imaat pristap.
Sepak, vo praksa se poka`a deka ovoj metod za regrutirawe ispitanici e te{ko ostvarliv, posebno vo
slu~aite koga ne stanuva zbor za slu~uvawa na “otvorena scena”. Terenskite istra`uva~i se sudruvaa
so pote{kotii vo regrutiraweto novi ispitanici na ovoj na~in, duri i koga stanuva{e zbor za “otvorena
scena”, so ogled na specifi~nostite na nivnoto odnesuvawe. Taka, so ovoj metod se regrutirani samo
nekolkumina ispitanici.
Pogore ve}e istaknavme deka (koga stanuva zbor za brojot na istra`uva~kiot primerok), pri izborot na
ispitanicite, e problemati~no dokolku brojot e striktno opredelen bez mo`nost za fleksibilnost. Vo
procesot na podgotovka na metodolo{kata ramka se sogleda deka e nevozmo`no da se utvrduva brojot na
ispitanicite vo studijata, tuku deka rezultatite od terenskata rabota se kvantifikuvaat vrz osnova na
brojot na istra`uva~kite edinici (IE). Istra`uva~ka edinica e izvoren terenski, odnosno istra`uva~ki
materijal, proizlezen vo procesot na terenskata istra`uva~ka rabota na terenskite istra`uva~i, koj
osven izvorniot terenski materijal (audio snimka i transkripcija), sodr`i i terenski zapis (zgusnati
i pro{ireni terenski bele{ki, avtorefleksivni bele{ki na istra`uva~ot i preliminarna analiza so
interpretacija). Zna~i, vrz osnova na ovie kriteriumi e utvrden aproksimativniot broj na IE {to treba
da se napravat, za sekoja od istra`uvanite celni grupi, vo tekot na istra`uvaweto.
18

Sumarno goreelaboriranite podatoci se prika`ani na dolnata tabela:
Ramka na strategijata za opredeluvawe na istra`uva~kiot primerok
Ramka na istra`uva~kata
strategija
Vozrast
Istra`uva~ki tehniki
Celna grupa na APNR
a) Adolescenti koi injektiraat
drogi (AID)
Skopje
Gostivar
Kumanovo
13-18
13-18
13-18
Intervjua;
Diskusii so fokus grupi;
Nabquduvawa
b) Adolescenti ma`i koi imaat
seks so ma`i (MSM)
13-18
Skopje
13-18
Intervjua;
Diskusii so fokus grupi;
Strumica 13-18
Nabquduvawa
Gostivar/Tetovo 13-18
v) Adolescenti koi nudat
seksualni uslugi za nadoknada
Skopje 13-18 Intervjua;
Strumica 13-18
Diskusii so fokus grupi;
Nabquduvawa
Celna grupa na mladinci
a) Mladinci koi injektiraat
drogi
Skopje
Gostivar
Kumanovo
19-22
19-22
19-22
Intervjua;
Diskusii so fokus grupi;
Nabquduvawa
b) Mladi ma`i koi imaat seks
so ma`
Skopje 19-22 Intervjua;
Strumica 19-22 Diskusii so fokus grupi;
Gostivar/Tetovo 19-22 Nabquduvawa
c) Mladinci koi nudat
seksualni uslugi za nadoknada
Skopje 19-22 Intervjua;
Strumica 19-22
Diskusii so fokus grupi;
Nabquduvawa
Celna grupa na drugi vklu~eni
strani
Profesionalci {to rabotat so
APNR
Klu~ni informatori povrzani na
Intervjua;
razli~ni na~ini so specifi~ite
Diskusii so fokus grupi;
celni grupi (taksi voza~i,
Nabquduvawa
personal vo hoteli, dileri na
drogi)
Strategija za izbor na
istra`uva~ki primerok
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Neposreden kontakt;
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Neposreden kontakt;
Metod na sne`na topka;
Metod na mestoto na slu~uvaweto
Terenski
istra`uva~ki
edinici (IE)
30
30
35
5
5
5
18
Vo tekot na terenskite istra`uvawa realizirani se vkupno 122 istra`uva~ki edinici, od koi 89
intervjua so informatori i klu~ni informatori, 4 razgovori so fokus grupi, snimeni se 4 biografski
`ivotni prikazni, 9 nabquduvawa i mapirawa i 5 proverki na registri.
19

Vo dolnata tabela se dadeni podetalni podatoci za realiziranite istra`uva~ki edinici, spored celni
grupi, gradovi i upotrebeni tehniki za sobirawe na podatocite.
MSM populacija
Istra`uva~ka tehnika
Intervju
Intervju so klu~en
informator
Nabquduvawa i
mapirawa
Intervju so fokus
grupa
Istra`uva~ki edinici po gradovi
Skopje 22
Strumica 9
Tetovo so Gostivar 5
Skopje 1
Strumica 0
Tetovo so Gostivar 0
Skopje 2
Strumica 0
Tetovo so Gostivar 0
Op{to za MK 3
Skopje 0
Strumica 1
Tetovo so Gostivar 0
Vkupno istra`uva~ki
edinici
Vkupno 43 43
36
1
5
1
ANSU populacija
Istra`uva~ka tehnika
Intervju so ANSU
Avtobiografska `ivotna
prikazna na ANSU
Fokus grupa
Intervju so klu~en
informator
(3 terenski rabotnici
NVO, taksist, vraboten
vo hotel, vraboten vo
kafe bar)
(makro, vraboten vo
kafe bar, taksist, socijalen
rabotnik od CSR,
pretstavnik od NVO)
Istra`uva~ki edinici po gradovi
Skopje 11
Strumica 6
Skopje 3
Strumica 1
Skopje 1
Strumica 2
Skopje 6
Strumica 5
Nabquduvawe Skopje 1
Strumica 0
Vkupno istra`uva~ki
edinici
17
4
3
11
1
Proverka na registri
(MVR, CSR, SOS linija
na Me|a{i)
Skopje 3
Strumica 2
5
Vkupno 41 41
20

AID populacija
Istra`uva~ka tehnika
Intervju
Intervju so klu~en
informator
Nabquduvawe
Istra`uva~ki edinici po gradovi
Skopje 17
Kumanovo 7
Gostivar 9
Skopje 2
Kumanovo 0
Gostivar 0
Skopje 2
Kumanovo 1
Gostivar 0
Vkupno istra`uva~ki
edinici
Vkupno 38 38
Vkupno za site APNR 122 122
Kumanovo 1
Gostivar 0
Vkupno 38 38
Vkupno za site APNR 122 122
33
2
3
METODI I TEHNIKI ZA SOBIRAWE NA PODATOCITE
So cel da se postigne relativno standardizirano terensko istra`uvawe, obukata na terenskite
istra`uva~i be{e edna od najva`nite raboti pri podgotovkata na realizacijata na studijata, so ogled
na faktot deka pove}eto od pripadnicite na lokalnata zaednica se lica koi ili imaat neposreden
kontakt so celnite grupi (rabotej}i na prakti~ni programi), ili se aktuelni ili porane{ni pripadnici
na celnite grupi.
Mapirawe i brza etnografska procenka (BEP)
Terenskoto istra`uvawe, soglasno postavenite celi, najprvo opfati mapirawe na APNR, odnosno celnite
podgrupi, so cel da se utvrdat osnovnite demografski podatoci vo vrska so geografskata rasprostranetost
i prostornata distribucija na sekoja od celnite grupi, na makro i na mikro plan, vo lokalnite
zaednici, kako i procenka na brojnata sostojba na sekoja od niv. Za realizacija na mapiraweto se
koristea metodite i tehnikite na mapirawe so vizuelizacija i prika`uvawe na prostornite planovi
na lokalnite zaednici, kako i utvrduvawe i prezentirawe na aktuelnite podatoci za sekoja od celnite
grupi. Me|utoa, pozna~aen del od informaciite vo vrska so mapiraweto se postignati niz upotreba na
drugite tehniki za sobirawe podatoci kako {to se: nabquduvawe na mestoto na slu~uvawe, intervjua i
razgovori so fokusnite grupi. Tehnikite na vodewe razgovor so fokus grupata se poka`aa kako dosta
produktivni vo mapiraweto na osnovnite demografski podatoci za istra`uvanata populacija.
Brzata etnografska procenka (BEP) proizleguva od faktot {to intenzivnite tehniki, kako: nabquduvaweto,
intervjuata so informatorite i klu~nite informatori (KI), kako i grupnite diskusii so fokusnite
grupi, ovozmo`uvaat prodlabo~eno sogleduvawe na op{testvenite problemi, identifikuvawe na
faktorite i povrzanosta na odredeni pojavi. So BEP se obezbeduva brz i celosen pregled na zaednicata
ili supkulturata, kako i uvid koj }e pomogne vo planiraweto i dizajniraweto na idnite programite.
BEP se poka`a kako osobeno korisna za razbirawe na osobeno ranlivite supkulturi, kon HIV/SIDA/
SPI, kako {to se: ma`ite {to imaat seks so ma`i, poedincite {to injektiraat drogi i seksualnite
rabotnici. So cel da se trianguliraat i da se vrednuvaat edni sprema drugi, vo natamo{nata analiza,
materijalite od BEP se kombiniraat i so rezultatite od istra`uvawata na drugite izvori.
Nabquduvawe
Kaj vakov tip istra`uvawe, nabquduvaweto pretstavuva edna od najrelevantnite tehniki za sobirawe
podatoci od teren. Pri terenskite istra`uvawa se koristea, glavno, tri vida nabquduvawa:
Opi{uva~ko
nabquduvawe
Fokusirano
nabquduvawe
Selektivno
nabquduvawe
21

Vo tekot na nabquduvaweto, terenskite istra`uva~i imaa obvrska da obrnat vnimanie i da gi bele`at
pojavite i karakteristikite na op{testvenata situacija koja se nabquduva, spored slednive karakteristiki:
1. Prostor: fizi~kiot prostor ili mesta
2. U~esnici: lu|eto koi se vklu~eni
3. Aktivnosti: zbir na aktivnosti {to gi realiziraat lu|eto
4. Objekti: fizi~kite predmeti {to postojat
5. Akt: edine~ni (individualni) aktivnosti {to gi pravat lu|eto
6. Nastan: zbir povrzani aktivnosti {to gi prezemaat lu|eto
7. Vreme: sekvencata {to se slu~uva vo opredeleno vreme
8. Cel: rabotite {to lu|eto se obiduvaat da gi postignat
9. ^uvstva: emociite {to se ~uvstvuvaat i se izrazuvaat
So ogled na toa {to nabquduvaweto, po definicija, pretpostavuva prisustvo na istra`uva~ot vo
neposredna blizina na slu~uvaweto, a imaj}i go predvid faktot {to se raboti so op{testveno neprifateni
i marginalizirani grupi (~ii{to aktivnosti vo na{ata zemja se smetaat za neprifatlivi pa
duri i formalno se utvrdeni kako nelegalni - se slu~uvaat na skrieni mesta, vo situacii so poseben
rizik), toga{ e jasno deka nabquduvaweto na mestata na slu~uvawe e rizi~no i opasno, duri i za licata
koi se pripadnici na zaednicata ili, pak, imaat nepre~en pristap.
Vo tekot na realizacijata na terenskite istra`uvawa, za sekoja od celnite podgrupi se napraveni barem
po 2 (dve) terenski nabquduvawa.
Intervju
Pri realizacijata na terenskite istra`uvawa, koristej}i ja tehnikata vodewe intervju, se nastojuva{e
istra`uva~ite da se pridr`uvaat do slednite va`ni metodolo{ki principi:
•
•
•
•
•
•
Razgovorot se zapo~nuva so vistinski, istra`uva~ki, fleksibilni, otvoreni pra{awa;
Istra`uva~ot nikoga{ ne im veli na informatorite deka gre{at, ne im dava neverbalni znaci
i ne zazema nikakvi vrednosni stavovi ili presudi;
Istra`uva~ot mo`e da gi spodeluva sopstvenite iskustva (bez razotkrivawe detali) dokolku
toa gi relaksira i gi pravi pootvoreni informatorite;
Nikoga{ ne zapo~nuva nova tema dodeka potpolno ne ja istra`il prethodnata;
Na po~etokot pra{awata se otvoreni, fleksibilni, iako istra`uva~ot se stremi i pottiknuva
neo~ekuvani, no va`ni pra{awa {to proizleguvaat od razgovorot;
Pravi mnogu kratki bele{ki za sekoj komentar na informatorot;
Pri sobiraweto i bele`eweto na podatocite, dokolku postoi soglasnost od strana na ispitanikot,
razgovorot naj~esto se snima. Okolu pra{aweto dali terenskiot istra`uva~ ima dobar i doverliv informator,
vo smisla na toa dali mo`e vo celost da mu veruva na dobienite informacii, istra`uva~ite
se pridr`uvaa do slednite pravila:
• Dokolku nekoi zaklu~oci na ispitanicite se diskutabilni, se pravi obid da se utvrdi dali
informatorot gi izvel zaklu~ocite samo vrz osnova na eden edinstven slu~aj, spored negovo
se}avawe, ili na nekoj drug na~in.
• Se utvrduva kolkavo e iskustvoto na informatorot i dali toa e dovolno za prifa}awe na
negovite izjavi, za koi postoi somnevawe deka ne se to~ni.
• Vnimatelno se razgleduvaat stavovite na informatorot kon seksualnata rabota, kon ma`ite
{to imaat seks so ma`i ili kon mladite {to injektiraat drogi, bidej}i toa mo`e mnogu da
vlijae vrz negovite odgovori.
• Se sporeduvaat odgovorite na razli~ni informatori, vo odnos na toa dali postojat
kontraindikacii ili dopirni to~ki vo nivnite ka`uvawa.
Grupni diskusii/razgovori so fokus grupi
Fokus grupite ili grupnite intervjua se korisni dopolnuvawa na drugite etnografski metodi za pribirawe
podatoci od teren. Fokus grupite vklu~uvaat grupa lu|e koi treba da diskutiraat za nekoj
va`en problem. Edno lice ja vodi diskusijata koristej}i serija vnimatelno izbrani pra{awa. Dodeka
kaj dlabinskite intervjua tendencijata e da se istra`uva dlabinski, li~no i niz mnogu ~uvstvitelni
pra{awa, fokus grupite se najpogodni za diskusija okolu problemi od koi mo`e da proizlezat nekoi
novi idei, predlozi, da se vidi interakcijata pome|u u~esnicite vo grupata i efektite od toa, da se
proverat ili razvijat nekoi edukativni materijali i sl.
22

Najlesno se organizira fokus grupa vo koja u~esnicite se sli~ni spored vozrasta, polot, obrazovanieto,
socioekonomskata pripadnost, profesijata i fluentnosta na jazikot {to go koristi grupata no, interesna
i vozbudliva mo`e da bide i diskusijata koja bi napravila {irok presek na zaednicata (zna~i,
ako u~esnicite se razli~ni spored svoite karakteristiki). Va`no e da se vnimava koga se me{aat lu|e
so razli~ni statusi. Vo mnogu okolnosti, posebno koga se istra`uvaat specifi~ni grupi lu|e, te{ko e
da se zboruva slobodno pred uniformirani lu|e, zdravstveni lica, u~iteli i sl.
Idealna golemina na fokus grupata e pome|u 8-10 lu|e. Na toj na~in, sekomu se dava optimalna mo`nost
da zboruva i da zeme u~estvo vo razgovorite. Retko, brojot bi trebalo da bide pomal od 6 ili pogolem
od 12 u~esnici.
Isto taka, mnogu se va`ni mestoto i polo`bata kade se odr`uva razgovorot. Mestoto treba da bide
pristapno, privatno, mirno i ne mnogu intimno. Treba da bide dovolno golemo za da mo`e 8-12 lu|e
da sednat vo krug, za{to toa ovozmo`uva podobri uslovi za rabota za onoj {to }e go vodi razgovorot.
Voda~ot na razgovorot sedi vo krugot, kade {to sedat site drugi, i izbegnuva da zastanuva pred grupata
ili da pravi ne{to drugo {to bi asociralo deka toj ima povisok status od drugite.
BELE@EWE NA TERENSKITE PODATOCI
Kako {to e spomenato pogore, tamu kade {to postoi soglasnost od informatorite, razgovorite se snimaat
celosno na tonski snima~, {to ovozmo`uva kompletna i precizna transkripcija na materijalite
pri nivnata natamo{na obrabotka. Razgovorot ne se snima, dokolku informatorot ne e soglasen za
toa.
U{te na po~etokot na istra`uvaweto kako i vo site slu~ai na terenska rabota, se postavuva{e edno
va`no metodolo{ko pra{awe – na~inot na bele`ewe na terenskite podatoci, posebno poradi faktot
{to terenskite istra`uva~i ne bea stru~ni lica za toa. Zna~i, u{te vo tekot na obukite za terensko
istra`uvawe, najmnogu vnimanie se posveti na gradeweto soodvetna metodologija za bele`ewe na podatocite
na teren. Taka, be{e izbran tipot terenski bele{ki sostaven od 4 (~etiri) osnovni dela i
toa:
»
»
»
»
Zgusnat opis na istra`uvaweto (terenskiot istra`uva~ gi prenesuva vo kompjuter kusite
bele{ki {to gi napravil vo terenskata tetratka za vreme na ili vedna{ po zavr{uvaweto na
terenskoto istra`uvawe. Kusite bele{ki im slu`at na terenskite istra`uva~i polesno i
podetalno da go razvijat pro{ireniot prikaz)
Pro{iren opis na istra`uvaweto (terenskite istra`uva~i go opi{uvaat vo najsitni detali
tekot na istra`uvaweto, site situacii i site sodr`ini {to se opfateni so istra`uvaweto.
Zbieniot prikaz se pravi {to e mo`no pobrzo po zavr{uvaweto so terenskata rabota zaradi
sve`inata na pomneweto na nastanite)
Avtorefleksivni razmisluvawa (terenskite istra`uva~i gi opi{uvaat kolku e mo`no
podetalno i pokorektno sopstvenite ~uvstva i razmisli za istra`uvaweto, zapo~nuvaj}i
od momentot koga se dogovarala sredbata so informatorite, mestoto na istra`uvawe,
odnesuvaweto na informatorot. Tie vo ovoj del gi iznesuvaat svoite najsuptilni mislewa bez
bilo kakvi zadr{ki ili strav deka nivnite mislewa mo`e da predizvikaat nekakvi problemi
vo istra`uvaweto. Terenskite bele{ki se pravat vo funkcija na terenskoto istra`uvawe i
se dostapni samo na asistentite istra`uva~i i glavniot istra`uva~. Terenskite istra`uva~i
tuka gi opi{uvaat i svoite do`ivuvawa vo vrska so realizacijata na terenskoto istra`uvawe,
nivnite ~uvstva i sl.)
Analiza i inerpretacija na dobienite podatoci (terenskite istra`uva~i gi iznesuvaat svoite
razmisli, prvi~nite analizi i tolkuvawa na problemite {to se opfateni so istra`uvaweto. Se
iznesuvaat prvi~ni pretpostavki, se postavuvaat odredeni hipotezi i se predlagaat odredeni
re{enija na problemite)
So cel da se vospostavi standardizirano i unificirano prenesuvawe na podatocite od nabquduvawata,
izgotven e formular za vodewe terenski bele{ki vo koj, pokraj pogore navedenite 4 (~etiri) dela
pri vodewe na bele{kite, se vklu~eni i podatocite za identifikacija na ispitanicite (vozrast, pol,
nacionalna i verska pripadnost, obrazovanie, mesto na ra|awe i `iveewe i sl.).
Za sledewe na procesot na realizacija, glavno za vnatre{nite potrebi na ~lenovite, se popolnuva{e
formular za sledewe na procesot, vo koj, u~esnicite kontinuirano izvestuvaa za tekot na
aktivnostite vo istra`uvaweto.
23

ETI^KI PRA[AWA
Institutot za etnologija i antropologija pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e akreditirana
nastavno-nau~na institucija kade, pokraj obrazovanieto na kadri od oblasta na etnologijata
i antropologijata, se realiziraat nau~no-istra`uva~ki i aplikativni proekti. Soglasno va`e~kite
zakonskite odredbi vo Makedonija, ne se potrebni nikakvi dopolnitelni dozvoli od drugi tela vo
dr`avata, osobeno poradi faktot {to prirodata na istra`uvaweto e etnografska i nema karakteristiki
na bio-fiziolo{ki, medicinski ili bihejvioralni istra`uvawa, vo koi istra`uva~ite-eksperimentatori
imaat podominantna uloga otkolku onie vo op{testvenite nauki. Zatoa, za prviot tip
istra`uvawa postoi vostanovena praksa da se dobie mislewe od Lekarskata komora na Makedonija.
Ovie pra{awa se razgleduvani vo pove}e studii posveteni na metodologijata na istra`uvawata vo
op{testvenite nauki i sproveduvaweto na zakonskata regulativa (dokolku postoi), ili op{tite eti~ki
pravila za “za{tita na ~ove~kite subjekti”, pri {to, glavno, se zastapuva stavot deka akreditiranite
obrazovni i istra`uva~ki visoko{kolski ustanovi nema potreba da baraat i da dobijat soodvetni odobruvawa
od dr`avnata administracija. Se razbira deka e isklu~itelno va`no odgovornite lica ili
drugite tela vklu~eni vo realizacijata na istra`uvaweto, vo na{iot slu~aj - istra`uva~kata ekipa
i nadzorniot komitet, da utvrdat dali se po~ituvani najva`nite i elementarnite eti~ki pravila pri
istra`uvaweto (Thorne Barrie, 2004:159-161: Esterberg Kristin, 2002: 49-50).
Isto taka, potrebno e da se spomene deka vo Makedonija seu{te ne postojat eti~ki kodeksi spored koi se
utvrdeni pravilata na odnesuvawe na istra`uva~ite vo op{testvenite i humanisti~kite disciplini.
Taka, ne postojat eti~ki kodeksi doneseni i po~ituvani od strana na zdru`enijata na etnolozite i
antropolozite vo Makedonija, poradi {to na istra`uva~ite im preostanuva da se zapoznaat i da se
pridr`uvaat do nekoi od osnovnite pravila propi{ani vo kodeksite na drugi svetski organizacii, kako
na primer na Amerikanskata Asocijacija na Antropolozite (Statements on Ethics, Council of American
Anthropological Association,http://www.aaanet.org), potoa na Asocijacijata na socijalnite antropolozi
na Velika Britanija i Komonveltot. (Ethical Guidelines for Good Research Practice; http://www.theasa.
org/). Vo tekot na obukite, na terenskite istra`uva~i im bea predo~eni osnovnite eti~ki pravila do
koi treba da se pridr`uvaat pri istra`uva~kata rabota, a vo tekot na istra`uvaweto se vode{e smetka
ovie pravila vo celost da se po~ituvaat od site vklu~eni strani.
Za{tita na fizi~kata, socijalnata i psihi~kata blagosostojba na ispitanicite i na
nivniot li~en integritet i privatnost
Na~inot i stilot na `iveewe i odnesuvawe na glavniot istra`uva~ki problem na studijata - adolescentite
koi se pod najgolem rizik, posebno del od aktivnostite na dvete celni grupi ANSU i AID,
spored makedonskoto zakonodavstvo se smetaat za protivzakonski, {to podrazbira prezemawe soodvetni
merki od organite na progon i sudstvoto. Isto taka, celnata grupa MSM, poradi faktot {to vo
makedonskoto op{testvo s$ u{te se smeta za neprifatliva, e isto tolku marginalizirana.
Zna~i, site tri celni grupi, svoite aktivnosti gi realiziraat vo polna konspiracija i na na~ini koi gi
zgolemuvaat mo`nostite od rizi~no odnesuvawe i prenesuvawe na HIV/SIDA/SPI.
Ottuka proizleze edno od najva`nite eti~ki pravila pri realizacijata na ovaa studija, doverlivosta
pri rabotata. Doverlivosta, prvenstveno zna~i potpolna za{tita na li~nosta i informaciite dobieni
od nea, posebno pri nivno javno objavuvawe, iskoristuvawe ili eventualno (zlo)upotrebuvawe vo celi
{to ne se predvideni i propi{ani so studijata. Ova pravilo se odnesuva, osobeno, na li~nata za{tita
na ispitanicite, na nivnite bliski i na onie so koi imaat zaedni~ki stil na `iveewe: poedinci, grupi
i institucii, koi bi mo`ele, namerno ili nenamerno, so (zlo)upotreba na dobienite informacii da
im na{tetat ili, da go zgolemat nivoto na marginaliziranost i stigmatiziranost, so {to ovie lica }e
gi dovedat do u{te pogolema izoliranost i izlo`enost na rizi~no odnesuvawe vo vrska so prenesuvaweto
na HIV/SIDA/SPI.
Doverlivosta na podatocite e isklu~itelno zna~ajno pra{awe koe se provlekuva vo tekot na celiot
istra`uva~ki proces, so ogled na toa {to sobranite materijali pri terenskoto istra`uvawe se snimaat,
sistematiziraat, obrabotuvaat, se arhiviraat i trajno se ~uvaat vo Arhivot na Institutot za
etnologija i antropologija.
Na seminarite za obuka na terenskite istra`uva~i posebno vnimanie se posveti na pra{aweto na
za{titata na doverlivosta na ispitanicite i informaciite dobieni od niv. Terenskite istra`uva~i
se obu~eni da obezbedat prostor za realizacija na istra`uvaweto vo koj, vo nikoj slu~aj, nema da bide
dovedena vo pra{awe doverlivosta na ispitanikot i negovite iskazi, kako pred po{irokata op{testvena
javnost, taka i pred negovite bliski. Duri ni glavniot istra`uva~ koj, vo svojstvo na supervizor, be{e
gostin vo nekoi od gradovite kade se realizira{e istra`uvaweto, ~estopati ne be{e vo sostojba da
24

prisustvuva na intervjuata, tokmu poradi somnevaweto na ispitanicite deka, kolku pove}e kontakti
}e ostvarat so “nadvore{ni” lica, tolku e pogolema mo`nosta tie da bidat “otkrieni” vo po{irokata
op{testvena sredina.
Sledna faza e transkripcijata na snimenite audio materijali koja be{e realizirana od strana na lica
osposobeni za ovaa rabota. Sepak, nim im bea predo~eni specifi~nostite na istra`uvaweto, pri {to
im be{e potencirano deka mora da ja po~ituvaat doverlivosta i javno da ne komentiraat za sodr`inata
na materijalite, seedno kolku, odredeni informacii, im zvu~at senzacionalisti~ki.
Edno od najva`nite pra{awa vo vrska so doverlivosta na podatocite, inicirano u{te pri zapo~nuvaweto
so planirawe na Proektot, be{e pra{aweto kako bi se reagiralo vo slu~aj koga organite na MVR i drugite
zakonski institucii vo Makedonija bi pobarale da gi koristat site ili del od izvornite terenski
materijali koi se ~uvaat vo Arhivot na IEA. Ne samo kaj nas, tuku i vo arhivite nasekade vo svetot, ogromen
broj materijali, vo osnova, se ~uvaat za da im poslu`at na zainteresiranite za odredena problematika,
vo odreden moment. Zna~i, najgolemiot del od materijalite vo arhivite se dostapni za po{irokata
op{testvena javnost no, se razbira, postojat zakonski i podzakonski regulativi za toa, koi kategorii
arhivski materijali mo`e da bidat koristeni, po koj vremenski period, vo kolkav obem i u{te mnogu
drugi detali. Sobranite terenski arhivski materijali mo`e da se koristat isklu~ivo vo nau~ni celi
koi, najnapred treba da ja poka`at realnata sostojba na istra`uvaniot problem, a potoa da ponudat i
re{enija za nastanatata situacija. Toa zna~i deka upotrebata na materijalite e neprifatliva i nedozvoliva
ako so toa, direktno ili indirektno, bi mo`elo da im se na{teti na ispitanicite.
Slednoto pra{awe vo vrska so doverlivosta e pi{uvaweto na studijata i iznesuvaweto na podatocite
vo nea, osobeno koga stanuva zbor za lokaciite, odnosno mestata kade {to se slu~uvaat aktivnostite
vrz osnova na koi bi mo`elo da se identifikuvaat poedinci, mesta, nastani i sl. od celnite grupi.
Ova e s$ u{te edno od najva`nite pra{awa vo nau~nata i stru~nata literatura koja gi tretira
teorisko-metodolo{ki problemi povrzani so doverlivosta na informaciite, kako i objavuvaweto na
konkretnite mesta i vistinskoto vreme na slu~uvawata. Iskustvata na nekoi od avtorite koi se zanimavaat
so istra`uvawe na marginaliziranite grupi, poka`uvaat deka objavuvaweto na nekoi detali od
istra`uvaweto, mo`e da bide tretirano kako uspe{no zavr{ena istraga {to }e im pomogne na organite
na progonot tie da zapo~nat intervencii na terenot. Poradi ovie fakti, registrirani se golem broj
slu~ai koga poradi vakvite intervencii na organite na progonot ovie marginalizirani grupi stanuvaat
u{te ponedostapni, pozatvoreni i poskrieni. Isto taka, tie stanuvaat u{te pomobilni, a so toa poranlivi
i porizi~ni za prenesuvawe na HIV/SIDA/SPI.
Na{ zaklu~ok e deka vo izve{tajot na studijata {to e dostaven do nara~atelot, Kancelarijata na UNI-
CEF vo Skopje, treba da se dadat realni i kompletni podatoci vo vrska so lokaciite, vremeto, traeweto
i drugite karakteristiki vo odnesuvaweto na trite celni grupi. Vo studijata objavena za po{irokata
javnost, so cel da se za~uva doverlivosta na podatocite i da se namalat mo`nostite od eventualni
zloupotrebi na istite, najgolem del od podatocite spored koi mo`e da se napravi identifikacija na
lica, lokacii ne se objaveni ili se zameneti so drugi koi nikako ne soodvetstvuvaat na vistiniti lica,
nastani ili mesta.
Vtoro va`no pravilo do koe terenskite istra`uva~i, a podocna i site drugi, se pridr`uvaa e
za~uvuvaweto na anonimnosta na ispitanicite. Od po~etokot na istra`uvaweto pa se do krajot va`i
praviloto za nespomnuvawe i nebele`ewe na li~nite podatoci, kako {to se imeto i prezimeto, spored
koi mo`e da se identifikuvaat poedincite. Pri terenskoto istra`uvawe se zabele`uva samo polot,
vozrasta, mestoto na ra|awe i `iveewe, obrazovanieto, veroispovedta, nacionalnata pripadnost i socijalnata
sostojba, kako relevantni indikatori za ispituvanite celni grupi.
Isto taka, na terenskite istra`uva~i im be{e elaborirano i tretoto pravilo za korektno, celosno
i navremeno informirawe na ispitanicite vo vrska so celite na istra`uva~kata studija, namerite
na istra`uva~ite i baraweto soglasnost za dobrovolno vklu~uvawe vo istra`uvaweto,
spored koe tie, pred da zapo~nat so bilo kakov vid terenska rabota, treba da gi informiraat
ispitanicite zo{to se pravi istra`uvaweto, koi se negovite celi i o~ekuvani rezultati, kako i za
eventualnata mo`nost rezultatite da im bidat preneseni dokolku se zainteresirani za toa. Vo sekoj
slu~aj, terenskoto istra`uvawe ne bi mo`elo da zapo~ne dokolku ne se dobie soglasnot za dobrovolno
vklu~uvawe na ispitanikot vo istra`uvaweto i dodeka ne se vospostavi edna relativno harmonizirana
situacija na vzaemna informiranost i doverba. Pri realizacijata na terenskoto istra`uvawe,
istra`uva~ite vo celost se pridr`uvaa kon ova pravilo, so isklu~ok, vo situaciite na nabquduvawe,
koga istra`uva~ite od objektivni i subjektivni pri~ini, ne mo`at da gi informiraat onie koi se
nabquduvani. Za sre}a, tokmu poradi ovie pri~ini, vakvi istra`uva~ki situacii ima{e navistina
malku. Vo Strumica, spored osnovano somnevawe deka vo objekt (privatna ku}a) odredeni lica nudat
25

seksualni uslugi za nadoknada, terenskite istra`uva~i realiziraa nabquduvawe, za koe sigurno ne
mo`ele da gi informiraat onie {to gi nabquduvale. So ogled na pregolemiot rizik, kako i pogolemiot
broj nedoslednosti i negativnosti vo odnos na pozitivni strani i prednosti, ima{e preporaka da ne se
realiziraat vakov tip nabquduvawa.
Nadomestok za ispitanicite (Motivacija)
Dosega{nite iskustva na timot istra`uva~i, kako i iskustvata na terenskite rabotnici poka`uvaat
deka ispitanicite, pripadnici na APNR, osobeno ANSU i AID, se posebno ~uvstvitelni na eventualniot
komercijalen efekt, so ogled na faktot {to materijalnite sredstva se od isklu~itelno zna~ewe
za odr`uvawe vo `ivot. Ottuka proizleze i predlogot, licata vklu~eni vo istra`uvaweto kako
informatori, kako i onie koi }e se potrudat da ja pro{irat mre`ata, regrutiraj}i novi ispitanici, da
bidat nagradeni ili da im bide daden odreden materijalen nadomest {to }e gi motivira za natamo{na
sorabotka. Pra{aweto za materijalna motivacija za u~estvo vo istra`uvawe e mo{ne diskutabilna
praksa vo teorijata za metodolo{kata opravdanost na vakvite postapki. ^esto se naveduvaat primeri
koi uka`uvaat deka pottiknuvaweto na motivacijata kaj ispitanicite mo`e da go odvede istra`uva~kiot
proces vo sosema pogre{ni nasoki. Poradi toa, odnapred se podgotvuvavme kakov priod da imame kon
ovoj problem.
Od druga strana, se po~ituva{e i komercijalnosta na potro{enoto vreme, vlo`enata energija na sekoj
od u~esnicite i vrednosta na informaciite, poradi {to, vo pazarnite ekonomii, normalno e da se
pretpostavi nadomest za takvi uslugi.
Na krajot be{e zaklu~eno deka, so ogled na toa {to se raboti so isklu~itelno marginalizirani i te{ko
dostapni celni grupi, treba da im se ponudi materijalna motivacija na ispitanicite i na onie {to
u~estvuvaat vo procesot na regrutacija novi ispitanici. Ostana otvoreno pra{aweto dali nadomestokot
da bide vo forma na nekakov podarok (higienski paket i sl.) ili da bide pari~en. Davaweto podaroci
be{e otfrleno, poradi specifikite vo izborot, posebno koga stanuva zbor za higienski ili drugi
kozmeti~ki preparati, kako i poradi soznanieto deka pogolem del od adolescentite so koi se raboti ne
se percipiraat sebesi kako lica na koi toa im e potrebno (najgolem broj ANSU sebesi ne se percipiraat
kako KSR, ili AID i MSM ne se percipiraat kako lica na koi im nedostasuva higienski pribor).
Trgnuvaj}i od faktot deka finansiskite sredstva imaat isklu~itelno zna~ewe osobeno za dvete celni
grupi: AID i ANSU, a podocna se potvrdi pretpostavkata deka i kaj MSM ima lica koi nudat uslugi
za nadomest, zaklu~ivme deka pari~nata nadoknada, iako simboli~ka, e najmotivira~ka za ovie lu|e.
Za sorabotkata kako informatori, i isto tolku za sekoe novo regrutirano lice kako ispitanik, na
ispitanicite im bea ispla}ani po 150,00 den., suma {to e pribli`no 2,4 EUR ili 3 $. Pritoa, i pokraj
vodeweto formalna evidencija za isplata na finansiskite sredstva, celosno se po~ituva{e anonimnosta
na ispitanicite. Sumata, opredelena glavno vrz dotoga{nite iskustva na lu|eto koi{to rabotat so
ovie celni grupi na teren, be{e oceneta kako korektna i motivira~ka od strana na istra`uva~kiot tim
i nadzorniot komitet. Ovaa suma, koja pretstavuva pomalku od edna tretina od dnevnicata, propi{ana
spored zakonskata regulativa vo Makedonija ne mo`e da se smeta za previsoka.
Od perspektiva na ve}e zavr{eni terenski istra`uvawa, mo`e da se ka`e deka ovoj vid motivacija e
dosta uspe{en, duri i neophoden, posebno imaj}i ja predvid finansisko-materijalnata situacija na
ispitanicite vo Makedonija. Od druga strana, pak, se poka`a deka najgolemiot broj ispitanici od MSM
ne gi zedoa predvidenite sredstva so objasnuvawe deka za niv nema potreba od takov vid motivacija.
Kako realizatori na istra`uvaweto, so ovoj vid motivacija, smetame deka uspeavme, barem vo odredena
merka, da vospostavime realni pazarni uslovi na razmena na uslugi za nadomestok, {to pridonese site
da se ~uvstvuvaat zadovolni.
Vo slu~ai koga ima{e potreba, na ispitanicite im be{e obezbeden prevoz do mestoto na istra`uvawe
i obratno, a na razgovorite bea obezbedeni kola~iwa i pijalaci za osve`uvawe.
Sovetodavnost i upatnost
Vo tekot na obukite terenskite istra`uva~i bea upateni kako da se odnesuvaat vo slu~ai koga od niv
se bara nekakvo mislewe, sovet, pomo{. Imaj}i predvid deka stanuva zbor za specifi~ni celni grupi
se pretpostavuva{e deka terenskite istra`uva~i }e se sudrat so ovoj problem, poradi {to, im be{e
sugerirano najprvo da se obidat, kolku {to e vozmo`no, nepre~eno i bez bilo kakvi dopolnitelni
intervencii od nivna strana, da go zavr{at istra`uvaweto so {to bi se namalila mo`nosta od bilo
kakvo vlijanie vrz podatocite {to gi iznesuvaat ispitanicite. Potoa, terenskite rabotnici mo`e da
pristapat kon davawe odredeni mislewa, soveti i upatuvawe na licata do soodvetnite institucii
za re{avawe na nivnite li~ni ili grupni problemi. Naj~est problem na ovie lica e neupatenosta i
26

neinformiranosta okolu mo`nostite za ostvaruvawe na nivnite prava za slobodno i kvalitetno
informirawe.
Za{tita na fizi~kata, socijalnata i psihi~kata blagosostojba na istra`uva~ite,
posebno na terenskite istra`uva~i i na nivniot li~en integritet i privatnost
Naj~esto, terenskata rabota na istra`uva~ite na trite celni grupi APNR, vklu~uva rabota na mestata
na nastanite. Kako {to e pove}epati spomnato, mestata na slu~uvawe, vremeto i akterite vklu~eni vo
ovie nastani, mo`e mnogu ~esto i mnogu drasti~no da stanat rizi~ni za niv. Mnogu aspekti od ovaa
isklu~itelno specifi~na rabota bea razgleduvani na obukite za terenskite rabotnici: situacii
vo koi razre{uvaat konflikt pome|u pripadnici na celnite grupi ili situacii koga, poradi drugi
pri~ini (policiska intervencija, nedorazbirawe so klienti, za{titnici, upadi na lica so sprotivni
pogledi nasproti nekoja od celnite grupi) mo`e da se zgolemi rizikot, ne samo po realiziraweto na
istra`uvaweto po normalen tek, tuku i po fizi~kata i psihi~kata sostojba na istra`uva~ite. I pokraj
toa {to pogolem del od terenskite istra`uva~i se istovremeno i rabotnici vo NVO koi realiziraat
prakti~na rabota na teren, pri {to se vo neposreden i postojan kontakt so celnite grupi, na nekolku
navrati bea dovedeni vo rizi~na situacija, duri i fizi~ki napad, tokmu poradi nivnoto prisustvo na
mestata kade {to se dvi`at pripadnicite na ovie celni grupi. Poradi toa, se sugerira{e terenskite
istra`uva~i da gi izbegnuvaat istra`uvawata na mestata na nastanite, a intervjuata da gi dogovaraat
na posigurni mesta za toa.
POZITIVNI I NEGATIVNI STRANI NA UPOTREBENATA METODOLOGIJA
Pozitivni strani
Od perspektiva na zaklu~nite razmisluvawa od realizacijata na Proektot, a vo vrska so upotrebenata
istra`uva~ka metodologija vo site fazi, smetame deka e najcelishodno da se zapo~ne so elaborirawe
na nejzinite pozitivni strani. Prvo, smetame deka metodologijata, op{to zemeno, e prakti~na, upotrebliva
i soodvetna koga se raboti so isklu~itelno te{ko dostapni celni grupi kakvi {to se APNR. Vo
realizacijata na Proektot se vklu~eni sè pove}e zasegnati strani, od razli~ni sferi, {to pridonesuva
za pove}eslojno i interdisciplinarno prou~uvawe na problemite na APNR povrzani so prenesuvaweto
na HIV/SIDA i SPI vo Makedonija. Vo podgotvitelnite fazi be{e vklu~ena i akademskata
strana, isto kolku i instituciite koi se zanimavaat so prakti~na rabota i re{avawe na problemite
na APNR vo makedonskiot op{testven kontekst. Pritoa bea involirani i pretstavnici od strukturi na
izvr{nata vlast (Ministerstva vo Makedonija) i drugi institucii (doma{ni i me|unarodni), koi rabotat
na programi i intervenicii posveteni na APNR. Ova se naglasuva kako posebno pozitivna strana na
upotrebenata metodologija pri koncipiraweto na celite i o~ekuvanite rezultati, za{to smetame deka
e najva`no tie da korespondiraat so preporakite za idni programi i so planiraweto intervencii koi
}e mo`at da gi realiziraat razni vladini i nevladini institucii.
Druga va`na pozitivna strana na upotrebenata metodologija e vklu~uvaweto na terenski istra`uva~i
- pripadnici na lokalnite zaednici ili lica direktno vklu~eni vo realizacija na prakti~ni programi i
proekti za intervencija pome|u celnite grupi APNR (MSM, ANSU, AID) ili, pak, se lica koi se sega{ni
ili porane{ni pripadnici na nekoja od trite celni grupi. So vklu~uvaweto na ovie lu|e, se zadovoluva
eden mnogu va`en teorisko-metodolo{ki princip za vklu~uvawe na licata - pripadnici na lokalnite
zaednici ili dobri poznava~i na prilikite vo lokalnite zaednici, kako va`en preduslov za obezbeduvawe
nepre~en pristap do informaciite i sozdavawe klima za uspe{no implementiraewe na intervenciite
vrz osnova na dobienite rezultati. Ottuka, vo realizacijata na Proektot bea vklu~eni lica koi
se ve}e aktivni vo realizacija na programi na vladini, no pove}e na nevladini organizacii koi rabotat
so nekoi od trite celni grupi vo gradovite niz Makedonija, pretpostavuvaj}i deka, na ovoj na~in,
istra`uva~ite lesno }e se vklu~at vo vospostavenite mre`i na pripadnici na celnite grupi. Tie lica
se najdobri poznava~i na prilikite vo lokalnite zaednici i, vo najgolem broj slu~ai, toa se istite
lica od koi zapo~nuvaat golem broj inicijativi i aktivnosti. Taka, planiraweto i realizacijata na ovoj
kompleksen istra`uva~ki proekt zapo~na od osnovata, odnosno od korenite, za potoa da se dvi`i po
nagorna linija i da stigne do vrvot.
Pri izborot na istra`uva~kiot primerok terenskite istra`uva~i, zaedno so mentorite, imaa
isklu~itelno va`na uloga vo realiziraweto na predvidenata metodologija za regrutirawe na novi
ispitanici. Imaj}i predvid deka realizacijata na terensko istra`uvawe pome|u APNR vo Makedonija e
te{ka zada~a, poradi faktot {to pripadnicite spa|aat vo kategorijata isklu~itelno te{ko dostapni,
toga{ e jasno kolkava e nivnata uloga vo ovoj del od Proektot. Samo za ilustracija na ka`anoto, }e navedeme
primer deka, vo nekoi gradovi kade {to se realizira{e istra`uvaweto, na del od istra`uva~ite
(pripadnici na akademskata strana na Proektot) im be{e ote`nato ili onevozmo`eno prisustvoto
pome|u pripadnicite na APNR, tokmu poradi faktot {to sprema niv kako istra`uva~i se poka`uva{e
nedoverba, strav i odnos kako kon lica koi ne pripa|aat na lokalnata zaednica.
27

Kako osobeno pozitivna se istakna metodologijata na izbor na istra`uva~ki primerok po principot
na sne`na topka, {to podrazbira koristewe na ve}e postoe~kite i vospostaveni mre`i od strana na
terenskite rabotnici i mentorite vo procesot na regrutirawe na ispitanicite. Dokolku e napraven
soodveten izbor na terenskite istra`uva~i, odnosno licata koi }e gi kontaktiraat idnite ispitanici,
toga{ e logi~no da se o~ekuva i korekten izbor i regrutirawe na ispitanicite. Va`no e {to terenskite
istra`uva~i bea selektirani taka {to bea vo mo`nost da pokrijat razli~ni mre`i na pripadnici na
APNR, potoa razli~ni lokacii vo isti gradovi i, soglasno nivnata vozrast, da kontaktiraat vrsnici od
razli~ni kategorii.
Metodologijata za regrutirawe na ispitanici i istra`uvawe na mestoto na nastanot, funkcionira dobro
poradi faktot {to terenskite istra`uva~i se ili terenski rabotnici ili pripadnici na celnite
grupi, {to zna~i deka vo odreden period se nao|aat na samoto mesto taka {to, i na ovoj na~in, mo`e da
se regrutiraat novi ispitanici.
Intervjuto, kako tehnika za rabota na teren i tehnika za pribirawe na podatoci od ispitanicite, i ovoj
pat se poka`a kako najproduktivna i najprifatliva za terenskite rabotnici i za ispitanicite. Poradi
toa, najgolem del od terenskite istra`uva~ki edinici se intervjua so informatorite i klu~nite informatori.
Se poka`a deka e neosnovan skepicizmot na terenskite i drugite istra`uva~i, iska`an pri planiraweto
na istra`uvaweto, okolu razgovorite so fokusnite grupi. Imeno, pri planiraweto na terenskata
rabota se smeta{e deka e mnogu te{ko da se organiziraat fokusni grupi so pripadnici na ovie celni
grupi, za{to tie ne sakaat da sedat na isto mesto so drugite pripadnici na istata celna grupa, poradi
diskrecija, za~uvuvawe na anonimnost i sl. Sepak, dokolku ovie razgovori so fokusnite grupi odnapred
se podgotvat dobro, ako pravilno se izberat i pokanat u~esnicite, i ako dobro se osmislat pra{awata,
pri {to vo nikoj slu~aj nema da tretiraat li~nite problemi na u~esnicite, toga{ e vozmo`no vakvite
razgovori uspe{no da se organiziraat.
Vo procesot na obrabotka na transkribiranite terenski materijali, posebno pozitivno mesto ima
upotrebeniot softver Atlas.ti, za obrabotka, klasifikacija, sistematizacija i analiza na podatocite,
koj vo ogromna merka go olesni i zabrza procesot na realizacija na ovoj kompleksen istra`uva~ki proekt.
Negativni strani
Poradi faktot {to vo terenskoto istra`uvawe bea vklu~eni lica koi nemaa soodvetna stru~na podgotovka
za realizacija na vakov tip istra`uvawe, posebno poradi toa {to nemaa ednakvo nivo na podgotvenost,
pred zapo~nuvaweto na terenskoto istra`uvawe be{e potrebno za niv da se organizira
soodvetna obuka. Kako {to mo`e da se vidi od podatocite izneseni pogore, bea organizirani posebni
obuki za terenskite rabotnici, i toa, za sekoja celna grupa oddelno. Logi~no e da se pretpostavi deka
nekolkudnevnata obuka na ovie lica ne mo`e da ja zameni akademskata podgotovka, zaradi toa, pred
zapo~nuvaweto na terenskata rabota, istra`uva~kiot tim izgotvi relativno standardizirani pomagala
za realizacija na terenskoto istra`uvawe (Potsetnik so specifi~ni istra`uva~ki pra{awa za
sekoja celna grupa oddelno, Forma za vodewe terenski bele{ki, Forma za sledewe na procesot, Forma
za transkripcija na snimenite materijali i sl.). Na ovoj na~in se napravija dopolnitelni obidi za
standardizirawe na istra`uva~kata postapka so {to se postigna posakuvanoto nivo na stru~nost pri
terenskoto istra`uvawe.
Metodologijata za regrutirawe ispitanici i za realizirawe na terensko istra`uvawe zasnovana
vrz istra`uvawe na mestoto na nastanot (Venue based sampling), se poka`a kako neprakti~na i mnogu
porizi~na za terenskite istra`uva~i koi, rabotej}i so ovie isklu~itelno te{ko dostapni celni
grupi, i samite se doveduvaa vo rizi~ni situacii. Vo tekot na realizacijata, nekolku pati, terenskite
istra`uva~i se dovedoa sebesi vo rizi~ni situacii. Eden od niv be{e i fizi~ki napadnat no, za
sre}a, nema{e poseriozni posledici. Potoa slede{e brza reakcija od glavniot istra`uva~ i negovite
asistenti, koi pobaraa vedna{ da se prekine upotrebata na ovoj metod, za{tituvaj}i se najprvo sebesi,
a potoa i ispitanicite.
Tehnikite za pribirawe podatoci, planirani za realizacija na terenskoto istra`uvawe, koi vklu~uvaa
odredeno aktivno u~estvo na ispitanicite (crtawe, boewe, igrawe ulogi i sl.), se poka`aa kako
te{ko upotreblivi (osven vo slu~ai koga se raboti so grupi), zaradi individualnata rabota so sekoj
od ispitanicite oddelno, no najmnogu zaradi nezainteresiranosta na ispitanicite za takov vid
interaktivni aktivnosti (kako, mapirawe, procenka na trendovi na HIV/SIDA, procenka na rizi~no
odnesuvawe i sl.).
28

ADOLESCENTI - MA@I
KOI IMAAT SEKS
SO MA@I (MSM)
29

ADOLESCENTI - MA@I KOI IMAAT
SEKS SO MA@I (MSM)
Voved
Poimot, ma`i koi imaat seks so ma`i (MSM), se upotrebuva vo ponovo vreme za opredeluvawe seksualno
dejstvo, a ne za klasifikacija na seksualnata orientacija. Ovoj termin naj~esto se primenuva koga
se zboruva za prevencijata od HIV/SIDA/SPI poradi prirodata na seksualniot ~in i stepenot na rizik
kaj licata koi praktikuvaat vakov seks, bez soodvetna za{tita. ^esto se me{a so poimot za ma{kata
homoseksualna populacija {to doveduva do zabuna. Eden del od MSM, spored svojata seksualna orientacija,
sebesi se smetaat za pripadnici na LGBT (gej, biseksualni ma`i i transrodni), dodeka drug
del od MSM, sebesi ne se identifikuvaat kako pripadnici na LGBT, no poradi razli~ni op{testveni
i kulturni uslovi (rodovi stereotipi, tradicija, qubopitstvo ili red drugi pri~ini) imaat seks so
ma`i (Vrangalova, 2006: 228).
Del od MSM licata ja preferiraat aktivnata uloga (penetrira~ki partner), no toa ne e pravilo. Ima
slu~ai, kade i pasivnite lica (receptiven partner) sebesi ne se smetaat za pripadnici na LGBT populacijata,
poradi emotivnata neprivrzanost kon seksualniot partner koj im slu`i samo za zadovoluvawe
na seksualnata potreba. Vo ovoj kontekst, edinstveno problemati~no i nekompletno definirawe
i identifikuvawe kako MSM ima samo kaj onie lica koi sè u{te ne se seksualno aktivni, a sebesi se
identifikuvaat kako homoseksualci. Vo zavisnost od kontekstot na rabotata, ovie lica bea vklu~uvani
ili isklu~uvani od istra`uvaweto. Na primer, koga se raboti za prevencija, sekako deka se opfateni i
treba da se deluva i kaj niv, no koga se istra`uva rizi~noto seksualno odnesuvawe, ne bea vklu~uvani
poradi nivnata seksualna neaktivnost. Zna~i, ako populacijata na LGBT i MSM gi zamislime kako dve
mno`estva, tie imaat eden zaedni~ki presek, no i ostanati komponenti koi ne se preklopuvaat. Smetame
deka e va`no da se pojasni ovaa napomena, zaradi ponatamo{niot kontekst na istra`uvaweto.
Prikaz na MSM vo odnos na LGBT populacijata
LGBT
MSM
heteroseksualni
ma`i koi praktikuvaat
seks so `eni
lezbejki
gej ma`i
`eni biseksualki
transrodni `eni
ma`i biseksualci
transrodni ma`i
MSM populacijata se karakterizira so posebni elementi na rizi~no odnesuvawe, pridru`eni so
izborot na seksualniot partner i prakticiraweto seks (naj~esto analen, neza{titen), koj se odlikuva
i se definira kako najvisokorizi~en vo odnos na HIV/SIDA/SPI. Vo odnos na me|uetni~kite i
me|ukonfesionalnite odnosi, ovaa populacija ima povisok prag na tolerancija vo odnos na op{tata
populacija. Neinformiranosta vo odnos na karakteristikite i prenesuvaweto na HIV/SIDA/SPI,
kako i neupotrebata ili malata upotreba na kondomi i lubrikanti, ne e odlika samo za ovaa, tuku
30

toa e problem i za op{tata populacija vo Makedonija, {to se dol`i na mnogu slabata involviranost
na dr`avnite institucii vo edukacijata za prevencija na seksualnoto i reproduktivnoto zdravje na
naselenieto. Zna~i, kon rizi~no odnesuvawe ne e sklona samo MSM-populacijata tuku, najverojatno, toa
se odnesuva i na najgolem del od adolescentite - pripadnici i na op{tata populacija vo Makedonija.
Op[ti demografski podatoci za istra@uvanata
MSM-populacija
Prioritetna zada~a na istra`uva~ite be{e da se dopre do MSM-populacijata na vozrast od 14 do 19
godini (toa zna~i rodeni pome|u 1987 i 1992 godina). Poradi golemiot broj pre~ki, pred sè poradi
skrienosta na pripadnicite, be{e opfatena i malku povozrasna populacija na MSM, na vozrast nad 19
godini, vnimavaj}i pritoa starosnata granica da ne bide povisoka od 23 godini. Vo prvata grupa se opfateni
dvaeset i sedum informatori ili 75% od nivniot vkupen broj, dodeka povozrasnata grupa broi
deset informatori ili 25% od nivniot vkupen broj (vidi tabela broj 4).
Starosna struktura na informatorite
Vozrast Skopje Strumica Tetovo so Gostivar
Vkupno po
vozrast
Broj Broj Broj Broj
23 g. 0 1 0 1
22 g. 1 2 0 3
21 g. 1 2 1 4
20 g. 1 0 0 1
19 g. 6 2 2 10
18 g. 11 1 1 13
17 g. 1 1 1 3
16 g. 1 0 0 1
Vkupno po gradovi 22 9 5 36
Treba da se naglasi deka, vo odnos na etni~kata pripadnost na informatorite, se nastojuva{e da bidat
opfateni pripadnicite na pove}e etni~ki zaednici {to `iveat vo Makedonija, no toa ne be{e
najva`niot kriterium pri selekcijata i izborot na istra`uva~kiot primerok. Me|u informatorite e
zabele`ano samo edno lice pripadnik na albanskata etni~ka zaednica. Makedoncite se zastapeni so
dvaeset i dva pretstavnici, Romite so sedum, po eden Hrvat i Bugarin, kako i eden od ispitanicite koj
se izjasnil kako Srbin-Makedonec, dodeka dvajca se izjasnile kako neopredeleni.
Etni~ka struktura na informatorite
Skopje Strumica Tetovo so Gostivar
Vkupno po
etni~ka
pripadnost
Broj Broj Broj Broj
Makedonci 11 6 5 22
Albanci 1 0 0 1
Romi 7 0 0 7
Srbi/Makedonci 1 1 0 2
Hrvati 1 0 0 1
Bugari 1 0 0 1
Neopredeleni 0 2 0 2
Vkupno po gradovi 22 9 5 36
Dokolku se sledi konfesionalnata pripadnost na istra`uvanata populacija, mo`e da se ka`e deka
najgolem broj, sedumnaeset (odnosno 47,22%), otpa|a na pravoslavnite hristijani, edinaeset se muslimani
(ili 30,56%), trojca se hristijani katolici (8,33%), eden se izjasnil kako ateist (2,78%), a ~etvorica
kako neopredeleni (11,11%) (vidi tabela broj 6).
31

Konfesionalna struktura na informatorite
Hristijani
(pravoslavni)
Skopje
Strumica
Tetovo so
Gostivar
Vkupno po konfesionalna
pripadnost
Broj Broj Broj Broj
9 4 4 17
Muslimani 10 0 1 11
Hristijani
(katolici)
2 1 0 3
Ateisti 1 0 0 1
Neopredeleni 0 4 0 4
Vkupno 22 9 5 36
Vo odnos na obrazovnata struktura, najgolem del (odnosno, petnaeset) od informatorite, po
zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie prekinale so svojata edukacija, {estmina sè u{te se u~enici
vo srednoto, osummina se studenti, a ostanatite go prekinale svoeto osnovno obrazovanie. Eden od
informatorite zavr{il vtoro oddelenie i go prekinal obrazovanieto, bidej}i so semejstvoto se preselil
da `ivee vo Zapadna Evropa (AU_SJ_MSM_003_01.doc).
Najgolem broj od informatorite, pripadnici na MSM-populacijata `iveat i finansiski zavisat
od svoite roditeli, a samo trojca `iveat sami i sami se izdr`uvaat. Petmina, od vkupniot broj na
informatori, se vo raboten odnos, dodeka ostanatite ne rabotat.
Vo ramkite na istra`uvaweto se obrna vnimanie kon identifikacijata i samoidentifikacijata vo
odnos na seksualnata opredelba. Najgolemiot del od niv se identifikuvaat kako biseksualci ili se
vo dilema kako da ja definiraat svojata seksualnost (bidej}i golem del od niv barem edna{ imale i
heteroseksualna vrska), dodeka ostanatite jasno, bez razmisluvawe, se samoidentifikuvaat kako gej.
Opis na scenata
Od rezultatite vo tekot na ova istra`uvawe, kako i od dosega{noto iskustvo i terenskata rabota na
nevladinite organizacii, mo`e da se utvrdat nekolku mesta i na~ini na zapoznavawe na MSM-populacijata
vo Makedonija:
»
»
»
»
internet;
gej-klubovi i gej-frendli klubovi;
kruzing mesta (ang. cruising), mesta za krstarewe;
preku prijateli
Nov podatok vo tekot na istra`uvaweto e deka postojat privatni ku}i i stanovi, domovi na MSM-licata
koi slu`at kako mesta za zapoznavawe i kako mesta kade se odvivaat seksualnite aktivnosti. Na~inite
na zapoznavawe i sredbite pome|u pripadnicite na MSM-populacijata zavisat od gradot od koj poteknuvaat,
odnosno od mestoto kade {to `iveat.
Internet
Pripadnicite na MSM od Skopje, Strumica, Gostivar i Tetovo, voobi~aeno, svoite seksualni partneri
gi zapoznavaat preku internet (a, naj~esto, preku ~at) bidej}i, kako {to ka`uvaat, vo nivnite naseleni
mesta, osven vo Skopje, ne postojat kruzing (cruising) mesta, pa moraat da koristat alternativni na~ini
na kontaktirawe. Del od seksualni partneri koi ne se od Makedonija gi zapoznavaat preku internet
no, glavno, stanuva zbor za lica od Makedonija koi se na privremena rabota vo stranstvo ili, dokolku
se raboti za stranci, se `iteli na okolnite zemji. Internetot, odnosno kiber-prostorot, za nekoi
pretstavuva razo~aruvawe, a za nekoi mesto za zapoznavawe na svoite seksualni partneri ili prijateli,
mesto od kade mo`e da zapo~ne nekoja vrska. Od mnogubrojnite mo`nosti za me|usebna komunikacija i
zapoznavawe, vo Makedonija naj~esto go koristat kanalot Gej Makedonija, kako i veb-stranicite Gejromeo
(Gayromeo) i Gejdar (Gaydar) (AU_DD_MSM_003.doc).
Mestata kade {to se sobirat, se zapoznavaat i se dru`at pripadnicite na MSM-populacijata.
32

Gej-klubovi i gej-frendli klubovi
MSM-licata od Skopje ili onie od vnatre{nosta na Makedonija, koi po~esto odat vo Skopje, kako mesta
za sredbi i za zapoznavawe na svoite seksualni partneri gi poso~uvaat gej ili gej-frendli klubovi vo
koi, barem edna{ nedelno, se odr`uvaat zabavi na LGBT ili pretstavuvaat frekfentni mesta na LGBTpopulacijata.
Toa se, me|u niv, popularno nare~eni gej ili gej-frendli mesta (AU_ZJ_MSM_001.doc).
Cruising mesta
So istra`uvaweto se utvrdeni “kruzing” mestata vo Skopje, odnosno mestata kade naj~esto se sre}avaat
pripadnicite na MSM, koi glavno se locirani vo centralnoto gradsko podra~je (to~nite lokacii se
poznati no, zaradi eventualna zloupotreba vo studijata, ne se spomenuvaat).
I pokraj toa {to postojat soznanija za frekfencija na MSM lica vo nekoi od ma{kite javni toaleti
sepak, nieden od opfatenite informatori, ne gi spomena kako mesta za zapoznavawe seksualni partneri.
Toa naveduva na mislewe deka mo`ebi tamu se dvi`i povozrasna grupa na MSM-lica.
Romskoto naselenie, vo edna skopska naselba, se odlikuva so svoi osobenosti vo pronao|aweto na seksualnite
partneri. Naj~esto, niv gi nao|aat vo svojata sredina, odnosno sredbite i zaka`uvawata so
seksualnite partneri se realiziraat vo centarot na naselbata, a seksualniot ~in se slu~uva naj~esto
na otvoreno.
Individualni karakteristiki i vlijanija
na zaednicata vrz rizikot od HIV/SIDA/SPI pome\u MSM
Za podobro da se opi{at odnesuvaweto i osobenostite na adolescentite, pripadnici na MSM-populacijata,
opfateni vo istra`uvaweto, bi bilo dobro da se zemat predvid dvata glavni aspekti koi ja
odlikuvaat ovaa populacija. Imeno, najnapred, tuka se pravi osvrt na individualnite karakteristiki na
MSM, odnosno na znaewata i stavovite {to vlijaat vrz rizi~noto odnesuvawe, kako i na samoto rizi~no
odnesuvawe na MSM. Kako vtor aspekt }e bide razgleduvan delot za MSM i po{irokata op{testvena
zaednica, a vo toj segmet i instituciite koi nudat uslugi na MSM, kako i odnosot na mediumite kon
MSM.
Individualni karakteristiki na MSM
Znaewa {to vlijaat vrz odnesuvaweto
Znaewata za HIV-virusot i za SIDA-ta ne se na zadovolitelno nivo pome|u pripadnicite na gej zaednicata.
Re~isi site ispitanici opfateni vo ova istra`uvawe slu{nale za HIV-virusot i za SIDA-ta.
Slu{nale deka od nea se umira i znaat deka e infekcija koja se prenesuva po seksualen pat. Tuka, glavno,
zavr{uvaat nivnite znaewa, i pokraj toa {to odredeni nevladini organizacii, u~ili{ta i mediumi
vr{at edukacija povrzana so ovaa problematika.
Inf.: Sum slu{nal za HIV/SIDA, zna~i sum slu{nal preku u~ili{ta, preku spisanija, preku
medii, taka da dobro mi e poznat poimot HIV/SIDA. Spored mene kao da e bolest na dvaeset i
prviot vek. Zna~i ne se zastapeni samo mladite i starite. I toa...
Istra`.: [to znae{ ne{to op{to za SIDA-ta?
Inf.: Za SIDA - ta. Pa za SIDA - ta {to da ka`am...Taa e bolest koja{to se prenesuva naj~esto
preku polov odnos, bilo kaj ma{ko i ma{ko ili kaj ma{ko i `ensko, a ne sum siguren kaj `ensko i
`ensko... Zna~i se prenesuva preku polov odnos. Sum informiran deka vo mali koli~ini se prenesuva
i preku goltawe na plunka, preku krvta. Zna~i najmnogu preku analniot ili vaginalniot seks.
I toa. I deka e opasna. I deka e smrtonosna bolest. S$ u{te nema lek...” (AU_DD_MSM_003.doc).
So u{te pomali znaewa za HIV-virusot i za SIDA-ta se odlikuvaat pripadnicite na MSM od romskata
zaednica, najverojatno poradi prekinuvaweto na osnovnoto i neprodol`uvaweto vo sredno obrazovanie.
Spored klu~niot informator, duri po zapo~nuvaweto na terenskite aktivnosti na nekoi NVO vo
zaednicata se uvidelo deka informiranosta e krajno mala, pa duri i nikakva (AU_KI_MSM_001a.doc;
AU_SJ_MSM_003.doc; AU_SJ_MSM_001.doc).
Sli~na e situacijata i so informiranosta za seksualno prenoslivite infekcii (SPI). Spored
informaciite dobieni od klu~niot informator, znaewata za SPI se duri i pomali vo odnos na onie
za HIV/SIDA. Toj istaknuva deka golem del od MSM se na{le vo situacija da zabolat od nekoja SPI, a
najgolem del od niv ne prezemale ni{to vo odnos na toa, tuku ~ekale bolesta da pomine sama po sebe.
Spored nego, pripadnicite na MSM-populacijata mnogu retko baraat bilo kakva usluga od nadle`nite
institucii, ginekolozite, urolozite, dermatovenerolozite i sl. Zatoa predlaga, idnite nasoki i
33

dejstvuvawa na organizaciite i instituciite da bidat vo delot na edukacijata (KI AU_KI_MSM_001a.
doc; AU_AM_MSM_003.doc; AU_SJ_MSM_003.doc).
Informaciite na MSM za kondomite i lubrikantite i nivnata funkcija, zavisat od nivoto na op{tata
informiranost, od nivnoto obrazovanie i od socijalnata i ekonomskata pozadina na ispitanicite.
Pripadnicite na makedonskata etni~ka zaednica vo istra`uvanite gradovi, poka`uvaat pogolema
informiranost za upotrebata na kondomite i lubrikantite, vo odnos na Romite. Spored informaciite
na klu~niot informator, vo romskata naselba kade {to se realizira{e istra`uvaweto imalo slu~ai
na seksualno aktivni pripadnici na MSM koi nikoga{ ne videle i ne upotrebuvale kondomi, a ne
stanuva zbor za lubrikanti (KI AU_KI_MSM_001a.doc). Onie koi videle i upotrebile barem edna{
kondom ili lubrikant ne ja znaat nivnata vistinska funkcija. Za kondomot obi~no velat deka ne im se
dopa|a, bidej}i im go namaluva zadovolstvoto, pa zatoa izbegnuvaat da go koristat, a za lubrikantot
velat deka go koristat samo zatoa {to pomalku “gi boli” i deka podobro “se lizga”. Sli~ni odgovori
za lubrikantot se dobieni i od strana na pretstavnicite na makedonskata etni~ka zaednica, odnosno
deka lubrikantot “go olesnuva” seksot, odnosno ovozmo`uva podobro da “se lizga” i da “go pro{iruva”
anusot (AU_AM_MSM_003.doc; AU_AM_MSM_003.doc).
Stavovi povrzani so rizi~noto odnesuvawe na MSM
So praktikuvaweto seks, adolescentite MSM se vo pozicija i da ja opredeluvaat svojata uloga i da
se poistovetuvaat so nea. Imeno, vrz osnova na nivnite `elbi i sklonosti, mo`at da bidat vo aktivna
(aktiv) ili pasivna pozicija (pasiv) , a ~esto i univerzalni (uni) pri praktikuvaweto na seksot.
Spored istra`uvawata, nekoi od MSM isklu~ivo se samo aktiv ili samo pasiv, a najgolemiot del se uni
(fleksibilni) (AU_DD_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_002.doc; AU_ZJ_MSM_002.doc; AU_AM_MSM_
002.doc).
Spored ova, mo`e da se zaklu~i deka sekoj individualno se definira i toa vo zavisnost od toa koj
kakva uloga preferira pri seksot. Sepak, mo`e da se ka`e deka onie {to se definiraat kako pasiv ili
kako fleksibilni ili uni, naj~esto, polesno se identifikuvaat vo LGBT-populacijata, dodeka onie koi
praktikuvaat isklu~itelno aktivna uloga vo seksot, pote{ko se identifikuvaat vo ramkite na ovaa
populacija. Imeno, vo gej-populacijata e dobro poznato deka pome|u ma`ite od albanskata zaednica
re~isi “nema pederi” no, ima mnogu koi sakaat od vreme na vreme da imaat seks so drugi ma`i. Site
tie se o`eneti i semejni lu|e, koi nikoga{ ne bi stapile vo dolgotrajna qubovna vrska so drug ma`, i
sebesi se identifikuvat kako heteroseksualci, no redovno gi posetuvaat “terminalite” ili drugite
lokacii za anonimen seks so ma`. Se razbira, vo toj seksualen odnos, za da ja odr`at svojata “ma{kost”,
insistiraat da ja igraat isklu~ivo aktivnata ma{ka uloga (barem na po~etokot) i pove}e sakaat sebesi
da se pretstavat kako “golemi ma`i{ta”, otkolku kako gej ili biseksualci koi navistina seksualno
posakuvaat drugi ma`i.
Od istra`uvaweto mo`e da se zabele`i deka, najgolemiot del od adolescentite -MSM praktikuvaat
masturbirawe, analen i oralen seks. Nekoga{ praktikuvaat i fingering , dodeka riming-ot , fistingot
i upotreba na seksualni pomagala (dildo i vibrator) ne se spomnuvaat (AU_DD_MSM_001.doc;
AU_RK_MSM_004.doc; AU_SJ_MSM_001.doc).
Dokolku se zemat predvid op{testvenite priliki, pridru`eni so etni~kata i verskata netrpelivost vo
poslednite dvaesetina godini vo Makedonija, mo`e da se vidi deka, pokraj toa {to vlijaat vrz op{tata
populacija, imaat odredena refleksija i vrz MSM. No, treba da se naglasi deka toa ne e vo tolkava
mera kako {to mo`e da se vidi od istra`uvawata na odredeni istra`uva~i praveni pome|u op{tata
populacija vo Makedonija. Ne mo`e da se zboruva za postoewe nekakva silna refleksija vo vrska so
etni~ka ili konfesionalna netrpelivost me|u MSM-populacijata, tuku, ednostavno, izbegnuvawe kontakti
so lica od druga, pred sè verska, pripadnost. Naj~esto, konfesionalniot identitet, e onoj koj ja
diktira “igrata”. Diferencijacijata koja e napravena: Makedonci – Albanci ili Makedonci – Romi,
e bazirana vrz podelbata na hristijani – muslimani. Taka, ne postoi podelba i netrpelivost pome|u
MSM-populacijata na Makedonci – Srbi, bidej}i i ednite i drugite, glavno, pripa|aat na hristijanskata
religija. Od ova otstapuvaat samo nekoi primeri od istra`uvanata populacija, a toa se Romite
koi i pokraj istata verska pripadnost so Albancite, izbegnuvaat da imaat kontakti so niv. Sepak, ne
mo`e da se ka`e deka ova se generalni zaklu~oci. Vpro~em, spored istra`uvawata, odredeni pripadnici
na MSM od makedonsko etni~ko poteklo insistiraat na seksualni odnosi so Albanci. Imeno, za
Koga `elbite i sklonostite pri seksualniot odnos se insertivni ili penetrativni.
Koga `elbite i sklonostite pri seksualniot odnos se receptivni.
Koga `elbite i sklonostite pri seksualniot odnos se i aktivni i pasivni, se razbira vo dogovor so partnerot.
Koristewe prsti za penetracija vo anusot.
Li`ewe anus.
Koristewe tupanica za penetracija vo anusot.
34

zna~itelen del od MSM-populacijata etni~kata ili verskata pripadnost na nivniot partner ne e tolku
bitna (AU_ZJ_MSM_003.doc; AU_AM_MSM_003.doc; AU_DD_MSM_003.doc; AU_ZJ_MSM_001.doc;
AU_SJ_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_003.doc).
Za najgolemiot del od istra`uvanite pripadnici na MSM, pozicijata i bogatstvoto ne se odlu~uva~ki
faktori za izbor na seksualnite partneri, no zatoa pak, fizi~kiot izgled i na~inot na oblekuvawe se
re~isi najpresudni vrz nivniot izbor. Sekako, nekoi se izjasnuvaat deka toa im e bitno, no ne i presudno
(AU_DD_MSM_001.doc; AU_ZJ_MSM_003.doc).
Najgolem del od onie koi se identifikuvaat kako gej, ne preferiraat feminiziran partner, tuku naprotiv,
partnerot treba da bide ma`estven ili strejt (straight looking). ^esto, me|u gej-zaednicata se
spomnuva edna fraza: dokolku nekoj saka da bide so `ena (uslovno ka`ano ili so nekoj so `enstven izgled),
}e bide so `ena, a ne so gej. Zna~i, preovladuva misleweto deka ako nekoj ve}e se deklarira kako
gej, toga{ sakam mojot partner da bide ma`estven, da izgleda ma{ki (KI AU_KI_MSM_001b). No, za
onie MSM-pripadnici koi ne se identifikuvaat kako gej, e karakteristi~no deka baraat po`enstveni,
odnosno pofeminizirani ma`i koi bi bile penetrirani od niv (AU_GC_MSM_001.doc).
Vo kontekst na ova e i faktot deka edna od odlikite na gej-populacijata e `elbata i predizvikot za
osvojuvawe heteroseksualci ili straight ma`i (AU_DD_MSM_001.doc; AU_DD_MSM_002.doc).
Spored klu~niot informator, preku razgovorite vo gej-dru{tvata, me|u gej-prijatelite, ~esto mo`e da
se slu{ne deka nekoj e zaquben ili e popalen po nekoj heteroseksualen ma`. Me|utoa, spored nego, seto
toa se sveduva samo na “muabeti”, iako ne ja isklu~uva opcijata deka, za golem del od gej-populacijata,
vistinski predizvik e da se bide so heteroseksualen ma`. Smetaat deka e golem uspeh ako uspeale
da bidat so nekoj koj se deklarira kako heteroseksualec. Samo poradi toa {to se ponedostapni, tie
pretstavuvaat pogolem predizvik otkolku gej-ma`ite (KI AU_KI_MSM_001b).
Kako i da e, i pokraj `elbata i predizvikot da bidat so ma`i- heteroseksualci, na pra{aweto dali bi
prifatile vrska so niv dokolku tie se o`eneti, najgolemiot del od MSM-informatorite se izjasnile
deka ne sakaat da se me{aat vo semejnite raboti na lu|eto, i pokraj toa {to imale {ansi da go napravat
toa (AU_ZJ_MSM_001.doc).
Spored drugi, pred sè nekoi pretstavnici na MSM od romskata zaednica, voo{to nemaat problem
dokolku naidat na partner koj e vo brak i ima semejstvo. Naprotiv, eden od niv izjavi deka so `enetite
e podobro, poradi nivnoto pogolemo iskustvo vo seksot (AU_SJ_MSM_001.doc).
Rizi~no odnesuvawe kaj MSM-populacijata
Svoeto prvo seksualno iskustvo, spored iskazite na informatorite, go imale na vozrast me|u 9
i 18 godini i, naj~esto, partner im bila ma{ka osoba. Vo nekolku od slu~aite, pred sè kaj onie od
romskata populacija, prvoto seksualno iskustvo im bilo so ma` (nekoj povozrasen rodnina ili blizok
prijatel) i bilo nasilno, a vo ostanatite slu~ai bilo dobrovolno, naj~esto so ma`. Iako golem del od
istra`uvanite pretstavnici na MSM, vo svojot seksualen `ivot, imale iskustvo i so `eni, samo vo
pomal broj od slu~aite prvoto seksualno iskustvo im bilo so `ena.
“Pa imav nekade osum-devet godini, imav so eden, toj mi be{e bratu~ed i so nego prvpat go probav
toa, no toga{ ne be{e so moja volja tuku be{e so sila. No jas taka po~nav...” (AU_SJ_MSM_001.
doc)
“Moeto prvo seksualno iskustvo be{e na trinaes i pol godini... Koa po~nav da ose}am deka mi se
dopa|aat ma{ki. I taka, zapoznav preku internet, se dogovorivme i otidov kaj nego, znae{... Toa
be{e prviot...” (AU_AM_MSM_002.doc)
“Prviot seksualen odnos, zna~i, mi be{e so `ensko ina~e sum... ponatamo{nite so ma{ko... Pa
koga po~nav taka prva godina, pred da po~nam prva dali edna nedela, navlegov vo gej svetot, no
pred toa zna~i bev ~ista strejt li~nost i zna~i sum odel so devojki i so niv sum imal seksualen
odnos...” (AU_ZJ_MSM_003.doc)
Vo intervjuata, odnosno razgovorite koi se praveni so pretstavnicite na MSM-populacijata, na
pra{aweto kolku ~esto gi menuvaat svoite seksualni partneri, odgovorot e deka sakaat da imaat stabilni
i podolgi vrski no samo 6, od vkupno 36 informatori, ja ka`aa brojkata na seksualnite partneri koi
Potvrda na vakvite stavovi, osven vo terenskite istra`uvawa mo`e da se pronajde i kaj: Sne`ana Vrangalova,
Misterijata na seksualnata orientacija, sovremeni koncepti i makedonski perspektivi, EGAL, Skopje, 2006, 233-
234.
35

gi menuvaat vo tekot na godinata ili, voop{to, vo nivniot seksualen `ivot. Kaj site {estmina brojkata
e pove}e od dvajca vo tekot na godinata. Iako najgolem del od ispitanicite se izjasnija deka ne gi
menuvaat ~esto partnerite, so izbegnuvaweto na konkretnite brojki, gi smetame za nedovolno iskreni
ili, pak, pra{aweto go smetaa kako premnogu li~no. Ovaa konstatacija mo`eme da ja potvrdime so toa
{to, nekoi od niv, iako se vo vrska i ja po~ituvaat, sepak, dokolku bi dobile {ansa, bi imale seksualni
odnosi i nadvor od nea (AU_SJ_MSM_003.doc; AU_SJ_MSM_001.doc).
Preku istra`uvaweto mo`e{e da se zabele`i aktivnosta na odredeni nevladini organizacii koi delat
besplatni kondomi i vr{at edukacija na pretstavnicite na MSM-populacijata. Rezultatite od niv
poka`uvaat deka, pri praktikuvaweto analen seks, pove}eto MSM re~isi sekoga{ koristat kondomi, a
samo vo mal broj slu~ai, pred sè koga se podolgo vreme so partnerot, ne go koristat (AU_ZJ_MSM_003.
doc; AU_ZJ_MSM_002.doc; AU_SJ_MSM_003.doc).
Za razlika od koristeweto kondomi pri praktikuvaweto na analniot seks, pri oralniot seks toa e svedeno
na minimum, odnosno kondomi re~isi i ne se koristat (AU_DD_MSM_002.doc; AU_DD_MSM_003.
doc).
Promenata na partnerite, kako i praktikuvaweto seks so pove}e partneri, e praksa na golem del od
ispitanicite, so {to nivnoto odnesuvawe se vklu~uva vo kategorijata rizi~no, osobeno dokolku pritoa
ne koristat za{tita.
36
Studija na slu~aj - rizi~no odnesuvawe
Erxan 10 e osumnaesetgodi{en Rom od Skopje. Ima zavr{eno osnovno obrazovanie i `ivee so svoite
roditeli vo edna od romskite naselbi vo Skopje. Svoeto prvo seksualno iskustvo go imal na
8-9 godi{na vozrast so negoviot dvaesetgodi{en bratu~ed. I pokraj toa {to ~esto gi menuva
partnerite, pri praktikuvaweto na analniot i na oralniot seks, Erxan ne koristi kondomi, bidej}i
pove}e u`iva koga ne gi upotrebuva.
Erxan e zapoznat za funkcijata na kondomot i za toa deka kondomot za{tituva od SPI i HIV/
SIDA. I pokraj toa, toj, ne vnimava i prodol`uva so svoeto rizi~no odnesuvawe. Za nego ne e
va`no toa i go ignorira toj fakt. Najva`no mu e da mu bide ubavo vo momentite koga ima seks.
Sepak, dokolku partnerot insistira, toj bi imal seks i so kondom.
Istra`.: Dali znae{ zo{to se koristi kondomot?
Inf.: Abe da, da te za{titi, da ne fati{ ne{to, no jas ne sakam toa.
Istra`.: Zna~i za tebe ne e va`en kondomot?
Inf.: Ne, ne e va`en.
Istra`.: Dali nekoj od tvoite partneri koristel kondom?
Inf.: Da, mi se slu~i edna{ no ni{to ne osetiv, ne be{e nikakvo zadovolstvo, kondomot mnogu
mi smeta.
Istra`.: A ako partnerite sakale isklu~ivo so kondom da imaat seks so tebe?
Inf.: ]e prifatam i da go stavat kondomot...” (AU_SJ_MSM_001.doc)
Erxan imal seksualno iskustvo vo ~etvorka. Seksot bil neza{titen, odnosno nieden od negovite
intimni prijateli ne koristel za{tita. Otkako zavr{il seksualniot ~in, Erxan se ispla{il i se
pokajal, pred sè poradi toa {to imal neza{titen seks so trojca.
Istra`.: Dali si imal iskustvo so pove}e partneri istovremeno?
Inf.: Sum imal
Istra`.: So kolku partneri?
Inf.: Pa sum imal po trojca.
Istra`.: Istovremeno?
Inf.: Da, samo edna{. Trojca pominav ne mo`ev pove}e, se po~ustvuvav umoren.
Istra`.: Dali ~esto go praktikuva{ ovoj seks?
Inf.: So trojca ma`i ne, samo edna{ mi se slu~i, vo toj moment se po~ustvuvav mnogu odvratno
i duri se pokajav.
Istra`.: Zo{to se pokaja?
Inf.: Mnogu ponizno se po~ustvuvav koga go pravev toa. Bev nesvesen, ne sakav taka da bide.
Istra`.: Zo{to ne se ~ustvuva{e ubavo vo momentot?
Inf.: Da, vo momentot mi be{e ubavo no podocna se pokajav. A zo{to? Pa kako zo{to, bev so
trojca, se upla{iv da ne fatam ne{to (se misli na bolest) bidej}i go napraviv toa.
Istra`.: Zo{to ne koriste{e kondomi? Misle{e deka nema potreba?
Inf.: Da
10
Imeto e izmisleno za da se skrie vistinskiot identitet na li~nosta.

Istra`.: Kako znae{e deka nema potreba?
Inf.: Pa jas vidov deka oni ne spomnuvaat, a jas pa ni najmalku (se smee).
Istra`.: Zna~i za tebe ne e va`no dali koristi{ kondom ili ne?
Inf.: Da...” (AU_SJ_MSM_001.doc)
Rizi~noto odnesuvawe na odredeni lica, pretstavnici na MSM, prodol`uva i vo onie segmenti od
nivniot seksualen `ivot koga imaat seksualni odnosi so lica koi prvpat gi sre}avaat. Ne koristele
kondomi, nitu pri praktikuvaweto analen, nitu pri oralen seks. Najgolem broj od niv, odnosno 22 informatori,
odgovorile deka imale seksualni odnosi so nepoznati lica, eden se izjasni deka imal samo
osnovni informacii za partnerot, eden deka vlegol vo seksualni odnosi po preporaka od prijateli, a
ostanatite 12 nemale takvo iskustvo (AU_DD_MSM_003.doc; AU_AM_MSM_004.doc; AU_AM_MSM_
008.doc).
Nekoi od pretstavnicite na MSM-populacijata se svesni deka dokolku imaat seksualni odnosi so
nepoznati lica vleguvaat vo rizi~no odnesuvawe, pa zatoa koga imaat takva prilika, ~esto koristat
kondomi (AU_DD_MSM_002.doc).
Drugi, pak, nemale prilika da imaat seks, vedna{ po zapoznavaweto na partnerot (AU_AM_MSM_002.
doc).
Vo istra`uvawata praveni za op{tata populacija, a se odnesuvaat na koristeweto stimulativni
sredstva (alkohol, klupski i intravenski drogi) pred seksualniot odnos, doka`ano e deka tie vlijaat
vrz upotrebata na kondomite. Istoto se slu~uva i so MSM-populacijata, no spored istra`uvawata
napraveni pome|u niv, se zabele`uva deka koristeweto na stimulativni sredstva ne e premnogu ra{ireno.
Osven alkoholot, koj retko se koristi, ostanatite stimulativni sredstva se re~isi nezastapeni. Sepak,
spored nivnite iskazi duri i alkoholot, dokolku go zemaat vo pogolemi koli~ini, vlijae vrz nivnoto
povedenie za vreme na seksualnite odnosi (AU_ZJ_MSM_002.doc).
MSM i po{irokata op{testvena zaednica
Na homoseksualnosta, vo makedonskoto op{testvo, sè u{te se gleda kako na op{testveno neprifatliva
pojava, poradi {to najgolem del od MSM populacijata e prikriena, i izbegnuva da ja obznani svojata
seksualna orientacija vo najbliskata sredina, na najbliskite ~lenovi od semejstvoto, pred sè na svoite
roditeli. I pokraj golemata potreba da im se doverat na roditelite, toa, barem vo godinite na adolescentskiot
period, ostanuva samo nerealizirana `elba, zaradi stravot da ne bidat razbrani pogre{no,
odnosno se pla{at od reakcijata na svoite roditeli (AU_DD_MSM_001.doc).
Najmnogu {to na toa pole napravile odredeni pripadnici na MSM e {to im se doverile na svoite
sestri, koi gi razbiraat i gi prifa}aat kako takvi, odnosno se doverile na nekoi rodnini koi ne `iveat
vo nivna blizina ili se vo stranstvo (eden slu~aj), a pritoa im garantiraat diskretnost (AU_DD_MSM_
003.doc).
Sli~na e situacijata i so prijatelite. Pripadnicite na gej-zaednicata vo Makedonija, mnogu retko se
osmeluvaat da zboruvaat za sopstvenata seksualna orientacija pred svoite bliski drugari i prijateli,
pred sè poradi stravot deka }e gi izgubat kako prijateli ili, u{te polo{o, deka mo`e da gi “izdadat”
pred po{irokata zaednica. Ista e situacijata i so nivnite kolegi od rabota, dokolku rabotat. Posebno
se pla{at da ne bidat otkrieni tamu i poradi toa da ja izgubat rabota, ili da ne gi otkrijat i da bidat
predmet na ismevawe vo u~ili{teto. Nekoi duri priznavaat deka vo rabotnite ili u~ili{nite sredini,
ne{to se zboruva za niv, no nikoj ne e sosem siguren i ne znae oficijalno (AU_ZJ_MSM_002.doc).
Za pripadnicite na MSM od romskata naselba e va`no da ne doznaat samo roditelite i pobliskite od
semejstvoto, inaku, spored nivnite iskazi, sosedite, sogra|anite i kolegite na rabotnoto mesto (onie
koi rabotat) verojatno znaat za nivnata seksualna orientacija (AU_SJ_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_
003.doc).
Prikrienosta mo`e da se povrze so diskriminacijata, omalova`uvaweto i ismevaweto od strana
na sredinata i pokraj tvrdewata na pove}eto pretstavnici na MSM deka vrz sebe ne po~uvstvuvale
elementi na diskriminacija od strana na okolinata. Tokmu od tie pri~ini, na mislewe sme deka gejpopulacijata
e prikriena i ne ja eksponira svojata seksualna orientacija vo javnosta i deka diskrecijata
im e mnogu bitna. Edinstveno pripadnicite na MSM vo romskata naselba izjavija deka imalo elementi
na diskriminacijata vo nivnite semejstva kade bile navreduvani so termini od pejorativen karakter
37

(buqa{ 11 ), no bile navreduvani i od strana na nivnite sogra|ani i sosedi, koga se {etaat na ulica.
(AU_SJ_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_003.doc; AU_SJ_MSM_003.doc).
Kaj ovaa populacija ne be{e zabele`ana diskriminiranost vo odnos na vozrasta ili poradi toa {to
posetuvat kruzing mesta. Spored odredeni informatori, pri pronao|aweto partneri, pomladite se vo
odredena prednost pred povozrasnite, bidej}i, kako {to izjavi eden od ispitanicite, “poradi mladosta
dobiva pove}e”. Nemaweto informacii za diskriminiranosta poradi posetuvaweto na kruzing mestata
mo`e da se objasni so toa {to MSM-populacijata vnimava i se krie od op{tata populacija, posebno od
onie lica koi gi poznavaat niv i nivnite semejstva (AU_GC_MSM_001.doc).
Nikoj od makedonskite pripadnici od MSM ne bil diskriminiran ili omalova`uvan poradi svojata
seksualna opredelba od strana na medicinskite lica vo medicinskite ustanovi, no mora da se naglasi
deka lekarite ne ni znaele za nivnata seksualna orientacija. Dodeka pak, samo eden MSM-pripadnik, od
romskata naselba, imal problemi so policijata, odnosno so ~len na “Alfite”, od koj bil omalova`uvan
i navreduvan poradi svojata seksualna opredelba.
Istra`.: Dali si imal neprijatna slu~ka so policijata poradi opredelbata {to si gej?
Inf.: Sum imal. Ne so policija no so “Alfi” i toa dva pati mi se slu~ilo. Prviot pat be{e onaka,
no vtoriot pat... Tamu gore kaj nas, sedevme celo dru{tvo i site bevme pederi.
Istra`.: [to pravevte tamu?
Inf.:Pa sedevme i si gi ~ekavme svoite mu{terii.
Istra`.: Toa e mesto kade se sobirate?
Inf.: Da. Od daleku vidovme eden avtomobil koj be{e so Alfi, ne osvetlija so farovite i
izlegoa od kolata. Ni pobaraa li~ni karti, a jas imav toga{ {esnaeset godini, i im ka`av deka
sum maloleten i me pra{aa: “[to si ti, `ensko petle?” a jas im odgovoriv “Jas sum gej”, mi vratija
“Aaaa gej si”.
Istra`.: [to se slu~i potoa?
Inf.: Pa ni{to, se trgnaa od nas i si zaminaa. No vtoriot pat mnogu me poni`ija i se po~uvstvuvav
navreden... Pa, vo vtorata slu~ka {to ja imav, samo jas bev gej od dru{tvoto i koga isprativme eden
gej drugar, ostanavme jas i dvajca hetero drugari. Si odevme odozgora koga pomina edna kola na
Alfi-te. Zastanaa i gledaa nakaj mene. “[to si be ti, peder?” mi rekoa, a jas odgovoriv “Ne me
gledate {to sum?” “Pa ti na `ensko li~i{“pa jas im ka`av “Jas sum peder”, “Aaa peder si, saka{
sega da polzi{?”. Jas samo go poglednav i go pra{av “Zo{to da polzam?” i po~naa da se smeat,
}ezat. Jas si ja zatvoriv ustata i premol~ev. Mi pobaraa li~na karta na {to im odgovoriv deka na
dvaeset i vtori oktomvri }e polnam osumnaeset godini deka }e odam da izvadam, no da ti ka`am i
sega nemam li~na karta. Po~naa ne{to da se ismejuvaat so mene, neznam kolku me zadr`aa i moite
drugari-sosedi po~naa da me ismejuvaat isto taka pred alfite i eden od alfite pra{a “Zo{to
va{iot drugar go ismejuvate, neli e greota? Sigurno nekoj od vas idat so nego?” A tie se vadea
deka nikoj ne ide so mene, neznam... Tolku gluposti se iznaka`aa me|u niv i potoa mi ka`aa deka
sum sloboden i si zaminav.
Spored iskazite na ispitanicite, nemalo seksualnoto nasilstvo i fizi~koto maltretirawe vrz
MSM, poradi nivnata seksualna opredelba. Edinstveno dvajca od istra`uvanite pripadnici na MSMpopulacijata
(Romi od skopskata naselba) imale odredeni problemi. Edniot bil tepan i seksualno
zloupotrebuvan od negoviot dvaesetgodi{en, o`enet bratu~ed, a drugiot bil iznatepan, koga raskinal
so negoviot de~ko, koj ne mo`el da se pomiri so toa (AU_SJ_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_003.doc).
Institucii koi nudat uslugi na MSM populacijata
Vo momentov rabotat tri nevladini organizacii so MSM-populacijata, i site se vo Skopje. Toa se
EGAL (Ednakvost za gej i lezbejki), CG^P (Centar za gra|anski i ~ovekovi prava) i MASSO (Makedonska
asocijacija za seksualna slobodna orientacija). Ovie organizacii postojat samo nekolku godini,
po~nuvaj}i od 2002 godina, pa navamu. Najstarata od niv e Centarot za gra|anski i ~ovekovi prava koja,
na po~etokot, svoite interesi gi ima{e fokusirano na vidlivosta na LGBT-populacijata vo Makedonija,
a imal zada~a i kampawa za promena na mislewata i stavovite na op{tata populacija sprema LGBT(KI
AU_KI_MSM_001a.doc). Organizacijata MASSO raboti na zakonsko-pravnata regultiva povrzana so
LGBT-populacijata, a najmladata od site, EGAL, formirana vo 2004 godina, raboti na seksualnoto
zdravje kaj LGBT-populacijata. EGAL vo ramkite na svoite aktivnosti, sorabotuva so Republi~kiot zavod
za zdravstvena za{tita od Skopje kade {to se pravat besplatnite HIV-testirawa. Sepak, najeksponirana
vo mediumite e organizacijata MASSO, pa zatoa me|u op{tata populacija taa e naj~esto sinonim za
LGBT vo Makedonija.
11
Ednakvo na peder, no so potsme{liva konotacija; homoseksualec koj praktikuva pasivna pozicija pri seksot.
38

Relativno kratkoto vreme na postoewe i ograni~enoto dejstvuvawe na ovie organizacii (samo na
prostorot na gradot Skopje i nezna~itelno vlijanie vo vnatre{nosta na Makedonija) ~ija celna grupa
e LGBT-populacijata, doveduva do nedovolna informiranost i na pripadnicite na MSM-populacijata
vo Makedonija. Celta na ovie organizacii e da se dopre do poedincite i grupite, pripadnici na ovaa
zaednica, na koi bi mo`elo da im se pomogne. Nivnite aktivnosti se ograni~eni i od finansiskite
sredstva. No, i pokraj problemite na koi naiduvaat vo ovie nekolku godini, nivnoto vlijanie vo LGBTpopulacijata
e vidlivo, a toa go poka`uvaat i istra`uvawata sprovedeni vo ramkite na ovoj Proekt.
Najpoznata organizacija za niv e MASSO, a potoa EGAL. CG^P voop{to ne ja spomnuvaa vo razgovorite.
Toa mo`e da se dol`i na faktot {to MASSO e naj~esto pretstavuvana vo mediumite, a EGAL dejstvuva
direktno, preku sekojdnevni terenskite rabotilnici so pripadnicite na LGBT populacijata (delewe
kondomi i lubrikanti i edukacija za seksualno zdravje). Pretstavnicite na EGAL smetaat deka so
eksponirawe vo javnosta, preku nenamerno otkrivawe na identitetot, mo`at da im nanesat {teta na
licata koi gi koristat nivnite uslugi, pa zatoa naj~esto gi izbegnuvaat mediumite za svoja promocija. I
pokraj toa {to CG^P e najstarata me|u niv, duri vo poslednive nekolku meseci, pozna~itelno zapo~na da
se eksponira vo LGBT- sredinata, preku izdavaweto na magazinot “Hello”. Sepak, i onie koi slu{nale za
ovie organizacii, ne znaat mnogu za nivnata rabota, osven deka rabotat za podobruvawe na statusot na
LGBT-populacijata vo Makedonija (AU_DD_MSM_003.doc; AU_GR_MSM_004.doc; AU_DD_MSM_002.
doc).
Vo odnos na toa dali pobarale odredeni uslugi od ovie organizacii (se raboti za onie koi imaat
nekakva informacii za nivnoto postoewe i rabota) mo`e da se zaklu~i deka najiskoristena od site niv
e organizacijata EGAL, verojatno poradi faktot {to deli besplatni kondomi i lubrikanti na kruzing
mestata. A, ne im e sosem jasno na koe pole raboti MASSO. Zna~i, slu{nale za MASSO, mo`ebi stapile
vo kontakt so nekoi pretstavnici na ovaa organizacija, no nikoj ne se izjasni dali i kakva usluga dobil
od ovaa organizacija (AU_ZJ_MSM_001.doc; AU_RK_MSM_004.doc).
^estopati, vo odgovorite na informatorite, mo`e da se sretne deka pove}e im veruvaat na nevladinite
organizacii, otkolku na dr`avnite institucii. Iako od pogoreiznesenoto se gleda deka golem del
od informatorite, pripadnici na MSM-populacijata, ne pobarale nikavi uslugi nitu od nevladinite
organizacii nitu od dr`avnite institucii, sepak izrazuvaat negativen stav sprema niv. Smetame deka
toa se dol`i na sopstvenoto ili za ne~ie drugo lo{o iskustvo, ili pak se raboti za strav da ne bide
otkriena nivnata seksualna orientacija (AU_DD_MSM_001.doc; AU_DD_MSM_001.doc; AU_SJ_MSM_
003.doc).
Zakonskata regulativa vo Makedonija
vo korelacija so rizi^noto odnesuvawe na MSM
Vo ramkite na istra`uvaweto be{e napravena i edna proverka za toa dali adolescentite MSM znaat
ne{to pove}e za zakonskata regulativa, odnosno za nivnata informiranost za toa dali seksualniot
odnos pome|u dvajca ma`i e kazniv. Odgovorite bea najrazli~ni. Od toa deka ne e kazniv, deka e kazniv,
pa do toa deka ne se mnogu zapoznati za taa rabota. Vo sekoj slu~aj, golem del od odgovorite ne bea
sosema sigurni (AU_DD_MSM_003.doc).
Vo Makedonija, do krajot na 2006 godina, samo eden pripadnik na LGBT- populacijata oficijalno
izlegol pred javnosta i objavil deka e gej (AU_KI_MSM_001b.doc). 12 Ne tolku oficijalno, coming out
ima napraveno u{te eden prestavnik na LGBT, vo pe~aten magazin koj se distribuira do pripadnicite
na LGBT, no poradi toa {to magazinot doa|a i do racete na op{tata populacija, mo`e da se ka`e deka e
napraven delumen coming out (KI AU_KI_MSM_001b.doc) .
Vo odnos na pra{awata povrzani so donesuvawe zakonska regulativa za istopolova bra~na zaednica vo
Makedonija, mislewata pome|u MSM se celosno podeleni. Nekoi smetaat deka e potreben takov zakon i
deka, dokolku bi postoel, tie bi bile spremni da go iskoristat, a nekoi smetaat deka ne treba da postoi,
bidej}i i za samite niv, toa ne e normalna rabota (AU_ZJ_MSM_002.doc; AU_DD_MSM_003.doc).
Edna kategorija od informatorite izjavuva deka duri i da se donese takov zakon, istiot nema da se
iskoristuva vo celost bidej}i nikoj vo Makedonija ne bi se osudil javno da priznae deka e homoseksualec
poradi tradicionalnite sfa}awa, homofobijata i eventualnata stigmatizacija i diskriminacija
od okolinata. Nekoi izjavija deka bi prifatile, no samo dokolku `iveat nekade kade {to nikoj ne gi
poznava (AU_ZJ_MSM_001.doc; AU_DD_MSM_001.doc).
12
Napravil coming out (izleguvawe od plakar).
39

40
ADOLESCENTI KOI NUDAT
SEKSUALNI USLUGI ZA
NADOKNADA (ANSU)

ADOLESCENTI KOI NUDAT SEKSUALNI
USLUGI ZA NADOKNADA (ANSU)
Voved
Koga se zboruva za adolescenti ili mladi lica koi razmenuvaat seksualni uslugi za razli~ni
materijalni dobra, vo najgolem del od zemjite, avtomatski se zboruva za zloupotreba ili komercijalna
seksualna eksploatacija na decata.
Komercijalnoto seksualno ekploatirawe na decata (KSED), SZO go definira kako “koristewe na
dete za seksualni celi vo razmena za pari ili drugi dobivki pome|u korisnik, posrednik ili agent
i druga li~nost koi profitiraat od trguvaweto so deca za ovie celi”. SZO gi sledi Obedinetite
Nacii vo identifikuvaweto na 3 formi na KSED. Toa se detska prostitucija, trgovija so deca i detska
pornografija. Tie ja definiraat detskata prostitucija kako “akt na anga`irawe ili nudewe uslugi od
dete za vr{ewe na seksualni akti za pari ili drugi dobra, so taa ili bilo koja druga li~nost”(WHO,
1996).
Mnogu avtori i istra`uva~i veruvaat deka eksploataciskata ramka (t.e. detska prostitucija i pedofilija)
ja ograni~uva na{ata mo`nost za razbirawe i gri`a za mladite lu|e vo odnos na ovie pra{awa,
i deka “koristeweto na terminite od tipot na detska prostitucija “se podlo`ni na mnogu ograni~ena
upotreba vo odnos na davawe uslugi, zatoa {to postojat dokazi koi uka`uvaat deka vo site instanci,
osven edna, ‘prostitucijata’ ne ja opi{uvala realnosta na li~nosta koja e vo pra{awe” (Amanda Davis,
2001).
“Mnogu deca ne se smetaat za eksploatirani. Za nekoi, toa iskustvo e del od surovata realnost
na `ivotot na ulica. Nekoi baraat vnimanie i ~uvstvo na li~na vrednost koi im se ~esto nedostapni
od drugi mesta. Drugi, pak, go cenat faktot {to imaat stepen na avtonomnost, nezavisno
od realnite ograni~uvawata na nivnite `ivotni izbori” (Grabosky, P., & et al., 1998).
Isto taka, tuka se uka`uva i na uslovnosta vo definiraweto na “dete nasproti mlada li~nost”. Mnogu
agencii za mladi, mladata li~nost ja definiraat kako vozrasna grupa od 12 do 25 godini. Sepak, soglasno
Konvencijata za pravata na deteto, dete se smeta za li~nost pod 18 godini, nezavisno od zakonskata
definicija na dadenata zemja. Definiciite za odnesuvawa koi, implicitno ili eksplicitno, se zasnovaat
vrz vozrasnite granici proizveduvaat cel spisok terminolo{ki predizvici, osobeno po odnos
na pra{aweto na eksploatacija.
Odredeni avtori debatiraat okolu va`nosta da se prepoznae fizi~koto i seksualno zloupotrebuvawe
na mladite lu|e/deca koe se slu~uva vo komercijalen kontekst, me|utoa, namesto toa da se opi{uva
kako prostitucija, seksualna rabota ili seks za usluga, istoto treba da bide poprecizno definirano
kako “komercijalizirana detska seksualna zloupotreba”. Ovaa definicija dozvoluva razgleduvawe na
pra{awata povrzani so “komercijalnata” seksualna eksploatacija na decata (vo situacii koga toa se
slu~uva), no dozvoluva i razgleduvawe vo eden po{irok kontekst koj, identifikuvaweto i razgleduvaweto
na rizicite od seksualnata razmena, mo`e da go napravi kako povozmo`en, poseopfaten i porealen
proces.
Sepak, literaturata poznava, a istra`uvawata potvrduvat, razli~ni tipologii i klasifikacii na
seksualna razmena me|u mladite lica (seks za opstanok, oportunisti~ki seks, seks za usluga ili
dobivka, formalna seksualna rabota kade licata se gledaat kako seksualni rabotnici i sli~no), koi
izleguvaat nadvor od ramkata na prethodno elaboriranata seksualna eksploatacija na decata.
41

Vo literaturata, seksot za opstanok i oportunisti~kata prostitucija se povrzani so zadovoluvawe na
“potreba” i se smetaat za “strategija za pre`ivuvawe”. Seksot za opstanok naj~esto se opi{uva kako
prodavawe seks za zadovoluvawe na osnovnite potrebi kako {to se, hrana, dom, pari ili droga. Voop{to,
ovoj termin se odnesuva na povedenie orientirano kon zadovoluvawe na “op{ti” ili “tekovni” potrebi.
Oportunisti~kata prostitucija pak, primarno se povrzuva so zadovoluvawe na “konkretna” potreba,
{to e razli~no od “tekovni” potrebi. Oportunisti~kata seksualna rabota se opi{uva kako “akt koj
vklu~uva davawe seksualni uslugi za vozvrat na dobra i uslugi kako: droga, hrana, ili smestuvawe,
i/ili akt koj vklu~uva nerazgrani~uva~ki seksualen promiskuitet ~esto motiviran od `elbite za
potvrda, vnimanie ili qubov”. Zaedno, konceptite na seks za opstanok i oportunisti~ka prostitucija,
pretstavuvaat va`na potvrda deka postojat razliki pome|u formalnata seksualna rabota (organizirana
i gledana kako rabota/profesija/kariera) i neformalnata seksualna razmena (Amanda Davies, 2001).
Drugi avtori utvrdile deka za mnogu mladi lica, vo odredeni situacii, vpu{taweto vo seks za uslugi
e pove}e od obi~na taktika za opstanok. Seksualnata razmena mo`e da bide motivirana od “dobivka”
povrzana so zadovolstvo, u`ivawe ili emotivna sigurnost i ponekoga{ se koristi od mladite lu|e
kako na~in za istra`uvawe na seksualnosta (Saunders, P., 1998).
ECPAT (End Child Prostitution, Child Pornography and Trafficking of Children for Sexual Purposes),
priznavaj}i gi razlikite pome|u seksualnata rabota (prostitucija), seks za opstanok, seks za uslugi i
oportunisti~ka seksualna rabota, se obiduva da gi izbegne mitovite, ideologiite na zastranuvawe, i
pretpostavkite za moralnite vrednosti (koi ~esto vlijaat vrz definiciite), so kreirawe na edna seopfatna
generalizacija “komercijalni seksualni aktivnosti” (KSA), koja e neosuduva~ka kon mladite
lu|e i kon razmenata na seks za pari ili drugi dobra, koja gi opfa}a ideite na seks za uslugi, seks za
opstanok i oportunisti~ka prostitucija, i koja gi otslikuva raznite pri~ini poradi koi mladite lu|e
se vpu{taat vo seks za dobivka (Amanda Davies, 2001).
Ova ja potvrduva potrebata za razvivawe model na tolkuvawe na seksualnoto odnesuvawe na marginaliziranite
mladi lu|e so koe }e se po~ituva nivnoto razbirawe na sostojbite, odnosno koe gi otslikuva
razlikite pome|u formalnata “komercijalna” razmena i poneformalnite slo`eni pra{awa vo odnos
na oportunisti~kata seksualna rabota, seksot za opstanok i seksot za uslugi. Seksualnata razmena
mo`e da bide poproduktivno sfatena vo ramkite na model koj stava pogolemo vnimanie vrz kontekstot,
namesto samo vrz seksualnoto odnesuvawe. Sepak, “~ove~koto odnesuvawe sekoga{ se slu~uva vo
kontekst - interpesonalen i op{testven... Upotrebata na kondom ili izbegnuvaweto na seks ne se samo
li~ni odluki, tuku se odluki doneseni pod vlijanie na op{testveni, ekonomski, kulturni, i politi~ki
sili. Va`no e, isto taka, razbiraweto na kontekstot koj ja zgolemuva ranlivosta i go ograni~uva izborot
na poedinecot, zatoa {to dozvoluva “pogolem spektar na potencijalni intervencii” (Manderson,
L., Bennett, L. R., i Sheldrake, M., 1999). Potencijalno, ova bi zna~elo osnova za razvoj na inovativnite
poddr`uva~ki mehanizmi i zdravstvenite intervencii.
Ne postojat relevantni i sistematski istra`uvawa za rasprostranetosta i specifikite na seksualnata
rabota vo Makedonija. Vrz osnova na izjavi na eksperti i javni mediumi, vo javnosta se rasprava za
brojka od 2500 do 3500 seksualni rabotnici, vklu~uvaj}i gi i onie koi se prisileni da nudat seksualni
uslugi, odnosno mo`at da bidat identifikuvani kako `rtvi na seksualna ekploatacija/trgovija so lu|e
(V. Dekov, L. Igwatova, H. Jankuloski, D. Kostovski, M. To{eva, 2006).
Edinstvenata organizacija koja ovozmo`uva specifi~no osmisleni servisi za poddr{ka na seksualni
rabotnici e HOPS - Opcii za zdrav `ivot od Skopje. Uslugite koi gi ovozmo`uva HOPS se orientirani
kon namaluvawe na rizicite vo seksualnata rabota prete`no povrzani so HIV/SIDA/SPI, nasilstvo,
upotreba na droga i alkohol, stigma, diskriminacija i, kako takvi se kreirani i naso~eni kon polnoletni
lica, dodeka za licata pod 18 godini ne postojat specifi~ni programi i sistemi za poddr{ka. HOPS
svoite aktivnostite pome|u seksualnite rabotnici gi zapo~na vo 2000 godina i, dosega, vo programata
vklu~i okolu 200 `eni, ma`i i transseksualci lica koi se zanimavat so seksualna rabota, prete`no
na ulica ili vo romskite naselbi vo Skopje.
Spred informacii od HOPS - najgolemiot del od seksualnata industrija vo Makedonija se odviva vo
no}ni klubovi, barovi/kafeani i privatni stanbeni objekti. Me|utoa, tie se dostapni samo za ograni~en
broj na posetiteli i ovde e mnogu pote{ko da se napravat kontakti i da se razvijat zdravstveni i socijalni
servisi.
Otvorenite (uli~ni) sceni se najvidlivata forma na seksualna rabota {to ostava mo`nost za direkten
pristap do seksualnite rabotnici i relativno polesno razvivawe na zdravstveni i socijalni programi.
Zatoa pak, na otvorenite sceni glavno se koncentrirani lica so najgolem broj zdravstveni, socijalni i
pravni problemi (nizok stepen na obrazovanie i informiranost za seksualno i reproduktivno zdravje,
42

SPI i za{tita, visok stepen na rizi~no odnesuvawe povrzano so upotreba na drogi i alkohol, visok stepen
na nasilstvo, stigmatiziranost, problemi so li~na dokumentacija i neprepoznatlivost vo ramkite
na instituciite i sl.) (V. Dekov, L. Igwatova, H. Jankuloski, D. Kostovski, M. To{eva, 2006).
Vo odnos na seksualnata razmena pome|u adolescentite ne postojat potvrdeni informacii. Odredeni
soznanija od teren, dobieni od HOPS i neoficijalni informacii koi kru`at vo javnosta, uka`uvaat
na toa deka vo Makedonija mo`e da se sretnat site pogore spomenati oblici na seksualna razmena kaj
mladite - od toa {to se definira kako “strategija za opstanok”, preku formalna (organizirana) seksualna
rabota, pa se do seksualna ekploatacija na deca i mladi. Me|utoa, ovaa studija pretstavuva prvo
seriozno ispituvawe na realnite sostojbi.
Celta na studijata e da se istra`at razli~nite oblici na seksualna razmena kaj adolescentite vo
Makedonija, da se ispitaat formite i situaciite na rizi~no odnesuvawe vo odnos na HIV/SIDA/SPI,
da se razgleda kontekstot vo koj se javuvaat i oblikuvaat, da se otkrijat op{testvenite situacii koi
ovozmo`uvaat zgolemeno rizi~no odnesuvawe na ANSU, i vrz ovie osnovi da se formiraat odredeni
preporaki za kvaliteten sistem na poddr{ka, soglasno potrebite i `ivotnite situacii na mladite
lica.
Svesni deka seksualnite rabotnici ili licata koi razmenuvaat seksualni uslugi pretstavuvaat
isklu~itelno skriena grupa, te{ko dostapna za komunikacija i istra`uvawe, a dokolku stanuva zbor za
lica koi istovremeno se i maloletni - pristapot e u{te pote`ok i pokompliciran, se pretpostavuva
deka sekoga{ nema da bide mo`no da se dopre do site postoe~ki formi na seksualna razmena.
Ovaa pretpostavka se doka`a i vo tekot na istra`uvaweto. Pri~inite se najrazli~ni: mnogu ~esto adolescentite
koi nudat/razmenuvaat seksualni uslugi ne go prepoznavaat svoeto odnesuvawe kako forma
na seksualna razmena/rabota, ne se svesni vo {to se vpu{taat i ne smetaat deka pripa|aat na grupata
na seksualni rabotnici, {to go ote`nuva kontaktiraweto so niv. Pokraj toa, tuka e stravot od stigma i
diskriminacija, nedoverbata, strav od policija i nasilstvo, strav da ne gi “doznae okolinata”. Ne smee
da se zanemari i faktot deka seksualnata razmena (i formalna i neformalna) voobi~aeno vklu~uva
golem broj na u~esnici (podveduva~i, za{titnici, posrednici, lica koi na razli~en na~in vlijaat vrz
licata koi nudat/razmenuvat seksualni uslugi) koi, zaradi strav od zakonsko gonewe (koe, dokolku e
povrzano so maloletno lice, e dosta seriozno tokmu zaradi konceptot na ekploatacija), na razli~ni
na~ini go popre~uvaat ili go onevozmo`uvaat kontaktot so ANSU.
Vo istra`uvaweto se opfateni mladi lica od romskite zaednici vo Skopje i Strumica (kade mo`e
da se identifikuvaat i oblicite na formalno organizirana seksualna rabota, seksot za opstanok,
oportunisti~kiot seks) i mladi lica (sredno{kolci) od Strumica (kade se identifikuvaat oblici na
oportunisti~ki seks i seks za usluga). Od odredeni klu~ni informatori se dobieni informacii za
postoewe seks za uslugi pome|u sredno{kolci i studenti vo Skopje, no vo tekot na istra`uvaweto ne
se realizirani podetalni istra`uvawa so konkretni lica zaradi pri~inite objasneti pogore.
Istra`uvaweto poka`a deka kaj odredeni adolescenti postoi sovpa|awe, odnosno pri~insko-posledi~na
povrzanost so odredeni drugi odnesuvawa (kako {to se upotreba na droga i istopolovi seksualni
odnosi), koi se isklu~itelno va`ni za kreirawe soodvetni zdravstveni intervencii i sistemi za
poddr{ka.
43

Op[ti demografski podatoci za istra@uvanata
ANSU populacija
So istra`uvaweto bea opfateni adolesecenti, na vozrast od 13 do 20 godini, koi nudat/razmenuvaat
seksualni uslugi. Zaradi specifi~nite `ivotni storii na dve seksualni rabotni~ki, na vozrast od 26
i 28 godini, im be{e napraveno intervjuirawe so primena na avtobiografskiot metod.
Vozrasna struktura na intervjuirani ANSU
Vozrast Skopje Strumica Vkupno spored vozrast
Broj Broj Broj
13 godini 1 0 1
16 godini 4 0 4
17 godini 3 3 6
18 godini 2 3 5
20 godini 3 0 3
26 godini 0 1 1
28 godini 1 0 1
Vkupno po gradovi 14 7 21
Ispitanicite zapo~nale da razmenuvaat seksualni uslugi za odreden nadomest na 11, 13, 14 ili 15
godi{na vozrast, zaedno so vrsnici/drugari na svoja vozrast (AU_KP_ANSU_03).
Voedno, site li~no poznavaat i drugi adolescenti, na vozrast od 13 do 20 godini, koi razmenuvaat
seksualni uslugi (AU_KP_ANSU_09).
Razli~ni tipovi na klu~ni informatori, isto taka, go potvrduvaat postoeweto na maloletni lica koi
nudat seksualni uslugi. Informaciite gi dobivaat preku direktni li~ni iskustva i svedo~ewa, kako
del od sekojdnevnata rabota {to ja vr{at:
“Ima od devoj~iwa po 16 godini vozrasni se. (Pomali od 16 ima?) Pa ne veruvam. Ne sum pra{al
dali se pomali ili pogolemi...Pa ponekoga{ doa|aat, pa gi vozam ja do hoteli. Pa taka u privatni
ku}i. I u doma }e ja nosi i taka... jas {to gi vozam 12, 13 gi ima... Pa pove}e se od romskite naselbi
vo Skopje nekoi...Romki se site..” (AU_KP_ANSU_11 taksist)
So istra`uvaweto se opfateni 5 ma{ki i 16 `enski ANSU, {to zna~i deka seksualni uslugi nudat
adolescenti i od dvata pola. Ispitanicite od ma{ki pol nudat seksualni uslugi isklu~ivo na
ma`i, me|utoa del od niv poznavaat i ma{ki lica koi nudat seksualni uslugi na `eni. Vo tekot na
istra`uvaweto ne uspeavme da dopreme do ma{ki lica koi ovozmo`uvaat seksualni uslugi na `eni.
Polova struktura na intervjuirani ANSU
Pol Skopje Strumica Vkupno po pol
Broj Broj Broj
Ma{ki 3 2 5
@enski 11 5 16
Vkupno po gradovi 14 7 21
Site ispitanici potvrduvaat deka, iako sè u{te e dominanten brojot na lica od `enski pol koi nudat
seksualni uslugi, poznavaat i adolescenti od ma{ki pol koi go rabotat istoto (AU_KP_ANSU_09_II).
Vo site intervjua se pojavi informacijata deka vo romskite naselbi e ~esta pojavata mladite
mom~iwa, deklarirani kako heteroseskualci, da ostvaruvaat emotivni i fizi~ki vrski so lica od
`enski pol a, zaradi zarabotka, imaat seksualni odnosi so lica od ma{ki pol koi se deklariraat kako
homoseksualci.
44

Dvajca od ispitanicite od ma{ki pol pripa|aat na edna grupa mladi Romi koi ne se ~uvstvuvaat kako
homosesualci i ne ~uvstvuvaat privle~nost kon ma`i, me|utoa zaradi zarabotuva~ka nudat seksualni
uslugi na homoseksualci. Preku ovie dve intervjua dobivme prilika da go razgledame kontekstot,
funkcioniraweto i na~inot na razmisluvawe na ovaa grupa na ANSU.
Etni~ka pripadnost na intervjuirani ANSU
Etni~ka pripadnost Skopje Strumica Vkupno po etni~ka pripadnost
Broj Broj Broj
Makedonci 0 5 5
Albanci 1 0 1
Romi 13 0 13
Turci 0 2 2
Vkupno po gradovi 14 7 21
93% od ispitanicite od Skopje se pripadnici na romskata zaednica {to se dol`i na faktot {to
istra`uvaweto, vrz baza na prethodni informacii od teren, be{e odnapred naso~eno kon romskite
zaednici vo Skopje. Pri realizacijata na Proektot se trgna od pretpostavkite deka zaradi odredeni
specifiki na romskoto naselenie vo Skopje (ekstremna siroma{tija, nizok stepen na obrazovanie,
nemawe drugi opcii za izdr{ka, odredeni vidovi prisila) seksualnata razmena me|u mladite Romi e
isklu~itelno zastapena i deka vozrasnata granica postojano opa|a. Va`en faktor e i postoeweto na
odredeni vrski bazirani na terenska rabota za prevencija na HIV/SIDA so odredeni klu~ni lica vo
romskite zaednici, poradi {to relativno polesno uspeavme da navlezeme i istra`uvame vo ovie zaednici,
za razlika od ostanatite etni~ki grupi. Najgolema prednost be{e toa {to tokmu licata koi ve}e
ja sproveduvaat terenskata rabota se vklu~ija kako terenski istra`uva~i vo studijata.
Iako postojat informacii deka golem broj od sredno{kolskata makedonska populacija nudi seksualni
uslugi za nadomest, i pokraj site obidi, ne se uspea da se ostvari konkreten kontakt koj bi go objasnil
funkcioniraweto na taa scena. Samo od eden klu~en informator, vraboten vo eliten kafe bar vo
centarot na Skopje, se dobieni odredeni informacii za sredno{kolci i studenti koi se prete`no od
makedonska etni~ka pripadnost.
Strukturata na ispitanicite vo Strumica e malku poinakva. Imeno, poradi pogore navedenite specifiki
na romskoto naselenie i tuka bea opfateni lica od strumi~kata tursko-romska zaednica (del od
niv se deklariraat kako Romi, del kako Turci, no gi delat istite specifiki), no povtorno, zaradi
vklu~uvawe na terenski istra`uva~i koi imaa dostapnost do odredeni klu~ni lica involvirani vo
seksualnata razmena, se dopre i do lica od makedonska etni~ka pripadnost ~ie odnesuvawe poka`a
odredeni mali razliki vo odnos na ostanatite etni~ki grupi.
Prvi~no, razlikite se odnesuvaat vo obrazovniot status pome|u ispitanicite od romsko-turska i makedonska
etni~ka pripadnost.
Ispitanicite od romska i turska nacionalna pripadnost se so mnogu nisko obrazovanie (~etvorica
imaat zavr{eno osnovno obrazovanie, {estmina imaat zavr{eno 4-to ili 5-to oddelenie, a {estmina se
bez obrazovanie). Ispitanicite od makedonska etni~ka pripadnost se sredno{kolci, aktivno vklu~eni
vo obrazovniot sistem (3-ta i 4-ta godina sredno obrazovanie)
Pri~inite za neposetuvawe na u~ili{te kaj adolescentite od romskite zaednici se razli~ni, i vo
najgolem del se istovetni so pri~inite kaj op{tata romska zaednica vo Makedonija:
Vo del od slu~aite samite roditeli ne gi zapi{uvaat decata vo u~ili{te:
“Zo{to ne odam?! Ne me zapi{ale...” (AU_KP_ANSU_03)
Del od roditelite ne vnimavaat dali decata redovno go posetuvaat u~ili{teto i ne rabotat na nivno
motivirawe da ostanat vo obrazovniot sistem, poradi {to decata ednostavno samite re{avaat da
prekinat so {koluvawe. Del od roditelite pak, zaradi najrazli~ni pri~ini (siroma{tija, potreba deteto
da zarabotuva i da pridonesuva vo semejniot buxet) samite gi otpi{uvaat (AU_KP_ANSU_02_III).
Za nekoi od niv prekinuvaweto na {koluvaweto e direktno povrzano so po~nuvaweto so nudewe na
seksualni uslugi (AU_KP_ANSU_09_III).
45

Me|utoa i ispitanicite od makedonska etni~ka pripadnost izjavuvaat deka poznavaat lica koi go
napu{taat obrazovniot sistem koga zapo~nuvaat so seksualna rabota bidej}i “ne mo`at da izdr`at”
(AU_FN_ANSU_01c).
Najgolem del od ispitanicite poteknuvaat od mnogu~leni siroma{ni semejstva (4 do 8 ~lena, a dve
ispitani~ki imaat i mali deca koi `iveat so niv) vo koi nikoj ili samo eden ~len od semejstvoto
raboti/prima penzija. Pritoa, voobi~aeno stanuva zbor za nekvalifikuvani rabotni mesta (~ista~ka,
kasap i sli~no) koi malku se pla}aat i ne se dovolni za najosnovna egzistencija na semejstvoto. [est
ispitanici izjavile deka zemaat i socijalna pari~na pomo{, ~ija suma se dvi`i od 1600 do 3000 denari
i ne e dovolna da gi zadovoli potrebite na semejstvoto.
Opis na scenata
Lokacii
Postojat najrazli~ni lokacii na koi se sobiraat ANSU, gi ~ekaat klientite ili gi ovozmo`uvaat
uslugite.
Lokacii na koi se nao|aat so klientite
So klientite naj~esto se sre}avaat na prethodno dogovoreni mesta.
Vo Skopje toa se dosta prometni i razdvi`eni lokacii, odredeni kafe barovi, ili pak napu{teni, prazni
i neosvetleni mesta (parkovi, parkirali{ta, u~ili{ta ili ambulanti), se so cel da bidat {to e mo`no
pomalku zabele`livi i prepoznatlivi za okolinata.
Vo Strumica, vo tursko-romskoto maalo se sre}avaat na ulica dodeka ispitanicite od makedonska
etni~ka pripadnost izjavuvaat deka se sre}avaat vo privatni stanovi (~esto iznajmeni od samite ANSU),
vo lokali/kafuliwa/restorani i naj~esto vo hoteli nadvor od gradot - vo okolinata na Strumica, no i
vo Bansko, Gevgelija, Valandovo.
Lokacii na koi se davaat uslugite
Site izjavuvaat deka uslugite, naj~esto gi nudat vo hoteli, privatni stanovi ili na otvoreno vo parkovi,
napu{teni i prazni dvorovi i parkirali{ta, vo kola/kamion, a vo romskite naselbi vo Skopje se pojavi
informacija deka gi koristat i peralnite za koli (AU_MC_ANSU_10).
Otvorena scena
Site ispitani ANSU i opfatenite klu~ni informatori od Skopje, ja poznavaat otvorenata scena,
odnosno “kaj televizija”, “na kocka”, “kaj makedonska” ili “kaj kurvite”. Otvorenata scena e lokacija
kade seksualnite rabotnici stojat i se promoviraat pred klientite na otvoreno, odnosno na ulica,
direktno pregovaraat so niv i gi nudat svoite uslugi vo blizina, na otvoreno, vo kola ili dokolku
se dogovorat vo hotel. Pet, od vkupno 14 intervjuirani ANSU od Skopje, imaat raboteno ili sè u{te
izleguvaat na otvorenata scena.
Istra`uvaweto poka`a deka mladite lica od romskite naselbi ne izleguvaat ~esto na otvorenata
scena tuku razvivaat novi modeli na nao|awe na klienti. Sekoj od niv znae{e za postoeweto na lica koi
rabotat “na kocka”, me|utoa, so isklu~ok na tie koi tamu rabotat, nikoj od ostanatite nema{e konkretni
informacii za toa kako funkcionira taa scena, koi se i na koja vozrast se licata {to rabotat.
Od naselbite naj~esto se spomnuvaat [utka, Topaana, Butel, Crni~e, Vodno, \or~e Petrov, Singeli},
Saraj i Momin Potok.
Lokacii nadvor od mestoto na `iveewe/mobilnost
Redovna pojava e ANSU od romskite naselbi vo Skopje da odat da rabotat vo Gostivar, Tetovo, Ki~evo i
Ohrid, zaradi pogolema zarabotka, pove}e “mu{terii”, i pogolema diskrecija, odnosno bidej}i ne sakaat
vo nivnata okolina da se znae na kakov na~in zarabotuvaat. Koga odat vo drugi gradovi ANSU rabotat
vo kafeani ili barovi kako kelnerki, tan~erki i voedno nudat seksualni uslugi. Tamu ostanuvaat od
nekolku denovi do 6 meseci, po {to se vra}aat vo Skopje, za po izvesno vreme pak da zaminat. Doma
ka`uvaat deka rabotat kako kelneri. Site ispitanici svedo~at deka na tie mesta se sre}avaat i so ANSU
koi doa|aat od Prilep, Bitola i gradovi od Isto~na Makedonija. Voedno, potvrduvaat deka poznavaat
mladi lica, i ma{ki i `enski koi doa|aat vo Skopje za da rabotat, prete`no od najbliskite gradovi
Kumanovo, Tetovo i Gostivar, no i od Bitola, Prilep, [tip i Strumica (AU_KP_ANSU_09_IV).
46

Nitu eden od ispitanite ANSU vo Skopje nema informacii za lica od drugi zemji koi doa|aat da rabotat
vo Makedonija. Samo eden ispitanik bil da raboti vo Belgrad i imal neuspe{en obid da stasa nelegalno
do Italija. Ostanatite ne razmisluvaat da odat na rabota nadvor od Makedonija.
Za razlika od Skopje, site ispitanici vo Strumica potvrdija deka imaat informacii za lica od drugi
zemji koi doa|aat da zarabotat vo Makedonija i lica od Makedonija koi odat da zarabotat vo drugi
zemji, naj~esto okolnite, Grcija, Bugarija i Srbija. Mnogu ~esto se slu~uva ANSU da ja preminuvaat
granicata so Bugarija i vo dvata pravci (zna~i i od Makedonija i od Bugarija) so taksi, da rabotat edna
no}, istata ve~er da se vratat nazad, a sledniot den pak da se vratat na rabota. Isto taka svedo~at za
situacii koga devojki od Bugarija, odnosno od bliskite pograni~ni mesta da iznajmuvaat stanovi vo
Strumica so cel da rabotat tuka (AU_FN_ANSU_09c).
Osven od i kon pograni~nite zemji, ANSU se dvi`at i vnatre vo Makedonija. Naj~esto, od i kon okolnite
sela (Vasilevo, Grado{orci, Bosilovo, Dabilje, Dobrejci), bliskite gradovi (Radovi{, [tip, Gevgelija,
Dojran), no i Ohrid, Skopje, Tetovo, Struga.
Za razlika od Skopje, site ispitanici od Strumica izjavija deka ~esto gi menuvaat lokaciite na dvi`ewe,
sre}avawe so klientite i razmenuvawe na seksualnite uslugi, bidej}i stanuva zbor za pomalo mesto
kade lesno mo`at da bidat zabele`ani, zapamteni i etiketirani kako lica koi nudat seksualni uslugi
(AU_FN_ANSU_09c_II).
Rabotno vreme
Rabotnoto vreme na ANSU vo najgolema merka zavisi od klientite. Vo najgolem del site, bez ogled na
lokacijata i na~inot na organizacija na rabotata, rabotat vo ve~ernite ~asovi, letno vreme podocna,
zimno vreme malku porano - t.e {tom padne mrak. Tie {to `iveat so roditeli se slu~uva da se vra}aat
doma porano, dodeka tie {to rabotat po kafeani nadvor od gradot na podolgo vreme - rabotat i do
pokasno. Site potvrduvaat deka ima i klienti koi se javuvaat i vo tekot na denot, i dokolku se slobodni
ANSU izleguvaat da rabotat. Voobi~aeno ne pravat razlika vo denovite, odnosno rabotat sekoj den.
Vo Strumica, ispitanicite koi odat na u~ili{te izjavuvaat deka zaradi u~ili{nite obvrski po~esto
rabotat za vreme na vikend (AU_MC_ANSU_09).
Modeli na organizacija na seksualnata razmena
Individualna rabota
Del od ispitanite ANSU se re{avaat da rabotat sami zatoa {to go prikrivaat svoeto odnesuvawe i
ne sakaat da bidat prepoznaeni kako lica koi razmenuvaat seksualni uslugi, a drugi kako pri~ina ja
naveduvaat konkurencijata i mo`nosta za pogolem profit (AU_FN_ANSU_09c_III).
Podatocite od istra`uvaweto uka`uvaat deka ANSU koi rabotat sami vo Skopje naj~esto se povrzani
so edno lice koe za niv ja ima ulogata na partner i de~ko, so koj se emotivno povrzani. Toa lice,
vo odredeni situacii, ima uloga na posrednik (nao|a i dogovara klienti) ili na za{titnik (vnimava
na odnesuvaweto na klientot, voobi~aeno ~eka vo blizina dodeka ANSU e so klientot, ja brani od
nasilstvo), za {to dobiva del od zarabotenite pari ili “zaedno gi tro{at” bidej}i funkcioniraat kako
par (AU_MC_ANSU_05).
Vo Strumica, ispitanicite poka`aa raziduvawe me|u ulogata na emotiven partner/de~ko i ulogata
na posrednik. Emotivniot partner voobi~aeno ne e zapoznat so na~inot na koj zarabotuva konkretnoto
lice i ne e vklu~en vo biznisot, dodeka posrednikot e toj koj gi nao|a i dogovara klientite, za toa
dobiva nadomest, no ne igra uloga na za{titnik.
Odnosite so partnerite, posrednicite i za{titnicite po{iroko }e bidat razgledani vo slednite
poglavja.
Rabota vo grupa na vrsnici
Nekoi od ANSU se re{avaat da rabotat vo grupa bidej}i taka se ~uvstvuvaat poza{titeno, imaat so kogo
da se dru`at i da spodeluvaat raboti od zaedni~ki interes a, najva`noto - ne izgledaat somnitelno i,
edni za drugi, si obezbeduvaat alibi pred roditelite, se zadr`uvat pokasno, si razmenuvaat ali{ta
i {minki. Najgolem del od grupite se formiraat spontano - toa se dru{tva na drugarki koi zaedno
re{avaat da po~nat da razmenuvaat seks za nadomest, ili edna drugarka naveduva druga, no postojat i
grupi koi se organiziraat/formiraat od strana na treti lica koi so toa profitiraat, odnosno dobivaat
odreden procent za posreduvawe i {titewe. Grupite mo`at da brojat od dve do deset devoj~iwa ili
mom~iwa (AU_MC_ANSU).
47

Najgolem del od ispitanicite potvrduvaat deka brojot na ~lenovite vo grupata se menuva, odnosno
nekoj mo`e da vleze ili izleze vo grupata. Vo Skopje site bea vozdr`ani ili ne znaeja da objasnat kako
i zo{to se slu~uva toa, dodeka vo Strumica toa go objasnuvaa kako spontano grupirawe/raziduvawe,
spored zaedni~ki interes.
48
“E pa zavisi od `enskite, ne}at da rabotat i se mewavaat grupite..“ (AU_KP_ANSU_03)
Vo odnos na organiziranite (nasproti spontano nastanatite) grupi, najvpe~atlivo objasnuvawe, za toa
kako se oformuvaat i se menuvaat, ni dade lice koe e vklu~eno vo seksualniot biznis kako posrednik/
za{titnik vo seksualnata rabota i kako takov, direktno e vklu~en vo samata organizacija i nadgleduvawe
na grupite:
“Inf.: Grupite se formirat taka... Preku drugari. Preku drugarki. Zna~i jas ako sakam da obrabotam
nekoja li~nost koja ose}am deka e malce, neli, labilna, malce deka e labilna, ona lesno...polesno
mi ode da se obrabote, da ka`eme da se obrabote taja `enska. Se pu{te...u grupata uvek ima edna
`enska koja {o e glavna kao. Kao ona gi vrte. Ona gi vrte. E preku taa `enska, }e si kupe zlatno
prsten~e, ne oti kojznae kolkavo ali od iljadu denara da ka`eme ili }e i se kupe dobar parfem,
dobra garderoba. Na taj na~in da ka`eme, pridobiva{ osoba. Pridobiva{ osoba. Toa posle se
vra}a. Ali ve}e ona fleze li u tie vodi {o se vika se...mnogu te{ko za izlevawe. Fleze li u taj
kolosek, te{ko se izleva.... A samata osoba dokolku saka neli da bide ubacena u taa grupa, primer
sakam so za{...so vas da rabotam i se postavuvat nekolku uslovi. Tie se uslovi, prvo po~nuva se
od finansijata, kolku {o }e dobiva finansija, deka }e spie, kak }e spie, ka }e se pona{a prema m...
kliento i red drugi raboti. [o ne mo`e da bide so kliento ladna, kako prvo. Odma }e ja ka{irat.
Normalno...
Istra`.: Kolku lica brojat obi~no tie grupi?
Inf.: Zavisi... kolku e mo}en ~oveko. Zna~i mo`e i deset da ima, mo`e i petnaese. A mo`e i dve
da ima...
Istra`.: A koga i kako se menuvaat ~lenovite na grupata?
Inf.: Pri kraj {o e ve}e {o ga znaat i ku~e i ma~e. Zna~i treba da se obnove taa devojka. Taa devojka
se pu{ta kaj moj prijatel, prijatel mi pu{ta negova devojka. Praame trampa. Po{to i na nego mu e
skisnalo da ka`eme od taa osoba i taka. Kompenzacija.... Da ka`eme jas imam vo Gostivar, vo Skopje
ili bilo kade i se slu{ame – ej slu{aj...” (AU_FN_ANSU_05).
Voobi~aeno licata koi rabotat vo ista grupa se ~uvstvuvaat bliski, slo`ni, i potenciraat deka si
razmenuvaat iskustva, informacii za “dobri” i “lo{i” klienti, za afinitetite i `elbite na klientite,
dogovaraat ceni, si pomagaat so pari, razmenuvaat ali{ta i {minki, da izgledaat poatraktivno (AU_
MC_ANSU_09_I).
Vo grupite (bez ogled dali stanuva zbor za organizirani ili spontani) ~esto se slu~uva edno lice,
koe e poiskusno, povozrasno ili ednostavno, so poizrazeni liderski karakteristiki, da se izdvojuva,
da gi pou~uva, voveduva ili sovetuva ostanatite. Sovetite povtorno se odnesuvaat na samata rabota:
odnesuvawe so klienti, diktirawe na cena, oblekuvawe, {minka, spravuvawe so nasilstvo i sli~no
(AU_MC_ANSU_11).
Mediumi na komunikacija vo seksualnata razmena
(klienti, posrednici, za[titnici, dogovara^i)
Sekoja seksualna razmena, bez ogled dali e formalno ili neformalno organizirana, vklu~uva pove}e
akteri koi direktno ili indirektno vr{at vlijanie vrz seksualnata rabota, a osobeno vrz licata koi
nudat seksualni uslugi.
Osven licata koi nudat seksualni uslugi, tuka se i licata koi gi baraat tie uslugi, odnosno klientite,
koi so site poznavawa, stavovi, naviki i odnesuvawe najdirektno vlijaat vrz rizi~nosta na seksualnata
razmena.
Potoa, tuka se i licata koi gi poseduvaat ili rakovodat so lokalite/klubovite kade se nudat seksualnite
uslugi, licata koi go organiziraat rabotnoto vreme i uslovite za rabota na seksualnite rabotnici
(SR), gi promoviraat SR pred klientite, posreduvaat me|u SR i klientite, dogovaraat cena, se gri`at za
naplatata, gi prevezuvaat SR do klientite ili obratno, gi {titat interesite na seksualnite rabotnici
pred klientite, gi {titat od nasilstvo, zloupotreba ili ograbuvawe, i za tie svoi uslugi dobivaat/zemaat
odreden procent ili fiksna suma pari od samite lica koi nudat seksualni uslugi, a ponekoga{ i
od klientite. Ovie lica koi pretstavuvaat va`ni mediumi na komunikacijata vo seksualnata razmena
mo`at da vr{at edna, dve ili kombinacija od navedenite ulogi, a vo sekojdnevieto, pa i vo literaturata
se poznati kako menaxeri na seks biznisot, makroa, posrednici, dogovara~i, za{titnici i sli~no.

Klienti
Strukturata na klientite na ANSU e najrazli~na. Naj~esto doa|aat od samoto mesto kade rabotat ANSU,
no i od okolnite sela, gradovi, stranci, turisti na pominuvawe, {oferi od zemjava i stranstvo, vojnici.
Toa se lica na razli~na vozrast, razli~na nacionalna i verska pripadnost, i razli~en socijalen status
(rabotnici, studenti, biznismeni, samci, semejni lu|e i drugo) (AU_MC_ANSU_09_II).
Za najgolem del od ANSU ne e bitna nitu edna od ovie karakteristiki, dokolku klientot ja ima
neophodnata suma pari za da ja plati uslugata (AU_FN_ANSU_03).
Del od ispitanicite od Strumica izjavile deka naj~esto “odat” so biznismeni, po mo`nost stranci,
bidej}i tie pla}aat najmnogu (AU_FN_ANSU_10c).
So isklu~ok na 4 ispitanici od Skopje, koi nudat seksualni uslugi na ulica kade direktno gi nao|aat
i pregovaraat so klientite, ostanatite ispitanici so klientite se dogovaraat i pregovaraat preku
mobilen telefon, povrzani od strana na posrednici kako {to se makroa, drugi klienti, drugi ANSU,
taksisti i poznanici.
Za{titnici, posrednici, dogovara~i
Ponekoga{ posrednicite/makroata vleguvaat vo grupata na stereotipi koi va`at za niv - eksploatativni,
nasilni kontrolori, gazdi koi tepaat, siluvaat i gi odzemaat parite, me|utoa vakvite stereotipi ~esto
ne se nitu soodvetni na realnosta nitu pomagaat vo razvivaweto na efektivni programi. Premnogu e
{irok rasponot na relacii i odnosi me|u seksualnite rabotnici i nivnite menaxeri ili za{titnici, i
istiot varira od region do region, duri i od zaednica vo zaednica (NSWP, 1999).
Studijata potvrdi deka ulogata i vlijanieto na posrednicite/makroata/za{titnicite e razli~na ne
samo vo razli~ni zaednici tuku i vo razli~ni individualni situacii koi zavisat od samostojnosta
na liceto koe nudi seksualni uslugi, mo`nosta samo da nao|a i pregovara so klienti, mobilnosta,
nasilstvoto so koe se sre}ava i sli~no.
Se poka`a deka seksualnata razmena vo Strumica e poneformalno organizirana. ANSU naj~esto samite
se re{avaat da zapo~nat so seksualna razmena, toa go pravat zaedno, ili pou~eni od poiskusni drugarki,
a za polesno da dojdat so klienti se povrzuvaat so posrednici koi gi narekuvaat makroa. Makroto ima
telefonski broj od ANSU i koga doa|a vo kontakt so zainteresiran klient, se javuva kaj ANSU, go prepra}a
brojot na klientot ili go nazna~uva mestoto i vremeto na sredbata. Klientite voobi~aeno pla}aat kaj
ANSU, a potoa ANSU go ispla}aat makroto. Posreduvaweto voobi~aeno se napla}a od 20 do 30 evra,
no ANSU ne se sigurni deka posrednicite ne dobivat odreden procent i od samite klienti. Bidej}i
makroata ne se prisutni na sredbite me|u ANSU i klientot, nemaat za{titni~ka uloga, odnosno ne gi
{titat ANSU od klientite. Me|utoa makroata pred sredbata gi sovetuvaat ANSU kako da se oblekuvaat
i odnesuvaat - vo zavisnost od klientot, i davaat nasoki za afinitetite na klientot, vo zavisnost od
toa {to klientot bara. Dokolku klientot ne e zadovolen, ili dokolku ANSU ne go ispolni dogovorot so
makroto (ne dojde na zaka`ano, ne go isplati dogovoreniot procent) voobi~aeno se kaznuva, a kaznite se
dvi`at od ignorirawe, odnosno ne prepra}awe na novi klienti, preku verbalni napadi, odnosno karawe,
do fizi~ki napadi -tepawe, kubewe za kosa ili {amarawe.
“Inf.: Pa neli `argonski makro se narekuva na primer, taj de~ko i...Negovata uloga ednostavno da
ti ka`e kliento {o saka, na {o pove}e da obrne{ vnimanie. Za{tita nekoja golema, mislam oti ne
nude. Ne e tolku vlijatelen za da nude za{tita golema.
Istra`.: Kako se stapuva vo kontakt so t‘va lice, {o go ka`a neli, makro?
Inf.: Pa se razmenuvat telefoni naj~esto, }e mu se jave{, }e se najdete na nekoe mesto i }e mu
ka`e{ deka saka{ tva da go rabote{, a on }e ti ka`e za kolku vreme }e ti najde klient na primer,
i deka pak }e ti odvrne so telefonski povik. I otposle sam se nava|a{ ti so kliento.
Istra`.: A zima li odreden procent za t‘va {o go prave?
Inf.: Mislam oti zima od klientite, ~ak i pogolem e procentot od nas devojkite {o go raboteme
tova. Pa od sekoe `ensko zima po...sigurno po dvaese, triese evra, na edno obiduvawe.
Istra`.: Kazni za neispolenet dogovor?
Inf.: Da, dobiva. Eden period na primer apstinencija, dobive...dobiva pomalku finansii, ja kratat
tuka i taka. Od {o nema da i se javuvat, {o nema da ja povikuvat.
Istra`.: Se e slu~ilo li da tera...da ti ka`e kak da se odnesuva{, da ti narede, da ti nareduva {o
da naprave{, kak da se oble~e{?
Inf.: Da, da, da. Naj~esto kliento {o saka, taka da se oble~e{. Dali napadno da se na{minka{, {o
saka da mu rabote{, oti sigurno si gi oni pravat tie muabeti me|usebe, pred da ga najdat...da ne
najdat nas, devojkite.
Istra`.: I mora da go ispolne{ tva {o }e ti go ka`e?
49

Inf.: Pa pogolem del, da. Po{to posle on vika – jas imam problem so kliento.” (AU_FN_ANSU_
02p).
Site ispitanici potvrduvaat deka se slu~uva i samite makroa da koristat seksualni uslugi od ANSU,
no na toa gledaat kako na kratki avanturi, a ne i na intimni partnerstva.
Vo tursko-romskata zaednica vo Strumica za poimot makro/posrednik go koristat terminot “pezevenk”.
Istiot ja ima potpolno istata uloga i vlijanie kako pogore objasnetoto. No, bidej}i ispitanicite od
ovaa zaednica poeftino gi napla}aat uslugite posledovatelno poeftino go ispla}aat i “pezevenkot”.
Ovde isplatata e dvi`i okolu 20% od vkupniot iznos (AU_FN_ANSU_07c).
Osven preku makro ili pezevenk, posreduvawe mnogu ~esto vr{at i samite klienti, koi dokolku se
zadovolni od dobienata usluga ANSU gi prepora~uvaat i povrzuvaat so drugi zainteresirani klienti
(AU_FN_ANSU_03).
Samite ANSU pome|u sebe si razmenuvaat ili prepra}aat klienti. Mnogu ~esto posreduvaat i taksisti
i vraboteni vo kafe barovi, klubovi, restorani, hoteli, odnosno lica koi preku svojata sekojdnevna
rabota doa|aat vo kontakt so pogolem broj na lica od koi del se interesiraat kade mo`at da platat
i dobijat seksualna usluga. Ovie posrednici ponekoga{ se ispla}aat so pari, na odnapred dogovorena
suma ili zavisno od visinata na zarabotkata, a ponekoga{ samo se po~esteni so pija~ka, hrana i sli~no,
od strana na ANSU, no i od klientite (AU_FN_ANSU_10c).
Za razlika od Strumica, vo Skopje se utvrdi postoewe na pokompleksna i raznovidna struktura na
ulogi i vlijanija na posrednicite, makroata, za{titnicite, intimnite partneri, {to sekoga{ ne mo`e
jasno da se razgrani~i i definira.
Del od ispitanicite imaat intimni partneri koi ja imaat ulogata na za{titnik ili posrednik. Del
od ovie posrednici/za{titnici ja pridru`uvaat ANSU dodeka e so klientot, za da ja za{titat od
ograbuvawe ili nasilstvo, del ne se prisutni, no se dostapni na telefon vo slu~aj na nezgoda za da
dojdat na lice mesto (AU_KP_ANSU_03_I).
Del od makroata/partnerite najmuvaat treti lica vo uloga na za{titnici - da bidat vo blizina na
ANSU i da reagiraat vo slu~aj na nezgoda, a za toa dobivaat dnevnica (AU_KP_ANSU_03_II).
Za razlika od Strumica, isplatata na posrednicite/makroata/za{titnicite ne e vrzana za procent
ili dogovorena suma, tuku naj~esto istite ja dobivaat celata ili najgolem del od zarabotuva~kata. Ova
e osobeno prisutno dokolku stanuva zbor za intimen partner, pri {to toj gi dobiva parite od ANSU,
raspolaga i rakovodi so istite, vodej}i smetka da ANSU ima zadovoleni egzistencijalni potrebi i nova
garderoba. Na ova ANSU naj~esto gledaat kako na “zaedni~ko tro{ewe”, {to e normalno i prifatlivo za
edna intimna vrska (AU_MC_ANSU_05_I).
Mnogu ~esto, ona {to zapo~nuva kako neformalno organizirana seksualna razmena, so slobodna
opredelba na ANSU, se slu~uva, pri vrzuvaweto na samo so “eden ~ovek” koj ima uloga na posrednik ili
za{titnik, da premine vo eksploatativna seksualna razmena koga ANSU se prinudeni site zaraboteni
sredstva da gi davaat na toj posrednik/za{titnik. Za da ja ostvarat ovaa cel posrednicite/makroata/
za{titnicite naj~esto koristat psihi~ko i fizi~ko nasilstvo protiv ANSU (zakani, zastra{uvawe deka
}e bidat ka`ani doma, tepawe) (AU_KP_ANSU_08).
Se slu~uva, i intimnite partneri “da gi prodavaat” ANSU, za da dojdat do zarabotka, do sredstva za
droga ili nekoja druga potreba, pri {to ja prezemaat i ulogata na makroa/podveduva~i/posrednici/
za{titnici (AU_KP_ANSU_03_III).
Kako mnogu bitna alka vo posreduvaweto pri seksualnata razmena vo Skopje se javuvaat taksistite.
Najgolem del od ispitanicite koga re{ile da zapo~nat so razmenuvawe seksualni uslugi se obratile
kaj taksisti, da im pomognat vo nao|aweto klienti. Najgolem del sè u{te sorabotuvaat so taksisti koi
im prepra}aat klienti ili gi prevezuvaat do klientite, i za toa dobivaat nadomest (AU_KP_ANSU_09_
V).
Osven licata koi posreduvaat i {titat vo tekot na seksualnata razmena, postojat i lica koi ovozmo`uvaat
prostor kade se vr{i seksualnata razmena, a za toa dobivaat nekakov nadomest. Ponekoga{ ovie lica
neminovno ja imaat ulogata na posrednici ili za{titnici (AU_MC_ANSU_09_VI).
50

Ispitanicite koi rabotat i vo kafeani nadvor od Skopje (prete`no vo Gostivar), tvrdat deka gazdite/
sopstvenicite na tie kafeani voop{to ne se me{aat vo pregovaraweto i dogovaraweto so klientite, ne
zemaat nikakov nadomest dokolku uslugata se dava vo lokalot, tuku se dr`at na strana. Istovremeno
izjavuvaat deka koga imaat klienti za vreme na rabota kako kelnerki, gazdite gi “pu{taat” no ne im
napla}aat dnevnica, tuku istata ja pokriva klientot. Ova gi doveduva vo somne` prethodnite izjavi
bidej}i vo vakvi situacii ne se gleda isplatlivosta na vrabotuvawe kelnerki koi vo sekoj moment
mo`at da go napu{tat rabotnoto mesto (AU_KP_ANSU_09_VII).
Pla}awe, na~ini, tarifi
Cenata za koja se nudat seksualni uslugi e razli~na, i toa zavisi od vozrasta, ubavinata, socijalniot
i obrazovniot status na ANSU, od vidot na klientite, od vidot na uslugata i mestoto kade se dava
uslugata.
Istra`uvaweto poka`a deka postoi razlika vo tarifite i na~inot na isplata pome|u ispitanicite vo
Skopje (predominantno od romska etni~ka pripadnost) i ispitanicite od Strumica (predominantno od
makedonska etni~ka pripadnost i povisok obrazoven status).
Pome|u ispitanicite od Skopje cenata na uslugite se dvi`i od 200 pa do 3000 denari, a naj~esto od 500
do 1500 denari. Najeftina e uslugata koja se dava na otvoreno ili vo kola kade celata razmena trae
pokratko, a poskapo se napla}a usluga dadena vo hotel ili stan kade ANSU se zadr`uvaat po 1 ili 2
~asa. Poretko klientite baraat uslugi za cela no} i toga{ cenata e povisoka. Koga uslugata se dava vo
hotel, klientot go pla}a i iznajmuvaweto na hotelskata soba. Voedno ispitanicite potvrduvaat deka
strancite pla}aat pogolema suma od “na{ite”. Tarifata zavisi i od vidot na uslugata, imeno oralniot
seks e najeftin i se nudi od 200 do 500 denari, prose~nata cena na vaginalniot i analniot seks e
1000 denari, a nekolku vida na uslugi zaedno se napla}aat od 1500 do 2000 denari. Za istite uslugi
vo hotel se dobivaat od 2000 ili 3000 denari. Site ispitanici isklu~ivo razmenuvaat seks za pari, a
dobivaweto garderoba ili podaroci e retka i incidentna pojava (AU_KP_ANSU_10).
Ispitanicite koi rabotat vo kafeani nadvor od Skopje, kade prvi~no se vraboteni kako kelnerki,
izjavuvaat deka koga klient saka da gi zeme vo tekot na rabotnoto vreme, im ja naplatuva i izubenata
dnevnica koja sopstvenikot na lokalot vo takva situacija im ja uskratuva (AU_KP_ANSU_09_X).
Interesna informacija se pojavi kaj nekolku ispitanici koi izjavija deka vaginalniot seks go
napla}aat poskapo od analniot, iako dosega{nite istra`uvawa nasekade vo svetot poka`uvaat deka
voobi~aena praktika e seksualnite rabotnici poskapo da go napla}aat analniot seks. Pretpostavka
e (vo nekoe sledno istra`uvawe treba da se doka`e) deka toa se dol`i na po~ituvawe na praviloto
devojkata pred stapuvaweto vo brak da bide nevina i postoeweto navika mladite lica, za da ja
za{titat nevinosta, da se vpu{taat vo analni seksualni odnosi i istoto go smetaat za pomalku vredno.
Vo Strumica, site ispitanici od `enski pol i makedonska etni~ka pripadnost, izjavile deka razmenuvaat
seksualni uslugi isklu~ivo so lica koi se zanimavaat so biznis (prete`no od Grcija, no i lokalni
biznismeni), koi imaat mnogu visok socijalen status i zatoa napla}aat daleku poskapo od ispitanicite
vo Skopje. Cenata vo Strumica se dvi`i od 30 evra do 250 evra. Tarifata, isto taka, zavisi od vidot
na uslugata: oralen od 30 do 60 evra, vaginalen i analen poskapo, a kombinacija od uslugi dvojno.
Pome|u ovie ispitanici voobi~aena praktika e da dobivaat podaroci od klientite nezavisno od cenata
{to ja dobivaat za seksualnata razmena. Naj~esto dobivaat garderoba, kozmetika, nakit, ili mo`nost
da pazaruvaat vo bliskite fri {opovi. Podarocite {to gi dobivaat ne gi gledaat kako nadomest za
seksualnata usluga tuku kako ~in na vnimanie i zadovolstvo. Najgolem del od niv imaat postojani
klienti za koi velat deka dokolku im se simpati~ni - im ja namaluvaat cenata (AU_FN_ANSU_10c).
Najgolem del od ispitanicite potvrdija, iako ne se slu~uva ~esto, deka se slu~uva odredeni klienti da
baraat grupen seks ili da vklu~uvaat pogolem broj na ANSU vo eden seksualen ~in. Vo takvi situacii
pla}aat pove}e, i na site ANSU oddelno (AU_KP_ANSU_09_XI).
51

Individualni karakteristiki i vlijanie
na zaednicata vrz rizikot od HIV/SIDA/SPI
pome\u ANSU
Rizi~no odnesuvawe (pri~ini/na~ini na involirawe vo seksualna razmena, koristewe
za{tita, dostapnost na kondomi, drogi, mobilnost, nasilstvo i ekploatacija)
Pri~ini/Na~ini na involvirawe vo seksualnata razmena
Siroma{tijata i nemo`nosta na roditelite da gi zadovolat potrebite na ispitanicite se naveduvaat
kako najva`ni pri~ini zaradi koi najgolem del od niv se re{ile da po~nat “da odat za pari”:
“Deset devoj~iwa, deset du{i bevme nie... Samo devoj~iwa bevme. Me|u nas, i nikoj ne znae{e, od
roditeli nemavme uslovi, zo{to roditeli ka`ea nemame pari, zo{to nie odeme vo u~ili{te,
sakame neli da se oble~eme, da imame pari, da odime vo diskoteka, primer za knigi pa za roditeli
da davame pari, za jadewe, zo{to nema, siroma{ni... Deneska ako donesam jas }e jadat, ako ne
donesam jas nema so {to, nema, ni primer da ima rabota, primer, edno socijalno {to zemame..”
(AU_KP_ANSU_09)
Eden, od vkupno 21 ispitanici, bil prinuden da dava seksualni uslugi, trojca po~nale da razmenuvaat
seks za da dojdat do pari za droga (za sebe i partnerot), a ostanatite, da obezbedat egzistencijalni
sredstva za sebe ili semejstvoto, ili da zadovolat odredeni tekovni potrebi kako {to se sredstva za
izleguvawe i dru`ewe, garderoba, kozmetika i sli~no.
^esto se sre}ava informacijata deka, del od roditelite vo romskite zaednici, gi pra}aat decata da
prosat ili da kradat, za na toj na~in da go izdr`uvaat semejstvoto a, dokolku ne nosat odredena suma
pari, fizi~ki se maltretirani ili vra}ani nazad da dozarabotat. Vo takva situacija, za nekoi od ovie
deca e polesno da davaat seksualni uslugi za pari, so {to pobrzo i “polesno” zarabotuvaat i za sebe i
za nivnite doma{ni (AU_KP_ANSU_02_IV).
Isklu~ok pretstavuvaat izjavite na dvata ispitanika od ma{ki pol koi nudat seksualni uslugi na
homoseksualci, a izjavuvaat deka ne poteknuvaat od siroma{ni semejstva i parite ne gi davaat doma,
tuku gi tro{at za sebe, naj~esto za izleguvawe, {etawe, jadewe... (AU_MC_ANSU_13n).
Upotreba na za{titni sredstva
Najgolem del od ispitanicite izjavuvaat deka naj~esto, koga se so klient, koristat kondom, dodeka
so de~koto/intimniot partner ne koristat nikoga{. Informacija za koristewe kondom i za{tita od
infekcii/bremenost dobile od nevladinite organizacii so koi sorabotuvaat, od televizijata ili vo
u~ili{te i od toga{ se trudat sekoga{ da go koristat koga se so klientite, no ne i so intimnite partneri.
Pri~inite se razli~ni: pove}e u`ivaat bez kondom, partnerite ne sakaat da koristat, upotrebata ja
povrzuvaat so “rabota” i so nepoznati lu|e, a negovata neupotrebata - so me|usebna doverba, poznavawe
i sli~no (AU_KP_ANSU_09_XIII).
Trojca ispitanici od Skopje izjavile deka ne upotrebuvaat kondomi nitu so klientite (AU_MC_ANSU_
10_I).
Iako najgolem del od ispitanicite tvrdat deka redovno koristat kondomi so klientite, nivoto na
poznavawe za istite e mnogu nisko. Site, osven dve ispitani~ki od Strumica, nemaat poznavawa za
kvalitetot i vidot na kondomite, ne znaat na {to treba da vnimavaat pri kupuvaweto na kondomite, i
voobi~aeno, znaewata za kondomot gi baziraat na toa {to mo`at neposredno da go percipiraat: dali
se jaki ili pukaat, dali mirisaat ubavo, dali se skapi ili eftini. Najgolem del od ispitanicite biraat
kakov kondom }e kupat zavisno od parite so koi raspolagaat (AU_MC_ANSU_09_XIV).
Site ispitanici sre}avaat klienti koi ne sakaat da upotrebuvaat kondomi i nudat pogolema suma pari
za seksualen odnos bez kondom. Karakteristi~no za del od ispitanicite (osobeno vo Strumica) e deka
ne prifa}aat seks bez za{tita, bez ogled na ponudenata cena, bidej}i “zdravjeto nema cena”, a del od
niv bi prifatile, dokolku se vo kriza, im trebaat pari ili dokolku makroto/posrednikot garantira za
klientot deka “go znae, i deka e ~ist”. Zna~i, osven cenata, vrz upotrebata na kondomi vlijae i makroto/
posrednikot, osobeno vo situacii koga negovoto vlijanie vrz ANSU e pogolemo, kako i li~nata procenka
na ANSU za “zdravjeto” ili “higienata” na klientot (AU_FN_ANSU_10c).
52

So isklu~ok na trojcata ispitanici koi nemaa informacii za kondomot i ne go upotrebuvaat, site
ostanati izjavuvaat deka znaat kade i kako da dojdat do kondomi i deka nivnata dostapnost ne im
pretstavuva problem. Najgolem del od niv dobivaat besplatni kondomi od nevladinite organizacii so
koi sorabotuvaat, ili gi kupuvaat vo trafiki i apteki (AU_FN_ANSU_07c).
Upotreba na drogi i alkohol
Dvajca ispitanici od Skopje i dvajca od Strumica koristat heroin, prete`no intravenski, no i “na
folija” i “na nos”. Eden od niv momentalno e stabiliziran pacient na metadonski tretman, dvajca
pobarale zdravstvena pomo{ za tretirawe na problemot, no povtorno zapo~nale da upotrebuvaat, a
eden ispitanik nikoga{ ne pobaral pomo{ za tretman.
Site ispitanici pred da se odlu~at da pobaraat stru~na pomo{, se obiduvaat da go re{at sami
problemot, naj~esto sovetuvaj}i se so lica koi go imaat istiot (AU_MC_ANSU_05_II).
Ispitanicite koi pobarale stru~na pomo{ za tretirawe na problemot so droga toa go storile po
informiraweto i motiviraweto od strana na nevladinite oganizacii so koi kontaktiraat, bidej}i
prethodno gi nemale soodvetnite informacii (AU_KP_ANSU_08_I).
Dvajca ispitanici po~nale da razmenuvaat seksualni uslugi za da dojdat do sredstva za droga, a
dvajca po~nale da ja koristat od koga se vpu{tile vo razmenuvaweto seksualni uslugi, {to uka`uva na
kompleksnata pri~insko-posledi~na povrzanost pome|u ovie dva oblika na odnesuvawe.
Samo eden od ispitanicite ima izjaveno deka povremeno koristi marihuana ili ekstazi, a site drugi deka
koristat edinstveno alkohol. Del od niv alkoholot go koristat povremeno i samo vo odredni prigodi
(kako, svadbi, rodendeni i proslavi), a del go koristat so klienti i koga rabotat, da “se opu{tat”, da “im
bide pozabavno”, i nim i na klientite (AU_KP_ANSU_05_III).
Site tvrdat deka, bez ogled na toa {to se pod dejstvo na alkohol ili droga, koga rabotat, insistiraat
da koristat kondom (AU_FN_ANSU_03_I).
Mobilnost/migracija
Mobilnosta, odnosno migracijata (nadvor, kako i vo samata dr`ava) mo`e da vlijae vrz rizi~noto
odnesuvawe na nekolku na~ini: licata koi se dvi`at mo`at da se soo~at so jazi~ni ili kulturni barieri
koi ja ote`nuvaat komunikacijata i pregovaraweto so klientite, mo`at da se dovedat vo situacija da
ne znaat kade i kako da se obratat za odredena usluga, sovet ili pomo{, da imaat problemi so legalni
dokumenti (osobeno va`no za maloletni lica), poradi {to se krijat i stanuvaat te{ko dostapni za
policija, no i za socijalni i zdravstveni intervencii. Mo`e da se soo~at i so rabotni uslovi pod
minimalniot standard, vrz koi te{ko mo`at da vlijaat.
Od izjavite na licata koi redovno rabotat po kafeanite vo Gostivar, Tetovo ili Ki~evo mo`e da se
vidi deka naj~esto prestojuvaat i rabotat vo mnogu lo{i uslovi. Dokolu kafeanata se nao|a vo selo,
ili nadvor od grad, devojkite `iveat vo samata kafeana, nekoga{ spiej}i na foteljite za gosti, nemaj}i
nikakva intimnost, uslovi za odmorawe po celono}nata rabota, nitu uslovi za higiena. Dokolku
kafeanata se nao|a vo gradot i sopstvenikot/gazdata ima dovolno pari, toj im iznajmuva zaedni~ki stan
za site, a taa brojka mo`e da iznesuva i 15 ili 20 lica (AU_KP_ANSU_09_XV).
Nasilstvo
Nasilstvoto e direkten faktor koj vlijae na formiraweto nesigurna i nebezbedna okolina za
pregovarawe i praktikuvawe bezbeden seks, niska samodoverba i samopo~it, inferiornost, poti{tenost
i poni`enost {to lesno doveduva do mo`nost za manipulacija i zloupotreba od strana na treti lica.
Nasilnite klienti osobeno pri siluvawe, retko koristat kondomi, a nasilniot seks ostava povredi koi
se vlezna vrata za infekciite.
ANSU od Skopje imaat lo{i iskustva so nasilnite klienti, povrzani so siluvawe, tepawe i ograbuvawe.
ANSU koi rabotat na ulica se osobeno podlo`ni na nasilstvo. Romite vo Skopje se pla{at osobeno
od “Albancite” za koi imaat zabele`ano deka po~esto i po`estoko koristat razli~ni vidovi na
nasilstvo.
“Inf.: So sila }e te zema, }e te plati, }e te ka~i u kola, so sila i }e ti prai taa rabota i }e te tepa
i parite ti gi zema i sve. Ima. Mnogu puta me tepale, me praile, parite mi gi zimale. Toa mnogu
puta. Vi{e da ne ka`uvam.
Istra`.: A kade te nosat naj~esto?
53

Inf.: Pa u nekoi {umi tamu {to znam, po nekoi skrieni mesta, {to se najskrieni, daleku negde. ]e
vikat nekoi du{i, nekoi drugari i spijat so tebe i }e te nosat poslem doma. I toa ako te pu{tat.
Ako ne, ni{to.” (AU_MC_ANSU_05)
Ispitanicite od Strumica koi izjavuvaat deka naj~esto rabotat so lokalni biznismeni ili biznismeni
koi doa|aat od stranstvo, tvrdat deka ne se slu~ilo klient da bide nasilen so niv. Edinstveno, poznavaat
klienti koi u`ivat vo sado-mazohisti~ki seks, no toa go razgrani~uvaat od nasilstvo (AU_FN_ANSU_
01c_II).
Najgolem del od ispitanicite ne sakaat da zboruvaat za nasilstvoto od strana na partnerite i makroata
i go negiraat istoto, iako terenskite rabotnici vo tekot na svojata rabota svedo~at za isklu~itelno
nasilni situacii so vidlivi posledici (modrici, otoci, pa duri i skr{enici) (AU_MC_ANSU_05_V).
Seksualna ekploatacija/Trgovija so lu|e
Pokraj izjavite za korekten odnos na gazdite vo kafeanite nadvor od Skopje kade najgolem del od ANSU
se dvi`at zaradi pogolema zarabotka, vo tekot na istra`uvaweto dobivme i svedo{tvo za postoewe
na prisilna prostitucija i trgovija so lu|e vo kafeanite vo Gostivarsko, i sosema poinakov odnos i
vlijanie na gazdite, od pogore navedeniot.
54
Studija na slu^aj:
Prisilna prostitucija/trgovija so lu|e:
“Me prodale edna{. U Gostivar... Ne go znam jas nego, edno dva puti go videv, poi{e ne. Tolku go
znam. I taka se izla`iv, aj na kafe }e ideme, da me ~esti kafe i da zbori so mene. – Ajde be ajde.
Koga gledam, so kolata me ka~i i pravo u edna kafana. Me ostavi i si isko~i. I ni{to poi{e ne
zbori. – Sedi tuka, }e dojdam, u vece idam. I si isko~il, me ostail. I taka. Gazdata, pla~am i mu
ka`uvam {to e rabotata, za{to me donese ovaj tuka? – Za{to te donese, tuka si prodadena. Po{to
pred toa zboruvav so nego, mi platil za tebe...ja mu plativ za tebe. Mnogu pari mu plativ za tebe,
mi re~e mlada devojka, ubava }e mi donese i zaradi toa. Platena si – vika – tuka }e raboti{, mora
– vika. Jas po~nav da pla~am, edno – drugo.
Istra`.: A {to treba{e da raboti{?...
Inf.: [to. Se znae sve, prostitucija edno – drugo so sila. Sama slu`i, sama prai, duri i striptiz
me staile da igram. [to nikad u moj `ivot ne sum igrala toa, tamu me staija. I za pari idev sekoja
ve~er, non – stop. Ima{e kao eden hotel gore, negovi sobi, dole kafana. I drugi devojki ima{e, i
sekoj ve~er gore so mu{terii.
Istra`.: A kolku devojki bevte?
Inf.: Bevme edno deset, petnaeset....Devojkite me u~ea (da igra) nekolku dena, pa posle me staile
da igram....Pa postari bea (drugite devojki). Po dvaese, dvaes pet, dvaes tri, dvaes dva. Ja imav
osumnaese, tolku.... Sve zatvoreni natre. Ima{ jadewe, ima{ piewe sve natre... Od prozorot
otvoren ako saka{ gledaj od prozorot, ako ne, sedi vnatre. Temnica, re{etki toa zatvoreno sve....
Specijalno za devojkite re{etki. Doznaev ja nekoe vreme, ni rekoa - ovie se staeni – vika - za
vas specijalno, za devojkite... A tamu nikakva {ansa da bega{. Cel `ivot...Bev edno godina i pol,
bev... Uspeav nekako da izbegam so eden kurban. Se dogovorivme za u hotel, pees evra da mi dava,
da me nosi u drug hotel, ne u toj hotel kaj{to rabotam ja natre. U drug i da me {eta malce i da
me donese pak... Da. On se dogovara so gazdata. I go izla`av na kraj gazdata i sve, ne otidov vi{e
tamu nikad. Otkoga me zemal mene, me ostaval, me stavil vo avtobus, pari mi dal, sve, ne ni be{e
so mene ni{to i me ostail pravo za Skople. Si dojdev tuka i on vi{e ne otide tamu kaj gazdata dok
me izvle~e nekako.
Istra`.: A tamu kako se odnesuvaa so vas?
Inf.: Mnogu lo{o. Tepawe, edno, drugo, sve... I toa tepaweto da ne ti ka`uvam. So krv tepawe, sve
pod nogi... So bezbol
Istra`.: A posle modricite? Mu{teriite ne gi gledaa, ne ve pra{uvaa od {to vi se?
Inf.: Znaat. Ne ostavaa da oblakame kratki pantaloni da ne gledat. Pantaloni, duga~ki maici,
da ne gledat. Inaku pred toa u kratko sedevme site devojki. Otkoga sme tepani edno – drugo bilo
zo{to, vo pantaloni. Da ne se gleda, da ne pra{uva. I taka ne mo`e nikoj da oseti, znae{. I da te
boli ne{to mora da sedi{, i poleka, da ne se pu{ta{ da te oseti. Ako se pu{ta{, gazdata gleda od
tamu... Sve posmatruva, sve {o se prai... Ako ja mu ka`uvam na kurbanot on ide na gazdata se znae
so nego i sve ka`uva.
Istra`.: A toa kurban, {to zna~i kurban?
Inf.: Mu{terija...
Istra`.: A policija doa|a{e?

Inf.: Idea, idea. Da, pijat, jadat, ima{e, da. Ima{e nekoi tamu. Mnogu bliski (so gazdata), {om
idat, jadat, pijat so gazdata sedat, pravat muabet...
Istra`.: A nekoga{ taka no}e naedna{ da vleze mnogu policija za da ve spasi?
Inf: Toa se vika racija ako ima. Ama nema{e. Da ima taka site }e ne soberea. ^ekavme nie od sekoi
strani ama nema{e i~ policija. ^ekavme nie da dojdat policijata... Samo oni mo`ea, nikoj drugi.
Samo cajkani. Ama nikako (da dojdat).... Ne smeevme da dr`ime ni telefon, ni{to, ni{to...
Istra`.: A imavte oddelni sobi, ili.?
Inf.: Site u edna. Site.... Se dru`evme sve zaedno, kako ne. Koa si u lo{a rabota, }e se dru`i{.
Samo planirame, praime, kako da praime, kako da begame, {o da praime. Ne mo`e. Pla~eme site...
Smislivme (plan za begstvo) ama ne uspeavme.... Ima{e alarmi tamu na vratata. Edna ve~er
poku{avme, koa gledam alarmot.... Se simna gazdata, ni utepa od }utek. Nie la`evme. – Kaj idete?
– U vece ideme. – Ne idete u vece be, tolku devojki li u vece site da idete? A nie site isko~ivme
da begame. Praivme uzbuna, {to }e bide nek bide, znae{. Nek ne utepa ali mora da uspeeme ve~er. I
niako ne uspeavme. Ne fati, ne kr{i vo tepawe i taka. Taka ostana i vi{e se ispla{ivme.
Istra`.: A kolku pari pla}aa za tebe?
Inf.: Po pees evra. Tri iljadi denari, dve iljadi, ~etiri. Zavisi. Do iljadu i petsto denari davaa...
Gazdata gi zima{e dole na vrata. Ja idev gore ~ekav, pa da dojde (mu{terijata)... Otkako igram
(striptiz), odma }e me birat, gore }e odam. Otkako pak }e igram na edna pesna znaj{, pak...Sekoja
pesna me birat...
Istra`.: A gore mu{teriite kako se odnesuvaa so tebe?
Inf.: Lo{o. Barat od nas i lo{i i sve. ]e prai{ vaka, }e prai{ taka, oti ja go znam gazdata, ako
ne prai{ }e mu ka`am da te tepa. I ja od strav morav ne{to poubavo da im pram.... Ima{e nekoi i
dobri, da. Mnogu ima{e nekoi dobri, }e `alea, nema da spijat so tebe, aku }e plati. ]e platat ama
ne spijat. ]e idat samo namerno gore. ]e sedat, }e zborat, }e te ~astat, }e te praat, a ne te pipat i~.
@al imat. Znaat sve {to ni praat, kako, ama ne mo`e da pomagat. [to da praat...”
Grupi na vrsnici koi ne se pripadnici na ANSU
Vo tekot na istra`uvaweto bea realizirani 3 fokus grupi i 1 grupna diskusija so op{ta populacija
mladi lica na vozrast od 14 do 18 godini, so cel da se ispitaat nivnite znaewa, percepcija i stavovi
kon nivnite vrsnici koi razmenuvaat seksualni uslugi. Edna fokus grupa i edna grupna diskusija, koja
proizleze od intervju so ANSU na koe se priklu~ija i drugi lica, se realiziraa pome|u mladi Romi
vo edna skopska naselba, edna fokus grupa se realizira{e vo turskata zaednica vo Strumica, a edna
fokus grupa so sredno{kolki od Strumica.
Site u~esnici vo fokus grupite imaat soznanija za postoewe na ANSU, del od niv gi poznavaat
li~no, imaat soznanija za lokaciite na koi se dvi`at, na~inite na koi komuniciraat so klientite i
posrednicite, i tvrdat deka istite se prepoznavaat po oblekata, {minkata, frizurata i na~inot na
odnesuvawe koga sakaat da privle~at klienti (AU_MC_ANSU_06).
Site ispitanici se svesni deka ANSU go krijat i prikrivaat svoeto odnesuvawe poradi sram i strav od
stigma i diskriminacija (AU_FN_ANSU_06_II).
Me|utoa, nivnite li~ni stavovi kon ANSU glavno ne se diskriminatorski i stigmatizira~ki. Re~isi
site razmisluvaat vo nasoka deka toa se lica koi nemaat sredstva za egzistencija, nemaat poddr{ka
od roditelite, ne gledaat drugi mo`nosti vo `ivotot, pa razmenuvaat seks za da opstanat, ili da se
zdobijat so odredeni ne{ta koi im se nedostapni, spomnuvaj}i go duri tuka i vnimanieto kako dobivka
(AU_FN_ANSU_06_III).
Romite vo Skopje, glavno, gledaat na egzistencijalnata strana na seksualnata razmena i gi obvinuvaat
roditelite koi, posredno ili neposredno, gi prinuduvaat decata da se vpu{tat vo seksualna rabota,
a sredno{kolcite vo Strumica pove}e razmisluvaat i komentiraat za seksualnata razmena od aspekt
na stigma, diskriminacija i nesoodvetnata reakcija na relevantnite institucii (centri za socijalna
rabota, obrazovanie, lekari, mediumi, policija) koi dopolnitelno ja ote`nuvaat situacijata vo koja se
nao|aat ANSU (AU_FN_ANSU_06_IV).
Turcite vo Strumica duri go opravduvaat postoeweto na lica koi nudat seksualni uslugi poradi
potrebata da ja za~uvaat nevinosta kaj nivnite devojki (AU_BM_ANSU_02b).
I samite ispitani ANSU se svesni, odnosno ja ~uvstvuvaat stigmata i diskriminacijata kon licata koi
nudat seksualni uslugi i svedo~at deka naj~esto go krijat svoeto odnesuvawe od strav od roditelite, i
sram da ne bidat obele`ani od po{irokata zaednica. Vo taa nasoka, pred roditelite la`at za potekloto
na parite i podarocite koi gi dobivaat, a vo javnosta ~esto gi menuvaat lokaciite na dvi`ewe.
55

Institucii koi nudat uslugi na ANSU
Zdravstveni institucii
Potreba od zdravstvena usluga vo slu~aj na bremenost imale 8 ispitanici od `enski pol (4 za prekin
na bremenost i 4 za poroduvawe). [est, od vkupno osumte ispitanici uslugite gi dobile so posreduvawe
na nevladinata organizacija HOPS od Skopje. Zemaj}i vo predvid deka 7, od vkupno 21 ispitanik,
se od ma{ki pol, ostanuva podatokot deka 8 (odnosno 57 %) od 14 ispitanici od `enski pol, ve}e imaat
bremenost zad sebe. Ova, generalno, uka`uva na niskiot stepen na upotreba na sredstva za kontracepcija
ili kondomi.
Trojca ispitanici pobarale pomo{ za tretman na upotreba na droga (dvajca so posreduvawe na HOPS),
a trojca se obratile za tretman na psihi~ki naru{uvawa (anoreksija/bulimija i depresija, anksioznost
i neuroza, psihoza). Del od ostanatite ispitanici imaat pobarano voobi~aeni zdravstveni uslugi, kako
{to se nastinki, povredi i sli~no, a del voop{to ne posetile lekar (AU_MC_ANSU_11_II).
Site ispitani, glavno, nemaat posebni komentari za odnosot na zdravstvenite rabotnici i ne ~uvstvuvaat
nekoj vid stigma od nivna strana, bidej}i veruvaat deka tie ne se zapoznaeni so nivnite aktivnosti.
Me|utoa, pravat razlika pome|u privatni i dr`avni zdravstveni ustanovi, tvrdat deka imaat pogolema
doverba vo privatnite i veruvaat deka tamu mo`at da dobijat pokvaliteten tretman.
Stavovite okolu potrebata od postoewe na specijalizirani zdravstveni servisi, nameneti isklu~ivo
za lica koi razmenuvaat seksualni uslugi, se podeleni. Nekoi mislat deka toa e dobra ideja bidej}i,
na takov na~in bez da se sramat ili ~uvstvuvaat neprijatnost, }e mo`at da gi dobijat informaciite
ili uslugite koi im se potrebni, a se direktno povrzani so nivnata rabota. Ostanatite, pak, idejata za
posebni servisi ja gledaat kako diskriminatorska i izjavuvaat deka ne se ~uvstvuvaat porazli~no od
ostanatite pacienti i ne bi sakale da bidat oddeleni (AU_FN_ANSU_01c_II).
Institucii za socijalni gri`i
Istra`uvaweto poka`uva deka ANSU ne ja sfa}aat ulogata na centrite za socijalna rabota (CSR) i
deka istite gi povrzuvaat samo so davawe na socijalna pari~na pomo{. [est ispitanika izjavile deka
nivnite semejstva se korisnici na socijalna pari~na pomo{, del od niv potvrduvaat deka vo taa nasoka
bile poseteni od socijalen rabotnik doma, no nikoga{ so istite nemaat razgovarano za temi nadvor od
materijalnata sostojba na semejstvoto.
Samo trojca ispitanici od Skopje bile vo neposreden kontakt so CSR zaradi konkretni potrebi, no
istite voop{to ne se zadovolni od komunikacijata i rezultatite od kontaktite.
Edna ispitani~ka razgovarala so socijalen rabotnik povikan od strana na policijata, koga prijavila
lice koe ja prodavalo za pari. Socijalniot rabotnik ja ispra{uval kolku vreme ja prodava, kako i kade,
po {to i bilo ka`ano, dokolku povtorno ima problemi so istoto lice, slobodno da pobara pomo{.
Vtorata ispitani~ka pobarala pomo{ od CSR, po poroduvaweto (na dete bolno od paraliza) interesiraj}i
se za mo`nosta za ostvaruvawe na pravoto na postojana pari~na pomo{, po osnova na samohran roditel.
Me|utoa, bidej}i nemala dokumenti za li~na identifikacija, vo CSR bila odbiena so obrazlo`enie
deka treba da se vrati so soodvetnata dokumentacija (AU_KP_ANSU_07).
Tretiot ispitanik ima prijaveno fizi~ko nasilstvo i seksualna zloupotreba od strana na o~uvot i
deka razmenuva seksualni uslugi za da opstane, za da pobara za{tita i zasolni{te od strana na CSR.
Bidej}i slu~ajot ne bil soodvetno tretiran od strana na CSR, NVO HOPS reagirala do site nadle`ni
institucii (Ministerstvo za trud i socijalna rabota, Naroden pravobranitel, Helsin{ki komitet za
~ovekovi prava), me|utoa niedna institucija ne uspeala da go razre{i slu~ajot, pritoa doveduvaj}i do
niza stresni i neprofesionalni situacii (ANSU bil smesten vo Institucija za vospitno zapu{teni
deca od kade samo po 1 ~as bil izbrkan, so obrazlo`enie deka e homoseksualec, potoa go smestile vo
Institucija za maloletni delikventi od kade sam izbegal, odredeno vreme prestojuval na Klinikata
za psihijatrija, a vo momentov `ivee sam so prijateli i gi izbegnuva instituciite vo koi ve}e ima
izgubeno doverba).
Bidej}i Centarot za socijalni raboti e organ za staratelstvo koj edinstveno ima mandat da raboti so
deca i mladi so naru{eno odnesuvawe, naru{eni semejni odnosi i sli~no, od isklu~itelna va`nost za
studijata be{e da se ispitaat i na~inite, kako CSR doa|a do informacii za maloletni lica koi nudat
seksualni uslugi, kako gi procesira i razrabotuva tie informacii, i so koi mehanizmi za za{tita
i poddr{ka odgovara na istite. Za taa cel bea napraveni poseti vo CSR vo Skopje i Strumica, pri
56

{to se razgovara{e za na~inite i mehanizmite za rabota so ANSU, i bea dostaveni pismeni barawa za
dobivawe na konkretni brojki na registriranite ANSU vo ovie centri.
Pritoa se dobi informacija deka, naj~esto, CSR prijavite za postoewe na ANSU gi dobiva od strana
na policijata, obvinitelot, roditelot ili u~ili{teto. Naj~esto ovie adolescenti bile kontaktirani
po druga osnova, a vo tekot na postapkata se dobiva informacija deka istite razmenuvaat i seksualni
uslugi. Vsu{nost, naj~esto adolescentite se kontaktirani od strana na policija poradi odredeno
krivi~no delo ili asocijalno povedenie, pri {to zakonski se dol`ni da povikaat CSR za prvi~en
razgovor so maloletnikot. Me|utoa, vo praksa toa se slu~uva poretko, odnosno policijata najprvo go
ispra{uva adolescentot, bez prisustvo na CSR a, duri potoa, povikuva samo za da se zapazi zakonskata
procedura.
Pred postapkata gi ispra}aat ANSU na kontrola na Klinika za infektivni bolesti i febrilni sostojbi,
a merki koi se prezemaat vo tekot na postapka se: postapka protiv roditelite za zapu{tawe na decata,
nivna motivacija i semejna terapija. Naj~esto izre~ena merka od strana na CSR i sudot, vo vakvi situacii,
e zasilen nadzor od roditelite ili od organot za staratelstvo. Dokolku roditelite povtorno ne se
gri`at za decata i, pri kontrola, se utvrdi deka kaj adolescentot nema napredok, istiot se smestuva vo
institucija. CSR nema nikakva ingerencija kon sudot, osven davawe mislewe pri donesuvaweto odluki.
Od CSR izjavija deka mnogu retko, re~isi nikoga{, se slu~uva da kontaktiraat ANSU po druga osnova
osven po policiska postapka za krivi~no delo ili asocijalno povedenie. Za kontrola na sproveduvaweto
na izre~enata merka od strana na sudot, zadol`ena e policijata (TB_MC_ANSU_11_III).
Dobivme informacija deka vo CSR vo Strumica ne vodat poseben registar za ANSU, no deka vo tekot
na rabotata se sre}avaat so takvi slu~ai. Naj~esto se slu~uva maloletno lice da pobegne od doma,
po {to roditelite po~nuvaat istraga i na toj na~in zapo~nuva sorabotkata so policijata i CSR. Po
pronao|aweto, nadle`nite od policijata zaedno so slu`beno lice od CSR, maloletnikot go vra}aat
doma. Potoa, prviot kontakt go pravi socijalniot rabotnik, a potoa se vklu~uvaat i ostanatite stru~ni
lica od timot. Se pravi intervju, se raboti na procenka na li~nosta na maloletnoto lice i negovoto
semejstvo, se baraat potencijali vo semejstvoto za podobruvawe na sostojbata. Se koristat testovi
za procenka na li~nosta, se pravi genogram za semejstvoto, se utvrduvaat odnosite i relaciite vo
semejstvoto, nivni vospitni stilovi, avtoriteti i se pravi plan i programa za sledewe na slu~ajot.
I tuka se potvrduva konstatacijata deka, naj~esto, evidentiraweto na ANSU e vo tekot na postapkata
pokrenata po druga osnova, a ne poradi seksualna razmena (TB_MN_ANSU_03b).
Po osnova na dostavenite barawa za broj na registrirani ANSU vo centrite vo Skopje i Strumica,
od skopskiot CSR be{e dobieno izvestuvawe deka vo nivnite slu`bi se registrirani 8 ANSU (ne e
navedeno za kolkav period), dodeka od Strumica sè u{te ne e pristignat odgovor.
CSR koi se vklu~eni vo istra`uvaweto ne realiziraat nikakvi proekti ili programi za rabota so ANSU
i KSR niz koi bi imale direktni kontakti so ovie celni grupi, pritoa rabotej}i na primeneti aktivnosti
(edukacii, delewe promotiven materijal, delewe za{titni sredstva, posreduvawe vo pravni i dr. vid
postapki ).
Nevladini organizacii
Najgolem del od ispitanicite gi poznavaat nevladinite organizacii koi rabotat so lica pod zgolemen
rizik od HIV/SIDA, a toa se NVO HOPS od Skopje i NVO Izbor od Strumica.
Site ispitanici vo odredena merka se zapoznaeni so uslugite koi mo`at da gi dobijat vo ovie organizacii
(informacii, kondomi, pe~ateni materijali, sovetuvawe i testirawe, pomo{ za dobivawe na
li~ni dokumenti i zdravstveno osiguruvawe, ginekolo{ki pregledi, upatuvawa i prepra}awe i sli~no),
i izrazuvaat zadovolstvo od komunikacijata so istite. Za najgolem del od niv, ovie organizacii se
edinstvenite mesta kade mo`at otvoreno i iskreno da pozboruvaat za pra{awa koi im se va`ni, da
dobijat pomo{ i poddr{ka bez da bidat osuduvani (AU_KP_ANSU_08_II).
Za aktivnostite na nevladinite organizacii ispitanicite doznavaat od terenskite rabotnici koi gi
sre}avaat, i od prijateli i poznanici (AU_FN_ANSU_03_II).
Za ostanati nevladini organizacii koi rabotat vo nivnite lokalni zaednici, ispitanicite glavno
nemaat informacii. Eden ispitanik od Skopje izjavil deka pobaral pomo{ od romska nevladina
organizacija vo vrska so dobivawe li~ni dokumenti, no ne bil zadovolen od uslugata {to ja dobil
(AU_MC_ANSU_14n).
So cel da vidime kako, nevladinite organizacii koi rabotat na mladinskite pra{awa, pravata, pomo{ta
i poddr{kata na decata, gi sre}avaat i poddr`uvaat ANSU, ja kontaktiravme Prvata detska ambasada
na svetot – Me|a{i i nivnata SOS linija za pomo{ na mladi, pod pretpostavka deka ANSU mo`ebi se
57

javuvaat na vakvi SOS linii. Se poka`a deka na telefonskata linija voop{to nema javuvawa od ANSU, i
deka edinstvenite 3 slu~ai se rezultat na prijavi ili voo~uvawa od treti lica. Pritoa bile prezemeni
slednive akcii:
Za prviot slu~aj prijaven kaj niv:
» Prijavuvawe od strana na pedagog za somnenie deka u~eni~ka od osmo oddelenie e prinudena na
seksualna rabota.
» Slu~ajot bil prijaven so dopis do CSR i MVR.
» Nemaat povratni informacii za slu~ajot.
Za vtoriot slu~aj prijaven kaj niv:
» U~itel od osnovno u~ili{te vo Gevgelija podveduva 5 osmoodelenki na seksualna rabota
» Prijaveno od strana na sosedi.
» Slu~ajot e vo tek (bil prijaven pred eden mesec).
» SOS linijata go prijavila do CSR - Gevgelija i do MVR.
» Od denot na prijavuvawe do denes, MVR nema prezemeno ni{to i, duri otkako od strana na linijata
bila predlo`eno da otidat vo Gevgelija i da vidat za {to se raboti, nadle`nite od MVR rekle
deka }e po~nat da go ispituvaat slu~ajot.
» Od strana na linijata ni be{e re~eno deka vo tekot na ovaa nedela }e otidat do Gevgelija i }e se
obidat da doznaat ne{to pove}e okolu slu~ajot.
Za tretiot slu~aj koj {to bil prijaven kaj niv:
» Ovoj slu~aj ne bil konkretno prijaven na SOS-linijata tuku bil voo~en na detskite kreativni
rabotilnici vo Me|a{i.
» Somnenieto deka trinaesetgodi{noto devoj~e nudi seksualni uslugi poteknuva od toa {to
devoj~eto naedna{ po~nalo da se {minka, da se oblekuva provokativno a, poteknuva od skromno
i disfunkcionalno semejstvo.
» Spored razgovorite, se somneva i pedago{ko-psiholo{kata slu`ba vo u~ili{teto kade u~i
devoj~eto, no nikoj ne se osmeluva da prezeme ne{to za toj problem (TB_MC_ANSU_08)
Policija
Kontakti so policijata prijavile site ispitanici. Najgolem del od kontaktite ne se povrzani so
seksualnata razmena tuku so voobi~aeni legitimirawa, priveduvawa zaradi u~estvo ili prisustvo vo
tepa~ki i kra`bi. Me|utoa kontaktite na {estmina ispitanici so policijata se direktno povrzani so
seksualnata razmena, a eden ispitanik bil priveden zaradi ovozmo`uvawe na upotreba na droga.
Od {este navedeni ispitanici, od strana na roditelite, dvajca bile prijaveni vo policijata kako
is~eznati (vo period koga istite bile prisiluvani na seksualna razmena od treti lica), a trojca
sami prijavile slu~aj na seksualna zloupotreba i ekploatacija od strana na semejstvo ili treti lica.
Trojca od navedenite ispitanici koi rabotat na ulica bile “fa}ani na delo”, odnosno priveduvani
zaradi “oddavawe na prostitucija” (spored ~l. 27 od Zakonot za prekr{oci protiv javniot red i mir na
Makedonija).
Iako stanuva zbor za maloletni lica, vo nitu eden slu~aj ne e povikan socijalen rabotnik, nitu e
povedena dopolnitelna postapka pred organite za socijalna za{tita, osven redovnite policiski
proceduri.
Isto taka, iako glavno ne se zadovolni od odnosot na policijata kon niv, i istiot go objasnuvaat kako
laden, nekorekten, ili “izaziva~ki” so cel da iznudat informacii od niv, nitu eden ispitanik ne
prijavil fizi~ko maltretirawe od strana na policajci - najverojatno poradi vidot na slu~aite vo koi
do{le vo kontakt so policija t.e sitni prekr{oci ili redovni kontroli.
Ispitanikot koj bil priveden zaradi ovozmo`uvawe upotreba na droga go objasnuva odnosot na
policijata kon semejstvoto na privedeniot (AU_FN_ANSU_02p_II).
Site ispitanici vo tekot na istra`uvaweto izjavuvaat deka policijata ne koristi seksualni uslugi
od niv, ili dokolku koristat, vo “civilka”, regularno si ja pla}aat uslugata, me|utoa toj podatok ne se
sovpa|a so podatocite dobieni od strana na terenskite rabotnici koi sekojdnevno rabotat so licata
koi razmenuvaat seksualni uslugi.
58

ZAKONSKA REGULATIVA VO MAKEDONIJA vO KORELACIJA
SO RIZI^NOTO ODNESUVAWE NA ANSU
Vr{eweto, odnosno “oddavaweto na prostitucija”, vo zakonskata regulativa na Makedonija pretstavuva
prekr{ok protiv javniot red i mir (~l. 27 od Zakonot za prekr{uvawe na javniot red i mir na Makedonija,
posledni izmeni vo 1984), dodeka, odredeni, drugi dejstvija povrzani so prostitucijata (podveduvawe,
naveduvawe, pottiknuvawe, ostvaruvawe zarabotuva~ka preku ovomo`uvawe na dobivawe na seksualna
usluga) se tretiraat i kaznuvaat kako krivi~ni dela (~l. 191, Krivi~en zakon na Makedonija, 1996).
Ispitanicite od Skopje voop{to nemaat poznavawa za zakonskata regulativa povrzana so “prostitucijata”,
ne gi poznavaat svoite prava ili obvrski pred zakonot, nitu imat razmisluvano za toa.
Site znaat deka stanuva zbor za nedozvolena aktivnost i deka mo`at da odat vo zatvor ili vo dom.
Pretpostavuvaat deka ima razlika vo zakonot za mladi pod 18 godi{na vozrast i povozrasni, no ne
znaat da objasnat vo {to e razlikata. Del duri pretpostavuvaat deka “Ako e primer pomale~ka, primer,
toa znae{ ne smee toa toga{ zakonot fa}a ako e pogolema primer povozrasna toga{ ne” (AU_MC_ANSU_
11).
Ispitanicite od Strumica vklu~eni vo obrazoviot sistem, imaat pogolemo poznavawe i svesnost za
sopstvenite prava, za diskriminacijata, a del od niv diskutiraat i za potrebata od legalizacija na
seksualnata rabota (AU_FN_ANSU_01c_III).
59

60
ADOLESCENTI
KOI INJEKTIRAAT
DROGI (AID)

ADOLESCENTI KOI
INJEKTIRAAT DROGI (AID)
Voved
Terminot lica koi injektiraat drogi (LID) se odnesuva na site lu|e koi drogite gi administriraat
so injektirawe, povremeno ili postojano. No, ovde treba da se ima predvid deka injektiraweto ne e
sekoga{ edinstven na~in na koj LID gi upotrebuvaat drogite. LID se specifi~na podgrupa od op{tata
grupa lica koi koristat drogi (LKD). Analogno na toa, vo ramkite na LID, isto kako i za LKD, mo`e
da se identifikuvaat dopolnitelni podgrupi spored pol, vozrast, etni~ka pripadnost, op{testven
i obrazoven status, kako i spored drugi kriteriumi koi ja istaknuvaat specifi~nosta na odredena
podgrupa, vo odnos na ostanatite LID.
Specifi~na grupa LID se adolescentite koi injektiraat drogi (AID). AID se karakteriziraat so
visokorizi~ni naviki pri upotrebata na drogi, visokorizi~no seksualno odnesuvawe i relativna
nevidlivost, kako za po{irokata op{testvena zaednica, taka i za ostanatite LKD. Vakvata sokrienost gi
pravi te{ko dostapni za postoe~kite institucii koi nudat uslugi za LKD so {to se zgolemuva nivnata
ranlivost vo odnos na HIV/SIDA i drugi krvno i seksualno prenoslivi infekcii. Poseben faktor koj
vlijae na ranlivosta na LID e postoe~kata zakonska regulativa so koja se ograni~uvaat mo`nostite za
sproveduvawe intervencii so koi }e im se za{titi zdravjeto i }e im se namali ranlivosta.
OP[TI Demografski podatoci ZA AID
Pri istra`uvaweto posebno vnimanie be{e posveteno na dosledno realizirawe na utvrdenata
metodologija za izbor na istra`uva~ki primerok na AID, pridr`uvaj}i se pritoa do kriteriumite za
vklopuvawe na glavnata kategorija ispitanici vo ramkite na prvata vozrasna granica na AID, od 13 do
18 godini. Glavnata namera be{e da se opfati po{irok primerok preku koj }e mo`e da se dobie pojasna
pretstava za karakteristikite na AID, op{testveniot kontekst vo koj egzistiraat i rizi~nite faktori
vo odnos na HIV/SIDA/SPI.
AID od 13-19 godi{na vozrast, od Skopje, Kumanovo i Gostivar be{e prioritetna grupa vo ova
istra`uvawe, pri {to se opfateni 18 ispitanici na vozrast od 17 - 19 godini (54,55%), a dvajca
(6,06%) se na sedumnaesetgodi{na vozrast. Zaradi te{kata dostapnost do AID, kon ovaa vozrast be{e
priklu~ena dopolnitelna grupa AID na vozrast od 19-22 godini, od koja se opfateni 15 ispitanici
(45,45%). Vozrasnata struktura na ispitanicite po gradovi e prika`ana na slednite tabeli.
Vozrasna struktura na intervjuiranite AID.
Vozrast Skopje Kumanovo Gostivar
Vkupno po
vozrast
Broj Broj Broj Broj
22 4 0 1 5
21 2 0 0 2
20 4 1 3 8
20 4 2 3 9
19 3 2 2 7
18 0 2 0 2
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
61

Site ispitanici injektiraat drogi so drugari/ki i/ili poznavaat drugi AID koi se na pribli`no ista
vozrast i pomladi, {to gi potvrduva pretpostavkite za postoewe na pogolem broj AID, vklu~uvaj}i gi
ovde i pomladite od 18 godini (AU_SD_AID_001.doc).
So istra`uvaweto se opfateni 9 (27,27%) `enski, od vkupno 33 ispitanici, a spored izjavite na
ispitanicite ima mnogu `enski AID, no sepak vo pomal broj od ma{kite (AU_IS_AID_001.doc).
Polova struktura na intervjuiranite AID.
Pol Skopje Kumanovo Gostivar Vkupno po pol
Broj Broj Broj Broj
Ma{ki 15 3 6 24
@enski 2 4 3 9
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
So istra`uvaweto bea opfateni AID, deklarirani kako Makedonci, Albanci i Romi, no podatocite
od istra`uvaweto potvrduvaat deka AID se sre}avaat vo site etni~ki zaednici na teritorijata na
Makedonija, iako e te{ko da se zboruva za nivnata procentualna zastapenost (AU_KP_AID_008.doc).
Etni~ka struktura na intervjuiranite AID.
Etni~ka pripadnost Skopje Kumanovo Gostivar
Vkupno po
etni~ka
pripadnost
Broj Broj Broj Broj
Makedonci 10 7 7 24
Albanci 4 0 2 6
Romi 3 0 0 3
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
Najgolemiot broj od ispitanicite, 24 (69,70%) se hristijani, od koi 22 (66,67%) se pravoslavni i 1
(3,03%) e protestant, dodeka 9 ispitanici (27,27%) se muslimani. Samo 1 (3,03%) ispitanik ne se
izjasnil za sopstvenata veroispovest.
Verska struktura na intervjuiranite AID.
Religiozna
pripadnost
Skopje Kumanovo Gostivar
Vkupno po verska
pripadnost
Broj Broj Broj Broj
Hristijani pravoslavni 9 6 7 22
Hristijani protestanti 1 0 0 1
Muslimani 7 0 2 9
Nepoznato 0 1 0 1
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
Osnovno obrazovanie imaat zavr{eno 30 (90,91%) ispitanici, a od niv 3 (9,09%) se studenti, 17 (51,51%)
zavr{ile sredno, 6 (19,35%) se sredno{kolci, a 4 (12,12%) go prekinale {koluvaweto vo tekot na
sredno{kolskiot period, {to kaj eden ispitanik se povrzuva direktno so upotrebata na drogi i stavot
na nastavniot kadar kon upotrebata na drogi (AU_KP_AID_001.doc).
Ostanatite 3 (9,09%) ispitanici nemaat zavr{eno osnovno obrazovanie, od koi 1 (3,03%) ima zavr{eno
samo prvo oddelenie.
Pove}eto AID `iveat so svoite roditeli, a poretko so eden od roditelite ili staratel i so bra}a i/
ili sestri. Najbrojni se ~etiri~lenite semejstva (b=11, 33,33%), samo 1 (3,03%) ispitanik `ivee sam, a
1 (3,03%) ispitanik e bezdomnik od Gostivar zgri`en vo JZO Psihijatriskata bolnica “Skopje”, Skopje,
62

koja vo zimskiot period prifa}a nekolku bezdomni lica koi se lekuvaat so supstituciona terapija 13 .
Samo 2 (6,06%) ispitanici se vo brak, a 1 (3,03%) ispitanik izjavil deka e razveden.
Spored podatocite dobieni od istra`uvaweto mo`e da se zaklu~i deka socijalniot status i klasnata
pripadnost ne pretstavuvaat uslov za izbor na droga i na~in na koj drogata }e se upotrebuva.
Ispitanicite opfateni so istra`uvaweto poteknuvaat od razli~ni tipovi semejstva, po~nuvaj}i od
roditeli koi svoite deca duri i gi eksploatiraat zaradi materijalna dobivka do semejstva vo koi
roditelite rakovodat so sopstveni pretprijatija i zarabotuvaat pove}e od prose~na plata i od osnovata
za zadovoluvawe na tekovnite `ivotni potrebi vo Makedonija, definirani od Dr`avniot zavod za
statistika.
Zdravstveno osiguruvawe koristat 23 (69,70%) ispitanici, 8 (24,24%) ispitanici nemaat zdravstveno
osiguruvawe i 2 (6,06%) ispitanici ne odgovorile na pra{aweto. Osiguruvaweto go koristat preku
roditelite zaradi toa {to sè u{te se u~enici ili se prijaveni preku Agencija za vrabotuvawe na
Makedonija kako nevraboteni lica, vklu~uvaj}i gi i onie koi rabotat, no neprijaveni i bez plateni
pridonesi.
Eksperimentiraweto so drogi po~nuva naj~esto pred polnoletstvoto, odnosno na vozrast pomala od 18
godini (b=31, 93,94%), naj~esto so upotreba na polesni drogi, kako marihuana ili benzodiazepini, a
potoa se preminuva na pote{ki drogi, vklu~uvaj}i gi opijatite i opioidite (On~eva 2003; UNICEF 2002:
82-84, 100-101; SZO/UNODS/UNAIDS 2006: 5). No postojat i lica koi po~nuvaat vedna{ da injektiraat
heroin. Kaj pove}eto ispitanici (b=24, 72,73%) po~etnata vozrast za injektirawe drogi e poniska od
18 godini, 6-mina (18,18%) po~nale da injektiraat na 18 godi{na vozrast, 3 (9,09%) na 20, odnosno 21
godina. Po~etnata vozrast za upotreba na drogi i po~etnata vozrast za injektirawe na drogi e prika`ana
vo slednite tabeli.
Struktura na intervjuiranite AID spored vozrasta koga prv pat upotrebile droga.
Vozrast Skopje Kumanovo Gostivar
Vkupno po
~lenovi
Vozrast Broj Broj Broj Broj
10 godini 1 0 0 1
11 godini 0 0 0 0
12 godini 0 0 1 1
13 godini 3 1 2 6
14 godini 1 2 1 4
15 godini 5 2 2 9
16 godini 4 1 2 7
17 godini 2 1 0 3
18 godini 1 0 1 2
19 godini 0 0 0 0
20 godini 0 0 0 0
21 godini 0 0 0 0
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
13
Zgri`uvaweto na bezdomnite lica koi primaat supstituciona terapija so metadon ne e nadle`nost na JZO
Psihijatriskata bolnica “Skopje”, no vo nedostatok na soodvetni programi se pravi kompromis za zgri`uvawe na
svoite pacienti barem vo zimskiot period.
63

Struktura na intervjuiranite AID spored vozrasta koga prv pat injektirale droga.
Vozrast Skopje Kumanovo Gostivar
Vkupno po
~lenovi
Broj Broj Broj
10 godini 0 0 0 0
11 godini 0 0 0 0
12 godini 0 0 0 0
13 godini 1 0 0 1
14 godini 0 0 0 0
15 godini 2 2 2 6
16 godini 5 1 2 8
17 godini 3 3 3 9
18 godini 4 1 1 6
19 godini 0 0 0 0
20 godini 1 0 0 1
21 godini 1 0 1 2
Vkupno po gradovi 17 7 9 33
OPIS NA SCENATA
Drogite za injektirawe se mnogu dostapni i mo`at da se kupat na pove}e lokacii vo gradovite, a koga
se javuva nedostatok od droga vo gradovite se patuva do sela vo okolinata na Skopje ili vo sosednite
gradovi. Lokaciite na koi se prodavaat drogi za injektirawe se opi{uvaat kako diskretni, sokrieni
od dofatot na policijata i drugite gra|ani, no poznati i dostapni za adolescentite koi upotrebuvaat
drogi, {to osobeno se olesnuva so masovnata upotreba na mobilnite telefoni (AU_RJ_AID_001.doc).
Lokaciite na koi se injektiraat drogite se, isto taka, diskretni i sokrieni od dofatot na policijata
i drugite gra|ani. Dokolku roditelite ne se doma drogata se injektira vo sopstveniot ili vo domot
na drugar, a vo sprotivno se izbira bilo koja diskretna lokacija kako napu{teni objekti, podrumi,
avtomobil, park, domot na dilerot. Vo slu~aite koga apstinencijalnata kriza e posilna od stravot od
prepoznavawe i policiska intervencija, ne se izbira mnogu, i drogata se injektira na otvoren prostor,
ulica, vo u~ili{en dvor, igrali{te i sl., nezavisno od periodot na denot.
“...mo`ebi kaj nekogo doma, kaj {to nema nikoj, ednostavno ili..., odime na nekoi mesta kaj {to e
napu{teno, zapu{teni mesta, nekakvi ku}i, nedogradeni ili takvi raboti.”
“U ~ar{iju se sretnemo, se najdemo bilo kude i idemo posle tra`imo... U ~ar{iju, bilo kude, na
ulicu.” (AU_RJ_AID_001.doc)
Otvorena scena ne postoi nikade vo Makedonija.
Vo postojaniot strav od policijata ili od mo`nosta da bidat prepoznaeni od minuva~ite, AID postojano
gi menuvaat mestata na koi injektiraat drogi, {to gi pravi u{te pote{ko dostapni za programite za
namaluvawe na {teti (AU_AS_AID_003).
Pove}eto ispitanici izrazuvaat `elba i potreba za postoewe legalni mesta na koi slobodno i bezbedno
}e mo`e da se injektiraat drogi, diskretni i bez policisko maltretirawe, kade }e dobivaat sterilen
pribor za injektirawe, soveti i neophodna medicinska nega i socijalni uslugi.
“Da bi bilo dobro da ima na primer edno mesto za kao {o e na primer kao fri{op. Da ima mesto
legalizirano mesto kade {to obo`avateli na marihuana da si konzumiraat. I ja mislam deka od
bezbednosni pri~ini e podobro da ima za iwektirawe posebno nekoj prostor kade }e doa|aat i
}e se iwektiraat, po{to vaka i po vlezovi bockawe. Se ostava {pricot, tuka u vlez, }e se frli
kuker, takvi stvari i taka da e rizi~no, }e isko~at mali deca, }e zgazi na iglata }e se povredi
}e napraj ne{to. Taka da, od bezbednosni pri~ini e podobro taka da podobro e da se otvori nekoj
takov centar legaliziran. Za ednostavno da nema tolku tenzii, da ednostavono znae{ ako vi{e
konzumira{ taa droga ima{ kade i kako.” (AU_KP_AID_003)
64

“Mislam deka treba. Za{to na sekade ima..., mislam, mene ne mi se dopa|a toa, ima mnogu bolesti.
Mmm..., mo`e{ da najde{ {pric kade saka{ u Skopjevo. Isto igla, mo`e da se nabode{ ednostavno.
Mislam deka treba. Ako vi{e toa, neka im dadat eden prostor, neka se drogiraaat. Ako sakaat,
ako si go izbrale toj `ivot, neka se drogiraat. Samo da ne stane..., da ne im pravat na..., drugite
problemi. Za{to da..., ako oni se uni{tuvaat, neka ne uni{tuvaat..., tu|i `ivoti.” (AU_KP_AID_
006)
“Barem }e ima nekoja kontrola razbira{.Nema da se frla nasekade sekade i se{to nema da se
frla niz gradov. Ne daj bo`e da se bocne nekoj od taa rabota samo hepatit. Mo`e da zaka~i sida
nekoja. Zatoa podobro da bide ozna~eno toa mesto ali anonimno izleguvaweto da bide, negoli
niz cel grad da se praj karma ka{ara.” (AU_SD_AID_002)
“Pa, da. Bi sakala. Bi sakala. Taka bi bilo mnogu podobro za site. Toga{ zna~i, neli nie {to
koristime drogi, ne bi..., ete, bi znaele..., deka tamu ni e (nejasno), deka tamu mo`eme da gi pravime
tie raboti. I da ne odime..., kaj {to ima..., narod, kaj {to mo`e nekoj da ne vidi, kaj... Sepak toa e
neubava gletka. A, koga bi postoele takvi mesta, bi znale deka..., toa mesto e za mene, takvite kako
nas i mislam deka mnogu podobro bi bilo, da.” (AU_PP_AID_004.doc)
Individualni karakteristiki i vlijanie
na zaednicata vrz rizikot od HIV/SIDA/SPI pome\u AID
Kratok opis na edno voobi~aeno sekojdnevie
Voobi~aenoto utrinsko budewe zavisi od dnevnite obvrski na ispitanicite, no i od potrebata za drogi,
odnosno od dol`inata na traewe na prethodno zemenata doza. Pove}eto se bez obvrski, so isklu~ok na
u~enicite i onie koi rabotat, no i vrabotenite ispitanici podocna po~nuvaat so rabotnite obvrski
pa, dokolku nemaat apstinencijalna kriza, si dozvoluvaat da spijat podolgo vreme. Najgolem del od
niv se budat vo podocne`nite utrinski ~asovi, a nekolku ispitanici go prespivaat re~isi cel den i
se budat vo popladnevnite ~asovi. Po budeweto, ako nemaat potreba za droga, se rasonuvaat so kafe,
televizija i/ili slu{aat muzika i dogovaraat sredba so drugarite. Dru`eweto e prete`no vo krugot
na dru{tvoto so koe upotrebuvaat drogi, no se dru`at i so vrsnici koi ne upotrebuvaat ili barem ne
injektiraat drogi.
Drogi se upotrebuvaat/injektiraat pred poa|awe na u~ili{te/rabota i/ili vo tekot na ~asovite/
rabotnoto vreme za da se izbegne potencijalnata apstinencijalna kriza i da se zadr`i vnimanieto
na rabotnite obvrski. Treba da se zeme predvid deka upotrebata na drogi ne mora da pretstavuvaa
pre~ka za {koluvaweto, osobeno {to vo prethodniot tekst e objasneto deka pove}eto ispitanici imaat
zavr{eno sredno obrazovanie i pokraj toa {to upotrebuvale drogi vo tekot na {koluvaweto.
Se zabele`uva sklonost kon kriminalni dela koi ne se povrzani so drogi, a se napraveni pod dejstvo
na drogi, no toa ne e pravilo, tuku pove}e individualna sklonost ili prinudenost da se obezbedat
sredstva za slednata doza. Vo poedini slu~ai se raboti za prifa}awe na odnesuvaweto na dru{tvoto
koe, obiduvaj}i se da obezbedi sredstva za droga, ima opasnost da se vovle~e vo pote{ki kriminalni
dela i sudir so zakonot.
Promenite vo voobi~aenoto odnesuvawe, a povrzani so `ivotniot stil zaradi upotrebata na drogi,
stanuvaat zabele`livi vo semejstvoto, se zgolemuvaat somne`ite kaj roditelite, {to doveduva do
semejni raspravii i ignorirawe na roditelskite zabele{ki. Vo semejstvata kade problemot e ve}e
poznat, naj~esto se stava vo pra{awe doverbata kon sopstvenoto dete koe upotrebuva drogi (AU_KP_
AID_004_ops).
Naviki povrzani so injektirawe na drogite
Spored ispitanicite, naj~esto koristeni drogi vo Makedonija se marihuana i heroin (b=33, 100%), se
upotrebuvaat i metadon, ekstazi i trodon/tramadol, a poretko kokain i LSD. ^esto se upotrebuvaat i
benzodiazepinite, no vo nabrojuvaweto gi spomenuvaat duri po potsetuvaweto, {to ostava vpe~atok
deka ne gi smetaat za droga, verojatno zatoa {to naj~esto go injektiraat vo kombinacija so heroin ili
metadon. Naj~esto se injektira heroin (b=33, 100%) i poretko se spomenuva metadon, a ~estotata na
injektirawe zavisi od finansiskata mo}, individualnite potrebi i od dolgotrajnosta na iskustvoto
so injektirawe. Se injektira od nekolku pati nedelno do pet-{est pati na den, odnosno “...zavisi kako }e
se snajde{ so pari, taka konzumira{“ (AU_PP_AID_002.doc), a se slu~uva vo ist den da se upotrebuvaat
dve i pove}e razli~ni vidovi drogi, istovremeno ili posledovatelno (AU_IS_AID_002.doc).
65

Prvata aktivnost na AID, po izleguvaweto od doma, dokolku toa ne go regulirale prethodno, e nabavkata
i injektiraweto droga, a potoa prodol`uvaat so voobi~aenite sekojdnevni aktivnosti kako dru`ewe,
zabava ili opu{tawe vo doma{na atmosfera. Nedostatokot na finansii nekoga{ gi naveduva na kra`bi,
izmami, razmena na seksualni uslugi, preproda`ba ili posreduvawe pri nabavka na drogi. Del od AID
nemaat direkten kontakt so diler i, droga nabavuvaat preku posrednici, intimen partner, drugar, a
postojat individualni slu~ai koga metadon se nabavuva od apteka so falsifikuvani ili nelegalno
izdadeni recepti.
“Od lica {to..., prodavaat. [to koristat. Eve na..., sobirame pari. Ili tie pari ednostavno ja {to
sum gi zela, {to sum gi nabavila, kako..., se znae vi{e kako. Gi davam na nekoe lice {to koristi,
isto od dru{tvoto moe i..., i mi nabavuva.” (AU_PP_AID_003)
“Pa, da. Ako se snajdev ili... Ili kupi{ metadon..., ili..., kupi{..., receptu... [to ja znam. Ili da
(nejasno) s’s wega, on da zeme od apteku ili na moje ime ako zemu od doktora, mada toj pote{ko u
zadwe vreme, da mi napi{e doktor receptu. I da kupu od apteku.” (AU_RJ_AID_001)
“Pa..., {to znam... Od svugde mo`e{ da najde{, od nekoi qude. Znaemo gi tija {to se heroina{i, od
wima zimamo. A, oni nemam pojma, od nekoju apteku..., a i plus na edno devoj~e majka vu, u apteku
raboti. I ona isto, zima od tamo, majka vu mu donasa.” (AU_SA_AID_005)
“Dobro pak sakam da ka`am ili si knap so pari ili si daval kaj dilerot si bez pari doa|a{
tuka zima{ ~isto sterilno sve. Za da ne dojde do situacija da mora{ da bide{ prinuden poradi
krizi da zeme{ da se bocne{ so druga igla, od nekoj drug, so drug {pric i takvi red raboti.”
(AU_KP_AID_003)
“Da edna{ mi se ima slu~eno samo (da zeme tu| pribor, n.z.), i od toga{ zaka~iv hepatit C ... So
ista igla.” (AU_SD_AID_002)
“Ne {to sum ja na{ol, ali edno dva-tri pati mi se slu~ilo, a..., pred nekolku vreme..., pred da
dojdeme vo va{ata organizacija, otpos..., posle toa, koga slu{navme deka se davaat takvi preparati,
toga{, od toga{ vi{e ne sum upotrebuval. Ali mi se slu~ilo dva, tri, pa i ~etiri pati od droga
...edna inekcija i..., i sme ja upotrebile zaedno.” (AU_PP_AID_001)
“Pa, zavisi. Nekad... K’d se nema. K’d se nema, da... Naj~esto... Zavisi. Nekad i..., pu{imo gu, nekad...,
zavisi, kako mo`emo i u kriza ako ne fati. Na primer gledamo {to pobrzo da ga zavr{imo, taka
da ne gledamo kako smo ga toj napravil, kako smo ga spremile, najbitno e da se zadovolimo {to
se vika... Taka da zavisi od situaciju, od vreme.” (AU_SA_AID_001)
“Da. Nekad samo... Edna{ mi se ima slu~eno... da..., da zemam od tu|i... Od drugar zemav... Ne, mi ka`a
deka ima hepatit, a..., a u Dr`avna mu vikale deka ima hepatit, a u MANU mu vikale deka nema
hepatit... Ama go is~istivme.” (AU_SD_AID_001)
Pribor za injektirawe na drogite se nabavuva od apteka ili od programa za razmena na pribor za
injektirawe, no postoi praktika da se upotrebuva i tu|, ve}e upotreben, so {to se zgolemuva rizikot za
prenesuvawe na HIV, hepatitis B i C i drugi KSPI. Praktikata za upotreba na tu|, prethodno upotreben
pribor za injektirawe postoi i pokraj soznanijata za potencijalnite {teti, duri i pokraj soznanieto
deka liceto od koe se pozajmuva priborot najverojatno ima nekoja infekcija, no potrebata da se injektira
drogata e posilna od stravot od posledicite (AU_SA_AID_005).
Injektiraweto drogi e glavna pri~ina koja gi povrzuva AID, go pottiknuva nivnoto dru`ewe i vo situacii
koi ne se direktno povrzani so drogite, a so toa se izdvojuvaat od ostanatite vrsnici. Voobi~aeno,
injektiraweto vo dru{tvo od dvajca ili pove}e AID podrazbira sozdavawe modeli na odnesuvawe, kako
vo me|usebnata komunikacija, taka i kon na~inot na podgotovka i injektirawe na drogata. Modelite
na odnesuvawe i na~inot na komunikacija naj~esto se temelat na dezinformacii i/ili necelosni
informacii {to vlijaat na formiraweto stavovi koi vodat kon rizi~noto odnesuvawe. Podgotovkata
na drogata naj~esto se vr{i vo zaedni~ki sad za podgotovka t.n. “kuker” 14 , {to pretstavuva potencijalen
rizik za prenesuvawe na HIV, hepatitis B i C i drugi KSPI, osobeno dokolku kukerot prethodno bil
upotrebuvan od drugi LID i/ili zaradi na~inot na koj se deli podgotvenata doza. (AU_PP_AID_004.
doc)
14
Kuker podrazbira sad vo koj heroinot se podgotvuva so zagrevawe, pome{an so voda i limontus ili vitamin
C, pri {to komponentite se rastvoraat i me|usebno se me{aat. Kako kuker mo`e da se iskoristi la`ica ili da
se improvizira od metalno kapa~e, dno od limenka i sl., a nekoi programi za razmena na pribor za injektirawe
distribuiraat kukeri specijalno napraveni za vakva namena.
66

Podgotvenata droga se deli na pove}e na~ini, zavisno od me|usebnite odnosi, no najkarakteristi~ni i
potencijalno rizi~ni se :
»
»
»
»
Izvlekuvawe na podgotvenata droga direktno od kukerot, sekoj so svoj {pric, kade e prisuten
rizikot od prenesuvawe HIV, hepatit i drugi KSPI, pri kontaktot na iglata ili {pricot so
kukerot, no i pri eventualno dopirawe na razli~nite igli ili {pricovi vo situacija koga ne se
sterilni.
“Predno polnewe” (front loading) e na~in na delewe koga so eden {pric, so ili bez igla” se izvlekuva
drogata od kukerot, se meri koli~inata i potoa recipro~no se preto~uva, vmetnuvaj}i ja iglata
od polniot {pric vo izlezniot otvor na {pricot vo koj se preto~uva. Vo ovoj slu~aj dovolno e
samo eden del od priborot da bide kontaminiran za da go zagrozi zdravjeto na prisutnite.
“Zadno polnewe” (back loading) e slu~aj vo koj drogata se polni vo eden {pric od koj potoa se
preto~uva vo ostanatite {pricovi niz otvorot za klip na {pricot vo koj se preto~uva. Ovoj na~in
na delewe e pokarakteristi~en za delewe na metadon, zaradi negovata gustina, no postoi visok
rizik zaradi mo`nosta polniot {pric da bide kontaminiran.
Najrizi~en na~in za delewe na drogata e koga polniot {pric se koristi posledovatelno
prenesuvaj}i se od korisnik na korisnik pri {to sekoj injektira po eden dogovoren del od
zaedni~kata droga. Rizikot pri ovoj na~in na injektirawe e neizbe`en zaradi me{aweto na krvta
u{te pri prvoto injektirawe.
Priborot za podgotovka i injektirawe na drogite se frla, mnogu ~esto bez da se vnimava na pravilnoto
i bezbednoto otstranuvawe, sozdavaj}i na toj na~in rizik za potencijalno prenesuvawe na HIV, hepatit
B i C i drugi KPI me|u lu|eto koi nemaat direkten kontakt so drogi. Edinstvena navedena pri~ina za
vakvoto odnesuvawe e stravot da ne bidat otkrieni od roditelite (TB_NN_AID_005).
Odnesuvawe vo kriza
Kaj licata koi ve}e imaat razvieno zavisnost od opijati/opioidi, so prekinuvawe na redovnata
upotreba na ovie supstancii, se javuvaat simptomi na apstinencijalna kriza koi se identifikuvaat kako
“rinoreja (te~ewe na nosot), lakrimacija (obilno solzewe), bolki vo muskulite, studenilo, nae`uvawe
na ko`ata i po 24-48 ~asa se javuvaat gr~evi vo muskulite i stomakot”, no potrebata za drogi ostanuva
i po sti{uvaweto na ovie simptomi (World Health Organization, 1994: withdrawal syndrome). Pojavata na
ovie simptomi zavisi od individualnata tolerancija kon drogata koja se upotrebuva, a koja vo slu~ajot
so opijatite/opioidite postojano se zgolemuva i sozdava potreba za vnesuvawe na pogolemi koli~ini
vo pokratki vremenski intervali (Schaffer Library of Drug Policy; World Health Organization, 1994: tolerance).
Site ispitanici izjavuvaat deka, koga }e pomine dejstvoto na drogata koja je upotrebuvaat (naj~esto
heroin ili metadon) gi ~uvstvuvaat prethodno opi{anite simptomi. Vo takvi slu~ai prioritetno e da
se zeme nova doza droga ili barem privremeno da se smiri krizata so upotreba na sedativi, analgetici
i sli~ni lekarstva koi ja ubla`uvaat krizata dodeka ne se nabavi heroin ili metadon.
Karakteristi~no e {to injektiraweto na drogite se povrzuva i so edna druga pojava koja ja narekuvaat
“iglomanija”, {to se objasnuva kako zavisnost od igla ili od injektirawe. Toa e edna od pri~inite
zo{to povtorno se re{avaat da injektiraat drogi, a vo situaciite koga nemaat droga injektiraat voda
ili nekoja druga te~nost samo za da go dolovat ~uvstvoto na injektirawe (TB_KP_AID_004.doc).
Seksualno odnesuvawe
Seksot pod dejstvo na droga pretstavuva voobi~aena rabota me|u ispitanicite opfateni so
istra`uvaweto. I pokraj afirmativnite odgovori za redovna upotreba na kondom, se zabele`uva
deka toa ne e praktika, osobeno dokolku se raboti za postojan intimen partner. Se sre}avaat razli~ni
stavovi za vlijanieto na drogata koja se reflektira vrz seksualnoto odnesuvawe i svesnosta na liceto
koe ja injektiralo drogata. Na odredeni ispitanici voop{to ne im e va`no dali upotrebuvaat kondom,
dodeka eden ispitanik objasnuva deka heroinot ne ja pomatuva svesta.
“Mi se slu~ilo..., koristam, ama i..., ~esto pati mi se slu~ilo da ne koristam. Da nemam ja ili...,
~ovekot so kogo imam odnosi... Pa, i vo tie momenti ne e bitno dali ima kondom ili nema kondom.”
(AU_PP_AID_004.doc)
“Da, koristam. Da objasnam sakam, zna~i, koga si pod dejstvo na droga ne go gubi{ razumot i ne
si kako koga si pijan. Zna~i vie ste svesen sega samo {to imate nekoja pospanost, ~ustvuvate, a
svesen ste za se. Svesen ste za toa {to go pravite. Taka da i koga imam seks, koristam kondom.”
(AU_AS_AID_001.doc)
67

Seks so pove}e partneri istovremeno pretstavuva retka pojava i im se slu~uva samo na malkumina, no
navedenite primeri od istra`uvaweto poka`uvaat deka takvite praktiki se slu~uvaat pod dejstvo na
droga.
Studija na slu~aj
(AU_SA_AID_001)
Eva 15 ima sedumnaeset godini i `ivee so svoite roditeli i postariot brat koj vo periodot koga
e praveno intervjuto be{e na izdr`uvawe zatvorska kazna poradi trgovija so drogi. Pravoto na
{koluvawe go izgubila zatoa {to dve godini ja povtoruvala prvata godina od srednoto u~ili{te.
Tatko & e otpu{ten od rabota zaradi prekumerna upotreba na alkohol, a voop{to ne znae {to
raboti majka &. Nema zdravstveno osiguruvawe, a pari~nata socijalna pomo{ koja ja primale
im e ukinata, no se somneva deka mo`ebi majka & gi zema parite i ne gi spodeluva so drugite
doma{ni.
Eva voop{to ne e zadovolna od odnosite vo svoeto semejstvo, nitu od nivnata materijalna sostojba
vo koja, spored opisot nemaat nitu osnovni aparati vo doma}instvo koi gi ima sekoe prose~no
sovremeno semejstvo.
Prvoto seksualno iskustvo Eva go imala nekade na 14-godi{na vozrast, prinudena od majka & da
mu ovozmo`i seksualni uslugi na nejziniot {ef.
„...naterena be{e na toj i mora{e da ga prifatu... Majka mi. Pa..., ona tamo {to rabote{e u ednu
fabriku i... {efa da vu dade pogolemu platu, da vu dade ja da idu s’s wega, i takoj... nemam {to.
Kako mo`u da reagiram. Ja ne}e{e sprotivstavuva{e se, ali ne mo`u. ...ako saka{ ovoj, ako saka{
onoj, a d’k mora{ toj da ga pravi{, mora{...”
Seksualnite odnosi so {efot na majka & prodol`uvaat i vo idnina, a upotrebata na kondom zavisi
od negovoto raspolo`enie. Eva znae deka seksot bez kondom pretstavuva rizik za prenesuvawe na
HIV i drugi SPI, no nema sila da se sprotivstavi.
Eva sega ima mom~e koj & e postojan intimen partner, no prodol`uva da razmenuva seksualni
uslugi za da dojde do drogi. Drogite po~nala da gi upotrebuva so svojot brat, no bidej}i toj e vo
zatvor sega toa go pravi so svoeto mom~e. Koga injektira drogi so mom~eto voop{to ne vnimava na
upotrebata na sterilen pribor za injektirawe.
Naj~esto... Zavisi. Nekad i..., pu{imo gu, nekad..., zavisi, kako mo`emo i u kriza ako ne fati. Na
primer gledamo {to pobrzo da ga zavr{imo, taka da ne gledamo kako smo ga toj napravile, kako
smo ga spremile, najbitno e da se zadovolimo {to se vika.
Eva nekolku meseci bila smestena i vo dom za maloletnici (poradi upotreba na drogi), no
odnosite vo ustanovata bile razo~aruva~ki lo{i, a i po izleguvaweto trpi poni`uvawa i
maltretirawe od policijata. Mnogu e razo~arana od svetot vo koj `ivee i od odnesuvaweto na
nadle`nite institucii. Svesna e deka ima prava, ama koga se obidela da prijavi vo policija deka
e maltretirana od majka & ne dobila nikakva povratna reakcija zaradi {to se somneva deka majka
& ima vrski vo policijata.
Eva voop{to ne se razlikuva od ostanatite vrsnici, samo `ivee vo svet vo koj ne postoi
poddr`uva~ka okolina za mladite.
Prethodniot primer pretstavuva voved vo slednite temi koi se odnesuvaat na vlijanieto na po{irokata
op{testvena zaednica i zakonskata regulativa vrz adolescentite koi upotrebuvaat drogi.
Koga se zboruva za interakcijata me|u AID i po{irokata op{testvena zaednica se nametnuva pra{aweto
dali, kolku i kako po{irokata op{testvena zaednica vlijae na AID? Vo slu~ajov, kako glavni faktori
vo op{testvenata zaednica se zemeni semejstvoto, prijatelite i sosedite - kako direktno opkru`uvawe
na AID, i obrazovnite, zdravstvenite i socijalnite ustanovi, policijata i pravniot sistem - kako
nadle`ni institucii, koi se zasegnati ili bi trebalo da bidat zasegnati so pri~inite i posledicite
15
Imeto e izmisleno i nema nikakva vrska so vistinskata li~nost.
68

od upotrebata na drogi. Stavovite vo prodol`enie se izvedeni niz prizmata na AID opfateni so
istra`uvaweto.
Vlijanie na zaednicata
Semejstvo
Razbirlivi se stravot i somnevawata na roditelite deka nivnite deca mo`e da po~nat da upotrebuvaat
ili ve}e upotrebuvaat drogi, no razre{uvaweto na ovie pra{awa se mnogu ~uvstvitelni i baraat golemo
vnimanie, osobeno ako adolescentite ne sakaat da razgovaraat za toa (AU_AS_AID_001.doc).
Pri soznanieto deka nivnoto dete upotrebuva drogi, upatuvaweto na lekuvawe pretstavuva edna
od voobi~aenite reakcii na {okiranite i zbuneti roditeli za nadomestuvawe na vnimanieto koe
pretpostavuvaat deka ne mu go pru`ile, no vakvite reakcii po~esto doveduvaat do sprotiven efekt
i do semejni raspravii, za{to AID gi sfa}aat kako pritisok i nerazbirawe od strana na roditelite.
AID se krijat i gi ignoriraat razgovorite i sovetite na roditelite, la`at deka ne upotrebuvaat drogi,
deka }e se otka`at, a koristat i drugi izgovori i opravduvawa, svesni deka te{ko mo`e da se otka`at
od injektiraweto opijati/opioidi (AU_PP_AID_009).
Interesno e toa {to, i onie AID koi znaat deka mo`e da dobijat poddr{ka od svoite roditeli se
pla{at da ja pobaraat (AU_PP_AID_001).
Sprotivno na AID koi dobivaat nekakva poddr{ka od svoite roditeli, vo prethodno opi{aniot slu~aj
so Eva se istaknuva nepovolnata semejna situacija koja gi naveduva mladite da upotrebuvaat drogi i
gi stava vo u{te podlaboka marginalizacija i rizi~no odnesuvawe. Postojat i individualni slu~ai
koga AID po~nuvaat da injektiraat drogi sledej}i go primerot na postarite rodnini ili prijateli so
podolgo iskustvo. Nekoi AID gi naveduvaat pomladite rodnini i/ili prijateli na upotrebata na drogi
zaradi finansiska korist (AU_RJ_AID_002.doc).
Vo tekot na istra`uvaweto ne e zabele`an nitu eden slu~aj kade roditelite na AID se obidele da
nau~at pove}e za drogite i za na~inite kako da im pomognat na svoite deca, nitu slu~aj kade se vklu~ile
vo poorganizirana akcija, vo u~ili{tata i drugite nadle`ni institucii, i sli~ni aktivnosti (Rosenbaum,
2007: 17-21).
Prijateli
Stigmatizacijata od po{irokata op{testvena zaednica gi pritiska AID se pove}e da se dru`at vo
izolirani krugovi, so drugi lica koi upotrebuvaat/injektiraat drogi i gi pravi u{te ponedostapni
za postoe~kite zdravstveni i socijalni uslugi. Vo ramkite na ovie izolirani krugovi se sozdavaat
karakteristi~ni oblici na odnesuvawe i komunikacija (kako {to e opi{ano so prethodnite primeri),
koi vodat kon zgolemuvawe na rizikot za prenesuvawe na HIV, hepatit B i C i drugi KSPI. Nekoi AID
se dru`at i so lica koi ne upotrebuvaat opijati/opioidi i dobivaat poddr{ka ili razbirawe od niv,
{to pretstavuva uslov za drugaruvaweto, a ostanatite gi imaat prekinato site relacii so prijatelite
koi ne upotrebuvaat opijati/opioidi.
Intimen partner
Pove}eto AID koi imaat postojan intimen partner, injektiraat drogi zaedno so partnerot upotrebuvaj}i
zaedni~ki pribor za injektirawe i praktikuvaj}i seks bez kondom. Rizi~noto injektirawe i rizi~niot
seks gi opravduvaat so me|usebnata doverba, no site imaat povremeni, nekoga{ neza{titeni, seksualni
odnosi so drugi partneri, a im se slu~uva da upotrebat i tu|, nesterilen pribor za injektirawe.
@enskite ispitanici potvrduvaat deka razmenuvaat seksualni uslugi za pari i/ili za droga, bez
navika za redovna upotreba na kondom i pokraj toa {to imaat neza{titen seks so postojanite intimni
partneri. AID koi imaat intimen partner koj ne upotrebuva drogi, gi krijat svoite naviki povrzani so
drogite od partnerot, a dokolku partnerot e zapoznaen so situacijata, se obiduva da pomogne bez da go
nametnuva sopstvenoto mislewe.
U~ili{te
Postoi praktika da se upotrebuvaat drogi pred i/ili na u~ili{nite ~asovi za da se izbegne
apstinencijalnata kriza. Nastavniot kadar e svesen deka vo u~ili{tata ima u~enici koi upotrebuvaat
drogi i postojat inicijativi da im se pomogne na ovie u~enici da prestanat so toa, no se dobiva vpe~atok
deka nivnite napori se bezuspe{ni. Nivnite napori se pove}e samoinicijativni sovetuvawa, naso~eni
69

samo kon individualci i motivirani, edinstveno od idejata za celosna apstinencija na u~enicite koi
se prepoznaeni deka upotrebuvaat drogi. Postojat i slu~ai koga u~enikot otkrien deka injektira drogi
bil isteruvan od u~ili{teto na inicijativa na eden nastavnik (AU_PP_AID_001).
Institucii koi nudat uslugi na AID
Zdravstveni institucii
Spored Ustavot na Makedonija, na sekoj gra|anin “mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita i
istovremeno se opredeluva i dol`nosta gra|aninot da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i
zdravjeto na drugite (~l. 39 od Pravilnikot). AID opfateni so istra`uvaweto retko iska`uvaat potreba
za zdravstveni tretmani koi ne se povrzani so upotrebata na drogi i {tetite predizvikani zaradi
nivnoto injektirawe. Vo retkite slu~ai na pojava na apcesi, tromboflembiti i sli~ni zdravstveni
naru{uvawa, predizvikani od dolgotrajno i nepravilno injektirawe, AID se obra}aat vo programite
za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi. Ovde treba da se napomene deka vakvi programi postojot
vo gradovite opfateni so istra`uvaweto, no ne vo site gradovi za koi ima soznanija deka ima AID.
Za voobi~aenite zdravstveni naru{uvawa (nastinka i grip) dobivaat pomo{ od mati~nite lekari, no
postojat slu~ai kade medicinskite lica zapoznaeni so nivnite naviki, im prefrluvaat ili se obiduvaat
da gi sovetuvaat, no na na~in nepopularen za AID. Nikoj od ispitanicite opfateni so istra`uvaweto
ne bil odbien pri barawe lekarska pomo{, no se naveduvaat primeri za drugi LID na koi im bila
odbiena medicinska pomo{ (AU_RJ_AID_001.doc).
Site AID nemaat potreba da se lekuvaat od zavisnost a, del od onie koi bile na nekakov tretman,
se lekuvale zaradi insistirawe na roditelite, bez primena na supstituciona terapija, popularno
nare~en “suva detoksikacija”, no bez podolgoro~ni rezultati. Ima slu~ai koga roditelite nastojuvaat
da gi ubedat svoite deca da se lekuvaat so sopstvena terapija, favoriziraj}i ja samo silnata volja.
Nema mnogu AID koi se lekuvaat so supstituciona terapija, popularno nare~ena “metadonska terapija”,
najmnogu zaradi nedostatokot na potreba za lekuvawe na zavisnost, no i zaradi “visokiot prag” za
priem na ovie tretmani za AID (Gajdayis-Kne`evi} i dr., 48). Dopolnitelni pote{kotii pri lekuvaweto
so metadon se nepostoeweto programi za supstitucionen tretman vo gradovite vo Makedonija kade
ima LID, ili ograni~enite kapaciteti na postoe~kite programi. Vo Kumanovo, vakva programa be{e
otvorena vo 2005 godina, vo Gostivar voop{to ne postoi programa za tretman so supstituciona terapija,
a najstarata vakva programa vo Makedonija, koja se nao|a vo Skopje, ve}e nekolku godini e zatvorena za
priem na novi lica zavisni od drogi. Site dosega{ni obidi da se otvorat u{te nekolku novi centri
vo Skopje bea bezuspe{ni. Ovie inicijativi naiduvaat na otpor od site faktori vo op{testveniot
`ivot po~nuvaj}i od zdravstvenite rabotnici, lokalnata samouprava i od naselenieto. Vo uslovi na
pove}estepena stigmatizacijata kon LID, vklu~uvaj}i gi i AID, ne samo {to se ote`nuvaat uslovite za
nivno uspe{no lekuvawe, tuku se prekr{uvaat i nivnite prava na zdravstvena za{tita, a se zgolemuva
rizikot od pro{iruvawe na HIV/SIDA, hepatit B i C i drugi KSPI.
Institucii za socijalni raboti
AID ne se obiduvaat da kontaktiraat so centrite za socijalni raboti, nitu se zapoznaeni so nivnata
funkcija i uslugite koi tie gi ovozmo`uvaat. Edinstvenoto povrzuvawe go pravat samo preku
pari~nata pomo{, popularno nare~ena “socijalna pomo{”, koja ja dobivaat nivnite roditeli, zaradi
niskiot socijalen status. Malkuminata AID koi kontaktiraat so centrite za socijalni raboti, tamu se
dovedeni poradi maloletni~ka delikvencija, semejno nasilstvo ili sli~en socijalen problem, a potoa
niz razgovor e utvrdeno deka upotrebuvaat/injektiraat drogi. Uslugite koi centrite za socijalna
gri`a gi ovozmo`uvaat (soglasno izmenite vo Zakonot za socijalna za{tita od 2004 godina, za LID,
vklu~uvaj}i gi AID) se: dnevno zgri`uvawe “na licata koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi
i drugi psihotropni supstanci i na ~lenovite na nivnite semejstva, sovetodavni uslugi, informirawe,
sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti” (Trajanoski,
2005: 48). No, se dobiva vpe~atok deka malkuminata AID vklu~eni vo ovaa programa se prinudeni da
prisustvuvaat na sovetuvawata, zaradi odredena zakonska kaznena merka i sekoga{ vo prisustvo na
roditel.
Prethodno preraska`aniot primer so Eva, ja istaknuva nezainteresiranosta na centrite za socijalni
raboti za AID i nivnite potrebi.
70

Nevladini organizacii
Mnogu AID nemaat soznanija za zdru`enijata na gra|ani koi ovozmo`uvaat uslugi i poddr{ka za LKD,
nitu pomislile deka mo`at da dobijat pomo{ od vakvite organizacii. Onie AID koi se zapoznaeni so
dejnosta na gra|anskite organizacii koi rabotat na problematikata na drogite, koristat uslugi samo
od programite za namaluvawe na {teti i od sovetuvali{tata za drogi, i voop{to nemaat soznanija za
drugi organizacii koi nudat pomo{ i uslugi za AID. Iskoristenosta na postoe~kite uslugi za LKD e
mala, naj~esto zaradi zakonskite ograni~uvawa za rabota so AID, no i zaradi toa {to mnogu AID sè u{te
ne se identifikuvaat sebesi so rizicite od problemati~nata upotreba na drogi 16 . Rizikot predizvikan
zaradi nesoodvetnite zakoni se odnesuva i na nabavkata na sterilen pribor za injektirawe koj naj~esto
se kupuva od apteka ili mo`e da se dobie od programite za razmena na pribor za injektirawe, no ovde
se pojavuva zakonskata pre~ka za distribucija na sterilen pribor za injektirawe na lica pomladi od
18 godini (AU_KP_AID_007).
Site ispitanici izrazuvaat zadovolstvo od rabotata na programite za namaluvawe na {teti i ja
naglasuvaat potrebata za pro{iruvawe na nivnite aktivnosti za soodveten odgovor na potrebite na
AID.
Odnosi so policijata
Site AID, koi imale kontakt so policija zaradi drogi ili zaradi somnevawe za drogi, izjavuvaat
deka bile psihi~ki i/ili fizi~ki maltretirani, a dokolku policijata im najde droga ili pribor za
injektirawe im gi odzema (AU_IS_AID_004).
Vklu~enosta na policijata vo politikata na namaluvawe na pobaruva~kata odi do tamu {to,
registriranite AID gi presretnuva i pretresuva na javni mesta nastojuvaj}i da pronajde droga kaj niv.
Interesno e {to policijata ja priveduva Eva koga }e ja fati so droga, no ne mo`e{e da i pomogne koga
ja prijavila sopstvenata majka za maltretirawe i naveduvawe na razmena na seksualni uslugi (Vidi:
Studija na slu~ajot, vo prethodniot tekst).
Represivnite merki koi policijata gi koristi za namaluvawe na pobaruva~kata na drogi predizvikuvaat
strav i pogolema skrienost na AID i gi pravat te{ko dostapni za programite i uslugite za prevencija
na HIV/SIDA, hepatit B i C i ostanatite KSPI, a toa osobeno ja potencira nivnata ranlivost.
Zakonskata regulativa vo Makedonija vo korelacija
so rizi^noto odnesuvawe na AID
Spored Nacionalna programa za suzbivawe na zloupotreba na drogata i nedozvolenata trgovija so droga,
u{te vo 1996 godina bilo planirano donesuvawe poseben zakon za drogi no, i po site napori vo minatite
godini, takov zakon sè u{te ne postoi, a policijata raboti spored zastareni zakoni (Trajanoski, 2005, 1;
28). So postoe~kite zakoni, pokraj proizvodstvoto i trgovijata so drogi, se kaznuvaat i poseduvaweto
(nezavisno od vidot i koli~inata na drogata) i upotrebata na drogi 17 , zaradi {to ima predvideno
pari~ni i zatvorski kazni, no nivnata primena vlijae na prodlabo~uvaweto na marginalizacija na AID.
Stigmatizacijata kon osuduvanite lica i licata koi izdr`uvale zatvorska kazna, se nadovrzuva na
stigmatizcijata so koja se soo~uvaat licata koi upotrebuvaat drogi, multipliciraj}i gi na toj na~in
nivoata na marginalizacijata i ote`nuvaj}i go procesot na resocijalizacija.
Golem broj AID vo Makedonija ne ja poznavaat zakonskata regulativa za drogi, a i onie koi tvrdat
deka ja poznavaat, ne deluvaat dovolno informirani. Site mo`at da napravat gruba kategorizacija na
vidovite drogi, no ne mo`at da razberat kako e mo`no site drogi da imaat ist tretman vo zakonot. AID
smetaat deka nivniot pristap do programite za namaluvawe na {teti i do drugi zdravstveni, socijalni
i obrazovni slu`bi i uslugi treba da bide reguliran so zakon.
16
Spored Evropskiot monitoring centar za drogi i zavisnost od drogi, pod problemati~na upotreba na drogi se
podrazbira “injektirawe ili dolgoro~na/postojana upotreba na opijati, kokain i/ili amfetamini” (EMCDDA,
2006).
17
Spored ~len 43 od zakonot za proizvodstvo i promet so opojni drogi od 1991 godina i spored Zakonot za
prekr{oci protiv javniot red i mir, poseduvaweto i upotrebuvaweto na drogi vo Republika Makedonija se kaznuva
so soodvetna pari~na ili zatvorska kazna (Trajanoski, 2005: 35-38).
71

Referenci
Sne`ana VRANGALOVA
2006. Misterijata na seksualnata orientacija, sovremeni koncepti i makedonski perspektivi, EGAL,
Skopje, 2006, 228.
WHO (World Health Organisation)
1996. Commercial Sexual Exploitation of Children: The Health And Psychosocial Dimensions. (Paper presented
at the World Congress against Sexual Exploitation of Children, Stockholm, Sweden)
Amanda Davies
2001. Sex Exchange Behaviour. On behalf of the Department of Families. Queensland
Grabosky, P., & et al.
1998. The Commercial Sexual Exploitation of Children: A stocktake and analysis for Australia’s National
Action Plan. Canberra: Australian Institute of Criminology.
Commonwealth of Australia
2000. Tomorrow’s Children: Australia’s National Plan of Action Against the Commercial Sexual Exploitation
of Children., Canberra: Department of Family and Community Services.
Saunders, P.
1998. Sexual Trafficking and Forced Prostitution of Children. (Paper presented at the Journalists’ Seminar,
New York.)
Manderson, L., Bennett, L. R., & Sheldrake, M.
1999. Sex, Social institutions, and social structure: Anthropological contributions to the study of sexuality.
(Annual Review of Sex Research, 10, 184-199.)
Dekov V., Igwatova L., Jankuloski H., Kostovski D., To{eva M.
2006. Namaluvawe na {teti i HIV: Prira~nik, HOPS, Skopje.
Network of Sex Work Projects in collaboration with AHRTAG
1999. Making sex work safe, London, UK
Slavica GAJDAYIS-KNE@EVI], Liljana IGWATOVA, Stavre GRAMOV
2005 Upatstvo so protokol za primena na metadonot pri tretmanot na opijatna zavisnost, (Skopje:
Centar za prevencija i tretman na zloupotreba i zavisnost od drogi i drugi psihoaktivni supstancii
vo Kisela Voda, JZO Psihijatriska bolnica “Skopje”, 2005).
Vawa DIMITRIEVSKI, Eleonora STOJANOVI]
2004 Rizi~no odnesuvawe na intravenskite korisnici na drogi vo Republika Makedonija i faktori
koi doveduvaat do rizi~noto odnesuvawe, (izve{taj dostaven do HOPS - Opcii za zdrav `ivot,
vo rakopis, 2004).
DRUG POLICY ALLIANCE
2006 Reducing Harm: Treatment and Beyond, Safer Injection Rooms, (Drug Policy Alliance, 2006), http://
www.drugpolicy.org/reducingharm/saferinjecti/.
DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA
2006 Potro{uva~ka ko{nica, ceni i plati, juli, avgust i septemvri 2006, (Skopje: Dr`aven zavod
za statistika na Republika Makedonija, 2006), http://www.stat.gov.mk/statistiki.
asp?ss=08.03&rbs=1.
Silvana ON^EVA
2003 Stavovi i odnesuvawe na mladite vo vrska so drogite i nasoki za primarna prevencija na zloupotrebata
na drogi vo Republika Makedonija. (Magisterski trud). (Skopje: Univerzitet Sv. Kiril
i Metodij, Medicinski Fakultet Skopje, 2003).
72

SZO/UNODS/UNAIDS
2006 Supstituciona terapija za odr`uvawe vo vodewe pacienti so opioidna zavisnost i prevencija
na HIV/SIDA, Izlo`uvawe na stavovite na SZO/ONKDK/ONSIDA, (Skopje: Makedonska mre`a za
namaluvawe na {teti, 2006).
(http://www.mhrn.org.mk/biblioteka/supstituciona_terapija_za_odrzuvanje.pdf).
SCHAFFER LIBRARY OF DRUG POLICY
1988 How bad is Heroin Withdrawal, (Schaffer Library of Drug Policy, izvadok od: Jara A. Krivanek,
Heroin, Myths and Reality, (Allen & Unwin, 1988)),
http://www.druglibrary.org/schaffer/heroin/herowith.htm.
@arko TRAJANOSKI
2005 Politikata na Republika Makedonija za borba protiv drogite, (analiza na zakonskata regulativa
za drogi vo Republika Makedonija, vo rakopis, 2006).
UNICEF
2002 Rapid Assessment and Response to Risk-Prone Sexual Behaviour and Use of Psychoactive Substances
in Highly Vulnerable Groups of Young People Aged 10 To 24 in the Republic of Macedonia,
UNICEF 2002,
http:/www.cpha.ca/English/intprog/hiv_prev/rarmaced.pdf#search=’RAR%20% Macedonia.
HOPS - OPCII ZA ZDRAV @IVOT
2006 Opijatno predozirawe vo Republika Makedonija, Prevalenca, rizi~ni faktori i intervencii,
(Skopje: HOPS - Opcii za zdrav `ivot, 2006).
73

Lista na kratenki
AID – Adolescenti koi injetiraat drogi
AIEA – Arhiv na Institutot za etnologija i antropologija
ANSU – Adolescenti koi nudat seksualni uslugi
APNR – Adolescenti pod najgolem rizik
BEP – Brza etnografska procenka
EGAL – Equality for gays and lesbians (Ednakvost za gejovi i lezbejki)
ECPAT – End Child Prostitution, Child Pornography and Trafficking of Children
for Sexual Purposes
ID – Injektirawe drogi
IE – Istra`uva~ki edinici
IEA – Institut za etnologija i antropologija
KI – Klu~en informator
KPI – Krvno prenoslivi infekcii
KSA – Komercijalni seksualni aktivnosti
KSED - Komercijalnoto seksualno ekploatirawe na decata
KSR – Komercijalni seksualni rabotnici
KSPI – Krvno i seksualno prenoslivi infekcii
LGBT – Lezbejki, gej, biseksualci i transeksualci
LID – Lica {to injektiraat drogi
LKD – Lica koi koristat drogi
MASSO – Makedonska asocijacija za slobodna seksualna orientacija
MVR – Ministerstvo za vnatre{ni raboti
MZ – Ministerstvo za zdravstvo
MIA – Makedonska interetni~ka asocijacija
MMN[ – Makedonska mre`a za namaluvawe {teti
MSM – Ma`i koi imaat seks so ma`i
PMF – Prirodno-matemati~ki fakultet
RZZZ – Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita
SZO – Svetska zdravstvena organizacija
SIP – Specifi~ni istra`uva~ki pra{awa
SPI – Seksualno Prenoslivi Infekcii
SR – Seksualna rabota
SRZ – Seksualno i Reproduktivno Zdravje
TI – Terenski istra`uva~i
UKIM – Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”
HERA – (Asocijacija za zdravstvena edukacija i istra`uvawe)
HOPS – Healthy Options Project Skopje (Opcii za zdrav `ivot, Skopje)
CG^P – Centar za gra|anski i ~ovekovi prava
CSR – Centri za socijalna rabota
74

Istorijat na Proektot
Na po~etokot na 2006 godina, po inicijativa na Makedonskata mre`a za namaluvawe na {teti, prakti~no
pretstavuvana od NVO HOPS od Skopje, zapo~naa razgovori so pretstavnici od Institutot za etnologija
i antropologija na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” od Skopje. Celta na ovie razgovori
be{e da se otpo~ne so realizacija na efektivno povrzuvawe na nevladiniot sektor i akademskite,
nau~noistra`uva~ki i obrazovni institucii za da se podobrat pove}e aspekti od pristapot kon
op{testveno marginaliziranite grupi vo Makedonija, stavaj}i poseben akcent na odredeni celni grupi
kako {to se adolescentite koi, na bilo koj na~in, se najizlo`eni i podlo`ni na rizicite od prenesuvawe
na HIV/SIDA i SPI.
Pritoa, be{e utvrdeno deka ovoj proces na povrzuvawe treba da se realizira kako multifunkcionalen
i pove}estepen priod, vo koj kontinuirano }e se realiziraat prakti~ni programi niz koi }e se nadgraduvaat
kapacitetite na dvete strani, kako vo sferata na prakti~noto realizirawe na istra`uva~ki proekti,
taka i vo prakti~nata primena na dobienite rezultati, niz formi na planirawe intervenciski
strategii i prakti~na rabota so op{testveno marginaliziranite, ranlivi grupi vo Makedonija. Na toj
na~in, dvete strani smetaa deka e najdobro da se sozdade jadrena grupa lu|e od sferata na naukata i
praksata so cel, pokoordinirano da se realiziraat proektni aktivnosti, od kreirawe na istra`uva~ki
proekt, preku negova realizacija do prakti~na implementacija i sproveduvawe na intervencii na
razli~ni nivoa vo dr`avata, od lokalno do dr`avno nivo.
Kako rezultat na ovie razgovori be{e potpi{an Dogovor za razbirawe i me|usebna sorabotka pome|u
MMN[ i IEA. So toa, me|u ostanatoto, IEA go otpo~na procesot za sozdavawe Centar za istra`uvawe
i rabota so op{testveno marginalizirani grupi, kako mesto na spojuvawe na teorijata i praksata, na
istra`uvaweto i implementacija, na upotrebata na razli~ni istra`uva~ki metodologii i analizi,
mesto kade }e se sozdade jadrena grupa {to }e raboti na proekti naso~eni kon podobruvawe na uslovite
na op{testveno marginaliziranite grupi.
Paralelno so ovie procesi, pretstavnici na MMN[ i IEA zapo~naa so razgovori i osmisluvawe proekt,
~ija celna populacija }e bidat adolescentite koi se pod najgolem rizik od HIV/SIDA/SPI vo Makedonija,
a pritoa i izbor na najsoodvetna istra`uva~ka metodologija za dobivawe relevantni podatoci
od koi bi se izvlekle soodvetni planovi za sozdavawe strategii i intervencii za podobruvawe na
uslovite na APNR. Na po~etokot na 2006 godina (januari-mart) zapo~naa razgovori so pretstavnici na
Kancelarijata na UNICEF vo Skopje kako mo`na zainteresirana strana vo finansiraweto, no istovremeno
i nivno partnersko vklu~uvawe vo realizacija na Proektot.
Trening seminar za kvalitativna studija na APNR (Bitola, maj 2006)
Vo maj 2006 godina, vo Bitola, be{e organiziran Seminar za obuka za kvalitativna studija na APNR, na
koj prisustvuvaa pretstavnici od inicira~kite institucii (IEA i MMN[ vo koja i formalno ~lenuvaat
site podolu spomenati NVO), kako i od drugi relevantni institucii povrzani so pra{awata na APNR i
za{titata od HIV/SIDA/SPI, Ministerstvoto za zdravstvo (MZ), Republi~kiot zavod za zdravstvena
za{tita (RZZ), Institutot za sociologija, Institutot za socijalna rabota i socijalna politika. Kako
pretstavnci na MMN[ prisustvuvaa nevladini organizacii, posebno onie koi rabotat so specifi~nite
celni grupi, HOPS (rabota so lica koi injektiraat drogi, programi za namaluvawe {teti i komercijalni
seksualni rabotnici), Centarot za socijalni rabotnici (SOS linija za pomo{ i informirawe na lica
vo vrska so zloupotreba na drogi i soveti za namaluvawe {teti), HERA (HIV/SPI pier edukacija pome|u
{kolska mladina i op{testveno marginalizirani grupi), EGAL (rabota na promocija na seksualnoto
zdravje i pravata na MSM populacijata) i MIA (HIV/SPI pier edukacija pome|u {kolska mladina i
op{testveno marginalizirani grupi ).
Vo procesot na organizirawe na Seminarot, soglasno prethodno utvrdenite prioriteti za realizacija
na Proektot, bea utvrdeni tri glavni celi:
I. Da se organizira edukacija za jadrenata istra`uva~ka grupa individualci so razli~na stru~na
i nau~na proviniencija, kako da osmislat i realiziraat specifi~na istra`uva~ka studija za
APNR so poseben akcent na realizirawe kvalitativno istra`uvawe;
75

II. Da se osmisli i razvie istra`uva~ki protokol (istra`uva~ki pra{awa, metodi i tehniki za sobirawe
podatoci, analiza, korelacija na celite i rezultatite, predlozi za prakti~na primena
na rezultatite i kreirawe intervenciska strategija)
III. Da se razmenat iskustva okolu prednostite i negativnite strani pri koristeweto na kvantitativnata
i kvalitativnata analiza vo studija za APNR i diskutirawe na “najdobrite praktiki”
pri rabota so APNR.
Seminarot go vode{e g-|a Joana Bu{a (Joanna Busza) od Centarot za populacioni studii (Center for
population studies), pri Londonskoto u~ili{te za higiena i tropska medicina (London School for Hygiene
and Tropical Medicine).
Na Seminarot, najprvo be{e organizirana edukacija i razmena na iskustvata pome|u u~esnicite za
realizacija na kvalitativni istra`uvawa i analizi, razgleduvaj}i gi pritoa pozitivnite i negativnite
strani na ovoj metodolo{ki pristap, kako i iskustvata pri rabota so APNR vo drugi zemji vo regionot
i vo svetot. Od strana na predava~ot, bea prezentirani nekolku “najdobri praktiki” od kvalitativni
istra`uvawa, koi, glavno, bea rezultat na nejzinata li~na terenska i nau~noistra`uva~ka rabota, {to
dopolnitelno be{e dobar primer za ilustracija na istra`uvaniot problem. Isto taka, bea prezentirani
i nekoi iskustva od Makedonija, posebno od dotoga{nite iskustva na IEA vo rabotata na istra`uva~ko
pole so APNR.
Najcelishodnata rabota realizirana na Seminarot be{e prakti~nata podgotovka i razrabotka na pove}e
detali vo vrska so idejata, koja prethodno ne be{e dovolno iskristalizirana, a be{e povrzana so vidot,
celite i rezultatite od istra`uvaweto. Na krajot na Seminarot ve}e be{e izraboten generaliziran
nacrt protokol za pretstojniot istra`uva~ki proekt. Pridobivkite od ovoj del od Seminarot se
pove}ekratni, so ogled na faktot {to, za prvpat neposredno u~estvuvaa site zasegnati strani, od
samiot po~etok vo procesot na kreirawe na proektnata aktivnost, ~ija glavna cel e realizacija na
studija koja treba da ja otkrie slikata i situacijata so APNR vo Makedonija, nivnoto odnesuvawe, kako
i povrzanosta na vlijanieto na op{testvenata zaednica vo zgolemuvawe na rizi~noto odnesuvawe kaj
ovaa populacija.
Po razrabotkata i finaliziraweto na nacrt protokolot i predlog proektot na IEA, kon krajot na mesec
maj, Proektot be{e podnesen vo Kancelarijata na UNICEF vo Skopje. So potpi{uvaweto na dogovorot
za partnerska sorabotka pome|u UNICEF i IEA, od 01. juli 2006 godina zapo~na realiziraweto na
proektot Mapirawe i studijata zasnovana na istra`uvaweto vo zaednicata na APNR od HIV/SIDA/SPI
vo Makedonija.
Seminar za obuka na terenski istra`uva~i (TI) (juni 2006)
Trgnuvaj}i od pretpostavkata deka celnata grupa APNR, posebno nekoi nejzini podgrupi, spa|aat vo
kategorijata isklu~itelno te{ko dostapni za realizirawe na istra`uvawe, kako i poradi faktot {to
realizacijata na Proektot be{e planirano da se slu~uva od bazata (korenite) kon vrvot, smetavme
deka, i teoriski i metodolo{ki, najcelishodno e terenskoto istra`uvawe vo lokalnite zaednici
da go realiziraat lica koi se pripadnici na lokalnata zaednica i imaat direktni vrski so celnata
grupa. Poradi toa, se nametna potrebata od vospostavuvawe mre`a kontakti so lica koi, ili rabotat
so celnata grupa na teren (pretstavnici na terenskite rabotnici na nevladini organizacii), ili se
pripadnici, sega{ni ili porane{ni, na celnata grupa. Na toj na~in, smetavme deka najlesno }e mo`e
da se vospostavi direkten kontakt so pripadnicite na APNR, koi vo na{eto okru`uvawe, posebno koga
stanuva zbor za adolescenti, se isklu~itelno skrieni, neprepoznatlivi, maskirani ili se slu`at so
mimikrija. Od druga strana, vtorata, no isto tolku va`na cel kolku i prvata, be{e so vklu~uvaweto
na pripadnici od lokalnata zaednica ili od samata celna grupa vo istra`uvaweto, niz obukite i
realizacijata na Proektot da se postigne zgolemuvawe na kapacitetite i podobruvawe na nivoto na
educiranost, so {to vo idnina bi mo`elo da se o~ekuva pogolema samoinicijativnost, samostojnost i
podobar kvalitet na realiziranite proektni aktivnosti na lokalno nivo.
Vo tekot na mesec juni be{e napravena selekcija na u~esnicite na seminarot za obuka na terenski
istra`uva~i, pri {to, glavno bea povikani onolku lica kolku, spored protokolot, se potrebni za
nepre~ena realizacija na terenskoto istra`uvawe.
I pokraj relativno voedna~enata istra`uva~ka metodologija pri rabotata na teren, poradi problemski
razli~nite istra`uva~ki sodr`ini, posledovatelno bea organizirani tri seminari za obuka na terenski
istra`uva~i (TI) koi }e rabotat so MSM, ANSU i AID. Pri~inata zo{to se realiziraa tri oddelni
seminari be{e faktot {to, vo delot od prakti~nata rabota na u~esnicite, bea izgotveni specifi~nite
istra`uva~ki pra{awa (SIP), spored koi TI ja organiziraa terenskata istra`uva~ka rabota.
76

Na obukite, najprvo se rabote{e na identifikacijata na sekoja od oddelnite grupi APNR: MSM, ANSU i
AID, so cel terenskite rabotnici da mo`at samite, na teren, da procenat i identifikuvaat pripadnici
na celnite grupi. Vo procesot na identifikacija na celnite grupi se diskutira{e za pove}e razli~ni
formi na identifikacija, pri {to, poseben akcent be{e staven na identifikacijata na pripadnicite
na oddelnite grupi APNR od strana na po{irokata op{testvena zaednica i samoidentifikacija {to,
prakti~no i naj~esto se razlikuva i, mo`e da sozdade pove}e konfuzii dokolku, istra`uva~ite odnapred
ne znaat nekoi teoriski postavki vo vrska so toa. Vo na{iot slu~aj, ovoj segment od obukata be{e mnogu
va`en poradi toa {to nekoi od terenskite istra`uva~i se aktuelni ili porane{ni, pripadnici na
celnite grupi.
Vtor zna~aen segment vo obukite be{e pra{aweto okolu pri~inite poradi koi istra`uvanite celni
grupi vo na{iot op{testven, kulturen i politi~ki kontekst, pomalku ili pove}e, se isklu~itelno te{ko
dostapni, {to zna~i deka te{ko mo`e da se identifikuvaat i prepoznaat. Na obukite podetalno se
razgleduvaa pri~inite koi, vo na{eto okru`uvawe, pridonesuvaat ovie grupi adolescenti da se tolku
prikrieni. Bea izvedeni nekolku zaklu~oci deka:
»
»
»
»
»
Se obiduvaat da go skrijat svoeto odnesuvawe poradi faktot {to vo nekoi zaednici se smeta za
op{testveno neprifatlivo ili, od strana na dr`avata, se smeta za nezakonsko;
Postojat lo{i iskustva so vlastite ili so uslugite na centrite (pogolem del od aktivnostite
{to gi pravat adolescentite pripadnici na nekoi od ovie podgrupi vo na{ata dr`ava so zakon se
proglaseni kako neprifatlivi, poradi {to adolescentite toa go pravat skri{no);
Otsustvo na ~uvstvo na pripadnost na nitu edna zaednica (glavno poradi negativniot stav na
zaednicata kon niv i sudirot na stavovi na li~no nivo);
Ne ~uvstvuvaat potreba da bidat dostapni za bilo koja potreba;
Okolinata ne znae deka voop{to postojat (glavno poradi ignorantskiot odnos na zaednicata kon
ovie pojavi ili poradi stereotipiziranite pretstavi deka “takvi grupi lu|e” ne mo`e da postojat
pome|u niv, tuku se nekade daleku od niv).
Kako rezultat na zaklu~ocite za pri~inite poradi koi APNR se isklu~itelno te{ko dostapni, vo tekot
na Seminarot, u~esnicite bea obu~uvani za mo`nite na~ini, pristapi i prakti~ni tehniki i metodi kako
da se stigne do ispitanicite, a pritoa da ne se naru{i, nitu metodolo{kiot protokol na istra`uvaweto,
nitu privatnosta i anonimnosta na ispitanicite. Podetalno vo vrska so metodologijata na izbor na
istra`uva~kiot primerok, t.e. za tehnikite na vmre`uvawe i regrutirawe ispitanici i za metodologijata
na realiziraweto na terenskoto istra`uvawe e diskutirano vo prethodniot del.
Potoa, se pristapi kon obuka za prakti~na terenska istra`uva~ka rabota i vodewe terenski bele{ki,
pri {to bea razraboteni osnovnite vidovi terenski bele{ki, kako i etapite i na~inite na ispi{uvawe
na terenskite bele{ki. Ovoj del od obukata be{e posebno akcentiran, so ogled na toa {to pogolemiot
del od vklu~enite lica kako terenski istra`uva~i nemaa prethodni, nitu teoriski, nitu prakti~ni
obuki a, od druga strana, sozdavaweto etnografski zapis e su{tinski za sozdavawe relevantni izvori
za natamo{na analiza. Za pogolem del od primenetite tehniki za sobirawe terenski podatoci (kako
{to se nabquduvaweto, mapiraweto i sl.), terenskite bele{ki se edinstveniot izvor i svedo{tvo za
realiziranoto terensko istra`uvawe. Dobro napravenite terenski bele{ki se preduslov za dobro zasnovana
analiza i interpretacija na podatocite.
Na kraj, vo tretiot del od obukite, u~esnicite zaedno so asistentite istra`uva~i i mentorite, rabotea
vrz sozdavawe na specifi~nite istra`uva~ki pra{awa (SIP), koi pretstavuvaat osnova za standardizirano
i unificirano realizirawe na terenskoto istra`uvawe, posebno pri pravewe intervju, razgovor
so fokus grupa i sl. Zna~i, sostaveni se pra{alnici, ili poto~no potsetnici za vodewe razgovor so
informatorite, za sekoja oddelna podgrupa: MSM, ANSU, AID, potoa sostaveni se posebni pra{alnici
za vodewe razgovori so fokusni grupi i nekoi drugi pra{alnici za rabota so klu~ni informatori i
drugi lica koi, na bilo koj na~in, se povrzani so nekoja od specifi~nite celni grupi.
Vo prakti~niot del od obukata, u~esnicite ve`baa rabota na teren koristej}i gi sovladanite teoriski
znaewa i tehni~kite sredstva za bele`ewe podatoci (digitalni diktafoni) so koi, pove}eto od niv, se
sretnaa za prvpat.
Obuki za rabota so softver za kvalitativna obrabotka na podatoci (Atlas.ti)
Za polesna i profesionalna sistematizacija, klasifikacija i obrabotka na materijalite se koristi
specijalen softver za kvalitativna obrabotka na podatoci Atlas.ti. Poradi toa, pred po~etokot na
vnesuvaweto na podatocite vo softverot, be{e potrebno da se organiziraat obuki, na asistentite
istra`uva~i i mentorite, za prakti~no koristewe na softverot.
77

IZVADOCI OD SNIMENITE TERENSKI MATERIJALI
(AU_SJ_MSM_003_01.doc)
“Istra`.: Dali ima{ ne{to zavr{eno?
Inf.: Samo vtoro oddelenie.
Istra`.: Zo{to samo tolku si zavr{il?
Inf.: Pa bev vo Germanija i morav da zaminam i taka...
Istra`.: Dali `ivee{e vo Germanija i kolku vreme?
Inf.: Prvo bev vo [vajcarija sedum godini pa posle vo Germanija dve godini...”
(AU_DD_MSM_003_01.doc)
“Naj~esto na internet… Pa vaka, ima zna~i mirc programa… I ima kanal Gaymacedonia kaj{to
gej-populacijata si ostava nikovi i ednostavno se baraat koj {to saka so ma{ko. I tuka sum
na{ol dosta od moite partneri vo minatoto… Mircot zna~i od pred ~etiri - pet meseci, sum
napravil i svoj profil na Gayromeo, toa e mislam germanska veb-strana koja{to pomaga za naoxawe
na partner ili... partner bilo za avantura, bilo za vrska, zavisi {to saka{. Ostava{ svoj
profil, kao kratka biografija, {to bara{, {to saka{. Normalno diskretno e i ima{ kontakt so
lu|e od celiot svet, pa i od Makedonija...” (AU_DD_MSM_003.doc)
(AU_ZJ_MSM_001.doc)
» Lokacija: Kafule
“Pa vaka, imam preku drugari zapoznaeno i imam sretnato u kafi~ot, diskotekata kaj{to izlagame,
kaj{to izlagam. I taka, ottamu...”
(AU_ZJ_MSM_002.doc)
“Pa, ... Toa e gej-klub... Gej-klub i toa u centarot na Skopje, iska~aat gej osobi, mnogu prijatno...
(AU_GC_MSM_001.doc)
“...isto taka, ideme i na `urki, zna~i gej-`urki koi{to gi organiziraat...”
(AU_SJ_MSM_002_01.doc)
“SJ: Kade se sretnuva{ so seksualnite partneri?
?: Pa poretko idam so nepoznati, a pove}e imam seks so de~ko mi. Samo nekoga{ ako se znam so
nekoj pove}e od kaj nas, vo romska naselba od Skopje, toga{ idam so niv, }e se sretneme na ulica,
}e si zaka`eme i toa...”
(AU_DD_MSM_003_02.doc)
“Inf.: Sum slu{nal za HIV/SIDA, zna~i sum slu{nal preku u~ili{ta, preku spisanija, preku
medii, taka da dobro mi e poznat poimot HIV/SIDA. Spored mene kao da e bolest na dvaeset i
prviot vek. Zna~i ne se zastapeni samo mladite i starite. I toa...
Istra`.: [to znae{ ne{to op{to za SIDA-ta?
Inf.: Za SIDA - ta. Pa za SIDA - ta {to da ka`am...Taa e bolest koja{to se prenesuva naj~esto
preku polov odnos, bilo kaj ma{ko i ma{ko ili kaj ma{ko i `ensko, a ne sum siguren kaj `ensko
i `ensko... Zna~i se prenesuva preku polov odnos. Sum informiran deka vo mali koli~ini se
prenesuva i preku goltawe na plunka, preku krvta. Zna~i najmnogu preku analniot ili vaginalniot
seks. I toa. I deka e opasna. I deka e smrtonosna bolest. Sè u{te nema lek...”
(AU_KI_MSM_001a.doc)
“So otvaraweto na prostoriite na EGAL vo edna Romska naselba vo Skopje, se sretnavme so malku
porazli~na grupa na lica, odnosno so romskata populacija, kade {to nivoto na obrazovanie e
mnogu ponisko - prose~noto nivo na obrazovanie e mnogu ponisko vo odnos na ostanatite da
ka`eme. I tuka zabele`itelno se vide razlikata vo znaeweto i vo niv, zna~i internata razlika
vo poznavawata. Zna~i, naj~esto onie lica koi posetuvaat nastava posle osnovnoto obrazovanie
imaat malku pogolemi... ne malku tuku dosta pogolemi informacii, dodeka kaj onie koi svoeto
obrazovanie ne go zavr{ile, duri ni osnovnoto, ili imaat samo osnovno obrazovanie, imaat
mnogu pomala informiranost za HIV/SIDA-ta...”
78

(AU_SJ_MSM_003_02.doc)
Istra`.: Objasni mi malce pove}e {to znae{ za SIDA?
Inf.: Kako da ti objasnam?
Istra`.: Pa kako se prenesuva?
Inf.: Pa ako ti si zarazen i ako nie imame analen seks, oralen seks, toga{ mo`am i jas da se
zarazam i tolku. [to znam, sum zaboravil. Samo znam deka se umira od SIDAta.
(AU_SJ_MSM_001_02.doc)
Istra`.: Dali nekoga{ si slu{nal za HIV/SIDA?
Inf.: Mene mi imaat ka`ano, no ne mi e mnogu jasno.
Istra`.: Si slu{nal ama neznae{ {to e toa?
Inf.: Da, ama ni{to neznam.
(AU_AM_MSM_003_01.doc)
Istra`.: Dali si slu{nal za nekoi seksualno prenoslivi infekcii?
Inf.: Pa da. Hepatitis, sifilis, gonoreja, klamidija... Dosta ni tapanea u {kolo.
Istra`.: Dali znae{ nekoi simptomi na tie infekcii?
Inf.: Pa simptomi... Ne znam, nekoi otekuvawa na polovite organi, crvenila...
(AU_SJ_MSM_003_03.doc)
Istra`.: Dali si slu{nal nekoga{ za prenosliva infekcija?
Inf.: sum slu{nal. Mnogu pati sum razgovaral za infekciite i gi imam zapi{ano na hartija, vo
momentov mi e doma toa.
Istra`.: Koi prenoslivi infekcii?
Inf.: sum slu{nal za SIDA, za Triper, virusot HIV {to se fa}a posle SIDA i u{te mnogu
raboti mislam deka sum slu{nal, no vo momentov ne mo`e da mi tekne.
(AU_AM_MSM_003_02.doc)
Istra`.: A znae{ za{to se upotrebuvaat?
Inf.: Za olesnuvawe na seksot. Naj~esto se upotrebuvaat pri analniot seks.
Istra`.: Dobro. Za...kako misli{ za da go olesnat?
Inf.: Zna~i da...da ovozmo`at zna~i po...polesno lizgawe (se sme{ka), ne znam kako da ka`am...
Da go pro{irat anusot.
(AU_AM_MSM_003_03.doc)
Istra`.: Si slu{nal li za lubrikant i koja e negovata namena?
Inf.: Da sum slu{nal za lubrikanti
Istra`.: Za {to go koristi{?
Inf.: Pa go koristam za analen seks, podobro e za mene bidej}i ne me boli. I podobro e {to ne
e na suvo, taka e polo{o.
(AU_DD_MSM_001_01.doc)
“Istra`.: A koja uloga ja saka{ vo seksot?
Inf.: Aktiv.
Istra`.: A {to podrazbira{ pod toa aktiv?
Inf.: Zna~i jas sum dominantniot (se smee)...”
(AU_SJ_MSM_002_02.doc)
“Istra`.: [to misli{, dali si pripadnik na LGBT-populacijata?
Inf.: Ne. Voop{to ne sum, zatoa {to ne}am da sum poznat i ne e dobro toa.
(AU_ZJ_MSM_002.doc)
“Istra`.: A koga ima{ seks koja uloga pove}e ja preferira{? Se misli na aktiven, pasiven?
Inf.: Pasivna. (se sme{ka)
Istra`.:Pasivnata uloga. A si bil li nekoga{ aktiven?
Inf.: Ne.”
(AU_AM_MSM_002.doc)
Istra`.: A ka`i mi koja uloga pove}e ja saka{ pri seksot? Aktiv ili pasiv? [o poi{e ti odgovara?
Inf.: Jas sum uni...
79

(AU_DD_MSM_001_02.doc)
“Istra`.: Dobro. A koi na~ini naj~esto gi korsti{ kako seks? Mislam oral, anal, masturbirawe,
riming? Ili...znae{ li {to e riming?
Inf.:Da.
Istra`.: Dobro.
Inf.: Naj~esto oralen i analen.”
(AU_RK_MSM_004.doc)
“Istra`.: A, na~in na seks {o naj~esto go koriste{? Omilen tip na seks; analen, oralen, masturbirawe
ili ne{to sli~no?
Inf.: Sè. Oralen ne preferiram ba{.”
(AU_SJ_MSM_001_03.doc)
“Istra`.: Kakov seks naj~esto ima{? Zna~i: analen, oralen ili masturbirawe?
Inf.: [to naj~esto?...Pove}e pu{am.
Istra`.:Zo{to naj~esto oralen seks?
Inf.: Zatoa {to nekoga{ koga nemam vo plan, ne sum spremen (klistriran) ina~e bi go
napravil.
Istra`.: A zo{to saka{ analen?
Inf.: Samo koga vo momentot }e najde{ nekoj.
Istra`.: Slu~ajno?
Inf.: Da no drugo e koga }e ti ka`e nekoj odnapred da se spremi{, i bi napravil sè.”
(AU_ZJ_MSM_003.doc)
• Situacija A: Odbivnost - Makedonec kon Romi
“Istra`.: E sea dali ti e bitno kakva e nivnata etni~ka pripadnost?
Inf.: Aaa bitno mi e, se razbira. (se smeat) Zna~i...Ne znam, mislam deka nikoa{ ne bi imal
seksualen odnos so Rom.
Istra`.: So Rom. Za{to?
Inf.: Ne znam, ne mo`am da si objasnam.
Istra`.:Ima{ nekoja predrasuda kon Romite?
Inf.: Nemam ni predrasudi ni stereotipi, tuku nekako odbivni mi se, ne znam zo{to. Stvarno,
navistina ima {to se navistina ~isti zna~i, vnimavaat na sebe no... Ne mo`am da si go objasnam
toa... Ednostavno ne mo`am da prifatam.”
(AU_AM_MSM_003_04.doc)
• Situacija B: Odbivnost - Makedonec kon Albanec/hristijanin kon musliman
“Istra`.: Dali vr{i{ selekcija ka`i mi, na partnerite spored nivnata etni~ka i verska pripadnost?
Inf.:Pa dobro, da re~eme, li~no izbegnuvam kontakti so pripadnici na...
Istra`.: So Albanci?
Inf.: So Alba... Ne, op{to, so muslimani...
Istra`.: So muslimani.
Inf.: E sea toa ne e... Zna~i ne go praam toa svesno - duri otkako }e go napraam sfa}am deka e
potsvesno zatoa {o, kako da ka`am, taka me u~ele i taka... Ne znam, imam nekoi, pomalku imam
nekoi predrasudi deka rabotite taka idat i nie sme na edna strana oni se na druga strana -
iako ja ne se smetam za pripadnik na niedna verska...”
(AU_DD_MSM_003_03.doc)
• Situacija V: Prifa}awe - Makedonec hristijanin so ostanati
“Istra`.: Dobro. A dali vr{i{ selekcija na partnerite spored verska pripadnost?
Inf.: Ne. Spored mene site luxe sme ednakvi bez razlika na etni~ka, verska pripadnost. Zna~i
nemam granici, ne sum rasist ednostavno.”
(AU_ZJ_MSM_001_02.doc)
• Situacija G: Prifa}awe - Makedonci so Albanci
“Inf.: Mene ne mi vlijae, mada poznavam mnogu na koi {to im vlijae. Zna~i mnogu druga~ie
razmisluvaat ako doznaat deka e Albanec. Pa imam dosta prijateli, gej prijateli koi{to mnogu
poi{e se palat na Albanci otkolku na nekoj koj {to e od nivnata, neli, etni~ka pripadnost. Ne
znam zo{to e toa taka. Izgleda deka ima nametnato nekoja si varijanta kao deka Albancite,
neli, va`at kao za pogolemi eba~i{ta... ili... nemam pojma.”
80

(AU_SJ_MSM_001_04.doc)
• Situacija D: Odbivnost - Rom musliman kon hristijani
“Istra`.: Dali nekoga{ si pravel selekcija na partnerite da e: Rom, Makedonec, Tur~in?
Inf.: Da, samo se~en da e.
Istra`.: Zo{to samo muslimani?
Inf.: Pa podobro e koga }e ja ise~at ko`i~kata, pohigienski e.
Istra`.: Misli{ deka muslimanite pove}e vnimavaat na higiena?
Inf.: Da. Po~isti se.
(AU_SJ_MSM_003_04.doc)
• Situacija \: Odbivnost - Rom kon Albanci
“Istra`.: Dali nekoga{ gi izbira{ tvoite partneri, Makedonec, Rom, [iptar...? Dali toa ti
va`no?
Inf.: Pa da gi biram. Iskreno da ti ka`am pove}e odam so Romi, a so [iptari pomalku.
Istra`.: Zo{to?
Inf.: Pa se pla{am od [iptarite da bidam so niv.
Istra`.: Zo{to se pla{i{?
Inf.: Pa neznam {to mo`e da mi napravat, ima gadni [iptari, a so Romite sum posloboden
bidej}i i jas sum Rom.”
(AU_DD_MSM_001_03.doc)
“Istra`.: Kako izgleda, dali ti e biten izgledot na partnerot? Da re~eme stilot na oblakawe,
na...
Inf.: Pa toa da. Mislam ne e pak presuden faktor me|utoa je del od...
Istra`.: Zna~i na~inot na koj{to se oblekuva?
Inf.: Pa na~inot na koj{to se oblekuva, kako izgleda zna~i...”
(AU_ZJ_MSM_003_02.doc)
Istra`.: OK. A nivniot fizi~ki izgled?
Inf.:Zna~i pretpo~itam ubavi.
Istra`.: Da se ubavi. Ubavi spored tvojot kriterium, taka?
Inf.: Spored mojot kriterium, da.”
(AU_GC_MSM_001_03.doc)
“Dali e feminiziran...? Zna~i jas biram ma{ka osoba ne biram `enska osoba. Da biram `enska
osoba }e sum bil biseksualec, strejt }e sum bil, zna~i }e sum odel so `enski. So samoto toa ako
nekoj e feminiziran saka da nalikuva na `ensko. Zna~i biram ma{ka osoba... Zna~i baram ma{ko,
ne baram `ensko. ]e povtoram, deka da sum baral `ensko }e sum bil sosema ne{to drugo, a ne
ova {to sum sega.”
(AU_DD_MSM_001_04.doc)
“Istra`.: A ti ima{ `elba za heteroseksualni ma`i?
Inf.: Da, ponekoga{.
Istra`.: Za{to pa za niv?
Inf.: Pa onaka, mi se poatraktivni.
Istra`.: Vo koja smisla poatraktivni?
Inf.: Pa...zatoa {to oni se neli samo hetero opredeleni dodeka jas sum neli kako biseksualec
i nekoga{ mi se dopa|a neli taja odlu~nost, odnosno ednostrana nivna opredelenost vo smisla
na seksualnata opredelba.”
(AU_DD_MSM_002.doc)
Istra`.: Si bil nekoga{ so heteroseksualen ma`?
Inf.: Ne.
Istra`.: A ima{ `elba?
Inf.: Pa...da. (se sme{ka)
Istra`.: Za{to, {to e toa {to te privlekuva kaj nego?
Inf.: Pa {to znam. Ne znam, mo`ebi zatoa {to e nedopirlivo ne{to, ne{to {o sakam da e...Ne
mo`am da ti objasnam sega me|utoa bi sakal.
(AU_ZJ_MSM_001_03.doc)
“Sum imal prilika da imam onaka, preku internet (se sme{ka). Onaka, ~ovekot be{e dovolno
iskren i mi ka`a deka e toa taka, deka on ima brak, deka ima deca. Ama ne se ~uvstvuvam ubavo
dodeka go pravam toa. Totalno mislam deka e pogre{no.”
81

(AU_SJ_MSM_001_05.doc)
Istra`.: Si imal li seks so nekoj koj e `enet?
Inf.: [to e `enet? Da. Ako mi se dopa|a, da.
Istra`.: Zo{to?
Inf.: Pa poiskusni se. Znaat da te vodat. Ima i dobri be}ari, no `enetite se poiskusni, bidej}i
imaat sè pominato. Znaat koga treba da svr{at, a koga ne. Znaat kako da te prevrtat i toa.
Istra`.: Kako misli{ da te prevrtat?
Inf.: Pa toj da te vrti a ne ti nego.
Istra`.: Vo {to?
Inf.: Vo seks da te vodi, da te svrti, sè da ti napravi.
(AU_SJ_MSM_001_06.doc)
“Pa imav nekade osum-devet godini, imav so eden, toj mi be{e bratu~ed i so nego prvpat go
probav toa, no toga{ ne be{e so moja volja tuku be{e so sila. No jas taka po~nav...”
(AU_AM_MSM_002_02.doc)
“Moeto prvo seksualno iskustvo be{e na trinaes i pol godini... Koa po~nav da ose}am deka mi se
dopa|aat ma{ki. I taka, zapoznav preku internet, se dogovorivme i otidov kaj nego, znae{... Toa
be{e prviot...”
(AU_ZJ_MSM_003_03.doc)
“Prviot seksualen odnos, zna~i, mi be{e so `ensko ina~e sum... ponatamo{nite so ma{ko... Pa
koga po~nav taka prva godina, pred da po~nam prva dali edna nedela, navlegov vo gej svetot, no
pred toa zna~i bev ~ista strejt li~nost i zna~i sum odel so devojki i so niv sum imal seksualen
odnos...”
(AU_GC_MSM_001_04.doc)
“...~esto mewavawe na partneri jas iskreno ne po~ituvam ne znam nekako mi e ko da upotrebi{
mastika i da ja frli{. Mislam taka se ~ustvuvam kako krpa nekoja. Ne sakam ~esto mewavawe
na partneri mo`e mnogu e smelo i mnogu e sme{no i degutantno da prajme muabet mo`i jas
sonuvam za nekoja vrska. Nesomneno e deka nekoj den }e se slu~i onaka kako jas {to sakam, no
te{ko... Da, praktikuvam mnogu vrski... ne}am ~esto mewavawe na partneri no fakt e deka vo
Skopje mo`e te{ko da opstane edna vrska da trae ne, znam barem edno tri-~etiri meseci. Toa e
mnogu te{ko...”
(AU_SJ_MSM_003_05)
“Sega sum vo vrska so eden ve}e dve i pol godini, no ako nekoj drug mi se svi|a bi bil so nego
edna{ da mu zavr{am rabota...”
(AU_SJ_MSM_001_07.doc)
“Istra`.: Kolku ~esto gi menuva{ partnerite, na mesec, na godina ili na den?
Inf.: Pa zavisi. Nekoga{ na edna nedela, eden, nekoga{ na ~etiri dena...”
(AU_ZJ_MSM_003_04.doc)
“Istra`.: Dobro. E sea kolku ~esto so tvoite seksualni partneri si koristel kondom pri seksot?
Inf.:Sekoga{.
Istra`.: Sekoga{? Nikoga{ ne ti se slu~ilo...
Inf.: Sekoga{. Nikoga{ ne mi se slu~ilo.
Istra`.: Dobro.
Inf.: Kolku i da insistira zna~i partnerot nikoga{ ne mi se slu~ilo i nema ni da mi se slu~i.
(se sme{ka)
Istra`.: Dobro, toa za analniot seks zborime.
Inf.: Da...”
(AU_ZJ_MSM_002_02.doc)
“Inf.: Pa praktikuvam da koristam ali nekoga{, nekolku pati ne sum koristel... Pove}e sum
koristel. Nekolku pati... Dva - tri pati ne...”
(AU_SJ_MSM_003_06.doc)
“Istra`.: Dali ~esto koristi{ kondom za analen seks?
Inf.: So de~ko mi ne koristam.
Istra`.: Zo{to?
82

Inf.: Zatoa {to znam {to ~ovek e. Ve}e dve i pol godini sum so nego i da ti ka`am iskreno,
to~no e deka treba da se za{titi{ so kondom, no mene mi e podobro bez kondom, no samo so nego,
so drugite go koristam...”
(AU_DD_MSM_002_02.doc)
“Istra`.: A zna~i...koristi{ pri oralen seks za{tita?
Inf.: Ne.
Istra`.: Ne? Nikoga{?
Inf.: Pa dosega ne...”
(AU_DD_MSM_003_04.doc)
“Istra`.: A pri oralen?
Inf.: Nikoga{.
Istra`.: Za{to?
Inf.: Pa ne znam, mislam deka nema potreba. Iako znam deka e opasno, ne koristam kondom...”
(AU_DD_MSM_003_05.doc)
“Istra`.: Koga go bira{ seksualniot partner dali ti e va`no dali go poznava{ ili ne? Zna~i
dali si imal nekoga{ seksualen odnos so partner koj{to ne go poznava{, toga{ go zapoznava{ i
odma si imal seks?
Inf.: Vaka sega, gledaj}i vo... na primer, na gej svetot vo Makedonija koj{to e mnogu mal, koj{to
sè u{te ne e legaliziran, bi rekol deka na{ata zemja i na{iot mentalitet ne dozvoluvaat
premnogu da mo`e{ da izbere{ ili da go zapoznae{, taka da se e kako na brzawe ili na...ili so
nekoj strav. I ne znam kako da ka`am. Zna~i ne deka...Zna~i sum imal seks bukvalno so lu|e {to
malku {to gi poznavam, bi rekol.
(AU_AM_MSM_004.doc)
Istra`.: Ka`i mi dali nekoga{ si imal partner koj {to ne go poznava{? E sea ovdeka se misli
na toa da, ednostavno go sobere{ od nekade razbira{, go nosi{ doma i kraj.
Inf.: Da te razbiram. Ne. Prete`no imam dva-trojca drugari na koi mo`am da im veruvam i
deka oni vlijaat na partneri i ako mi bide preporu~en toga{ jas znam deka e OK i mo`no e da se
desi ne{to u{te prvata ve~er koe ja ne praktikuvam. Mnogu retko imam takvi ispadi. Zna~i prvo
malku dru`ewe...
(AU_AM_MSM_008.doc)
Istra`.: Ka`i mi dali nekad si imal partner {to ne go poznava{, onaka {o ti se svi|a, se
zapoznavate na nekoja `urka i idete u krevet bez... malku muabet, bez... zapoznavawe?
Inf.: Aaaa, konkretno bez mnogu muabet, mislam... aaa... so prvo zapoznavawe mi se slu~ilo, da!
Zavisi dali...
Istra`.: Dobro neli jas sum toj i toj, ednostavno se svi|ate idete u krevet i tolku!
Inf.: Pa tolku... ne vedna{, ali da se slu~ilo.
(AU_DD_MSM_002_03.doc)
“Istra`.: Dobro. A dali nekoga{ si imal nekakvo seksualno iskustvo so partner koj{to ne go
poznava{? Ne si go zapoznal prethodno, zna~i ne ste se dru`ele, ne si go...ne znae{ ni{to za
nego, a da ima{ seksualen odnos so nego?
Inf.: Mi se slu~ilo.
Istra`.: Dobro. I koga, kako? Mo`e{ da mi ka`e{ ne{to za toa pove}e?
Inf.: Pa da, toa be{e pred nekolku meseci i kontaktiravme so eden prijatel, se vidovme, pievme
kafe. Bez mnogu muabetewe i se slu~i toa {to se slu~i.
Istra`.: I toga{ koristevte za{tita?
Inf.: Da.”
(AU_AM_MSM_002_03.doc)
“Istra`.: Dobro. Dali si imal seksualni odnosi so partner koj{to ne go poznava{? Razbira{?
^isto onaka ide{, na mirc primer eve, po{o ti odi{ na mirc, gi zapoznava{.
Inf.:Da.
Istra`.: Se zapoznava{, se sretnuvate i idete kaj nego na seks, razbira{? Bez prethodno da se
zapoznaete, ova - ona...
Inf.: Pa ne mi se slu~ilo.
Istra`.: Razbira{? Direkno, ajde kaj mene u stan, da zavr{ime rabota i tolku. Ti se slu~uva
toa?
Inf.: Ne. Ne mi se slu~ilo.”
83

(AU_ZJ_MSM_002_03.doc)
“Istra`.: A ti treba li nekoga{ ili dali ti se slu~ilo nekoga{ da upotrebuva{ stimulativni
sredstva od tipot na drogi, alkohol, pred da ima{ seks?
Inf.: Ne. Ne pijam, ne se drogiram. (se sme{ka)
Istra`.: Ne mislev samo na piewe. Mo`e ne{to i da {mrkne{. (se smee)
Inf.: Ne, toa ne.
Istra`.: Tablet~e nekoe, ne{o?
Inf.: Ne.
Istra`.: OK. Ka`i mi...a po tvoe mislewe dali misli{ deka toa, drogata, alkoholot, koga bi se
napil pove}e, eve ne upotrebuva{...dosega ne si upotrebuval nikoga{ droga?
Inf.: Ne.
Istra`.: Ne. Alkoholot dali bi mo`elo da...A si piel alkohol nekoga{?
Inf.: Ne. Osven ona edno (nerazb.) sok~e. (se smee)
Istra`.: Dobro. Zna~i vo princip ne ni pie{ alkohol, taka?
Inf.: Ne...”
(AU_DD_MSM_001_05.doc)
“Istra`.: Dobro. Ka`i mi dali semejstvoto, dali znae za tebe? Dali nekoga{ si pomislil da
ka`e{ za tvojata seksualna opredelba?
Inf.: Moeto semejstvo ne znae me|utoa...bi sakal, me|utoa ne znam. Mislam deka nema da me
razberat taka da...
Istra`.: Za{to misli{ deka nema da te razberat?
Inf.: Zatoa {to se...(se smee)...kako da ka`am, nekako patrijarhalno vospitani, koj{o...za niv taa
tema e tabu taka da...
Istra`.: Si probal nekoga{ da...
Inf.: Spored reakcijata, da re~eme koga ne{to }e se slu{ne za takvi lu|e, reakcijata nivna e
takva {to ne bi se osudil niti pak, bi im ka`al.”
(AU_DD_MSM_003_06.doc)
“Za mojata seksualna opredelba znae mojata sestra koja{to go prifati toa na sosema normalen
na~in, koja{to e moderna, komunikativna, pozitivna, prijatna. Sekoga{ me poddr`uva. Zna~i so
nejze ne spodeluvam ba{ se, me|utoa mo`am da i se doveram, da i ka`am za moi slu~uvawa i taka.
Mnogu poubavo e koga ima{ nekoj so koj{to mo`e{ da razgovara{ na taa tema... Re{iv da i ka`am,
zna~i imav eden period na depresija, na nedvoumica zo{to sum gej, zo{to me privlekuvaat ma{ki.
I ednostavno bev s$ u{te neiskusen i kako da morav nekomu da se doveram. Mojata sestra e mnogu
bliska so mene. Sobrav hrabrost i re{iv da i ka`am i mojot `ivot od toga{ pa navaka stana
polesen vo smisla na... Pla~ev zna~i i normalno, me pra{a - zo{to pla~e{ - kao ne{to, i vikam,
znae{ deka vo... kako... otprvo kako zaobikoluvawe, zna~i ne direkno, zo{to sekoga{ direknoto ne
e ubavo, pogotovo za da i ka`am kao - jas sum peder, ili ne{to. Zna~i ima vakvi, takvi lu|e, ova -
ona. I razgovaravme zna~i na tema za lezbejki, za pederi, za strejt lu|e i kao ne{to me potpra{a
- zo{to ba{ na ova tema. I sega ja vikam - eeej - kao - dade, jas sum gej. I otprven zna~i kao ne{to
malce se za~udi i re~e - pa dobro, ne si edinstveniot gej na ovoj svet. I me pregrna i... ednostavno
osetiv bliskost i kao ponataka mi ka`a - ja ima{ mojata celosna diskrecija vo vrska so toa {to
si gej i mojata poddr{ka. Zna~i go prifati toa ne mnogu lesno sepak, me|utoa dovolno za mene.”
“Istra`.: Dobro, fino. A vo {kolo mo`at li...ti dobacuvaat li nekoga{, te primetile li
deka...
Inf.: Pa se slu~uvalo nekoga{.
Istra`.: Da? Kakov...toa bilo incidentno, nekako...
Inf.: Pa onaka ne{to da se pro{u{ka, da promumlaat ne{to. Taka.
Istra`.: Si {u{kaat me|u sebe. A...
Inf.: Pa taka nekoi, da.
Istra`.: Dobro. A ne{o tebe konkretno ti dobacuvaat, ti...se ~uvstvuva{ nekoga{ diskriminiran
vo taa sredina?
Inf.: Pa da. Ponekoga{ da.
Istra`.: Se oddale~uvaat od tebe?
Inf.: Pa nekoi da.
Istra`.: Ili mo`ebi voop{to ne ni kontaktiraat.
Inf.: Ne ni kont...pa ne sum ni kontaktiral so niv i fala mu na boga ne, ni sakam da kontaktiram
so niv (se sme{ka)”
84

(AU_SJ_MSM_001_08.doc)
“Istra`.: Dali tvoite drugari znaat za tebe?
Inf.: Auu drugarite? Pa cela naselba znae ve}e (se smee), ama jas ne dozvoluvam moeto semejstvo
i moite roditeli da doznaat.”
Istra`.: A dali na rabota znaat deka si...?
Inf.: Da, i na rabota znaat?
(AU_SJ_MSM_003_07.doc)
“Istra`.: Dali tvoite prijateli i okolinata znae deka spie{ so ma`i?
Inf.: Pa moite sosedi znaat za mene, site.”
(AU_SJ_MSM_001_09.doc)
Istra`.: Dali nekoa{ si imal problemi poradi tvojata opredelba?
Inf.: Da sum imal.
Istra`.: Kakvi problemi ima{e?
Inf.: (Se odnesuva na doma{nite) Za mojot izgled, za moite ve|i, za moeto odnesuvawe, za
promenata na glasot a teka da znaat {to pravam nadvor... [to bi napravil potoa ako razberat...?
Ete toa e, go promeniv mojot imix i taka zavr{ija problemite so moite roditeli. Tie vidoa deka
site gi ~upaat ve|ite kaj nas i se pomirija.
(AU_SJ_MSM_003_08.doc)
Istra`.: Dali nekoga{ si bil navreden od okolinata, drugarite ili semejstvoto poradi toa {to
si gej?
Inf.: Da ti ka`am iskreno jas pove}e sum navreden od roditelite otkolku od narodot. Ne mi
voop{to va`no {to zboruva narodot.
Istra`.: Dali te navreduvaat tvoite roditeli?
Inf.: Pa da, pove}e tatko mi, ~esto pati mi vika “buqa{“(peder). Vo sekoja raspravija mi go
zbori istoto: “]e te isfrlam od ku}a”. Znae{, sekoga{ ima po nekoj doma{en problem.
(AU_SJ_MSM_003_09.doc)
Istra`.: Dali na ulica te prepoznavaat deka si gej i kako reagiraat?
Inf.: Ima takvi, ima mnogu kulturni, ima mnogu vulgarni koi vikaat po tebe, no ima i takvi koi
imaat dobro odnesuvawe kon nas pederite, a ima i takvi koi vikaat po nas: “Peder, peder {to mi
go pu{i kurot”, izvini {to taka se izrazuvam. I taka...
(AU_GC_MSM_001_05.doc)
Istra`.: Dali ti se slu~ilo na primer da bide{ diskriminiran zatoa {to si mnogu pomlada
osoba, zatoa {to si mlad?
Inf.: Za{to diskriminiran. Jas ba{ za toa {to sum pomlad mnogu dobivam.
Istra`.:Da?
Inf.: Da. I gord sum na toa.
(AU_SJ_MSM_00_0.doc)
“...Toj ima{e dvaeset godini a jas sedum-osum godini, jas bev mnogu mal i me tepa{e non-stop, ne
edna{, postojano, koga idev kaj tetka mi na gosti, nemav mira od nego, me tepa{e... Ne znam... Prvo
me mraze{e... Ne sum napravil ni{to... Negovata `ena }e ja izbrka{e, a mene me zlostavuva{e...
Jas bev mal i ne znaev {to ~ustvuvam bidej}i toj me tepa{e i siluva{e. Koga }e me povika{e, jas
morav da odam bidej}i se pla{ev da ne i ka`e na majka mi. Toj mi vika{e “Soblekuvaj se, soblekuvaj
se da ne te ubijam”. Nemo`ev da pobegnam od nego. Em be{e `enet, em be{e postar i pogolem od
mene. [to mu mo`e{? Ne mo`e{ da go ubie{. Jas bev mal toga{, ne mo`ev da se sprotivstavam
iako jas vikav vo toj moment, no toj mi ja zatvara{e ustata so raka i me siluva{e...”
(AU_SJ_MSM_003_10.doc)
Istra`.: Dali nekoga{ si bil fizi~ki maltretiran?
Inf.: Samo od de~ko mi... Zatoa {to ne sakav pove}e da bidam so nego. Prethodno ti spomenav
deka ~uv deka e zarazen od SIDA, za nego ti zboruvam. I taka po~naa problemite so toj ~ovek koj
ima{e SIDA... Se najdovme vo park i mu ka`av deka ne mo`am pove}e da bidam so nego. Ima{e
mnogu lu|e vo parkot, eden kup narod, narod...jas bev so edna lezbejka... Toj po~na tolku da me
maltretira {to ne mo`ev da se ottrgnam od nego. Me vle~e{e za bluza, jas se razvikav po nego,
a toj me trgna na strana da pozboruvame i mu rekov “[to me trga{ na strana koga jas ne sakam so
tebe da imam pove}e ni{to”, bidej}i ne sakav da imam seks so nekoj koj e bolen. Toj po~na da vika
na mene da me pra{uva {to e problemot, deka toj ne e bolen ova-ona, jas ne mo`ev da mu ka`am
direktno deka e bolen od SIDA pa mu rekov deka e narkoman. Koga mu go ka`av toa, se zavrtev
85

na strana, a toj me fati za kosa i po~na da me udara so kloci po lice, po glava... Den denes ne
sum bil na doktor da vidam {to e so mene. Den denes ne gi ~ustvuvam zabite od leva stana, toj
nevnimava{e kade udira, celiot bev raskrvaren i od nos i od usta. Po~nav da vikam “Pu{ti me,
pu{ti me..” a toj be{e skoncentriran na tepawe, be{e tolku jak i zagrean za tepawe {to ne se
trgna od mene i me vle~e{e za kosa do “Napredok” (stotina metri). Po mene dojde eden drugar koj
po~na da se rasprava so nego za toa {to saka toj od mene i edvaj nekako me ottrgne od negovite
race. Drugar mi ne mo`e{e da najde voda da me izmie od krvta pa mi ja izmi so sok. Zamisli
moite roditeli da doznaat za toa? Koga se ottrgnav od nego mi se zakani da ne ka`uvam na moite
roditeli za da ne mi napravi pogolemi problemi. Jas ni{to ne sum ka`al, dobro e {to nemav
golemi modrici, imav samo na rakata, ustata mi be{e malce ote~ena kako koga te boli zab. Posle
toa maltretirawe {to mi go napravi, Gospod mi go ottrgna od mene i ve}e dve godini ne sme se
videle...”
(AU_DD_MSM_003_07.doc)
“Zna~i sum... Zna~i znam za dve organizacii, toa e MASSO i toa e EGAL, me|utoa ne{to podetalno
za niv ne bi znael da ka`am osven toa deka se organizacii koi{to ja poddr`uvaat gej-populacijata
vo Makedonija.”
(AU_GR_MSM_004.doc)
“Istra`.: Znae{ li nekoi institucii, organizacii {o nudat uslugi na MSM populacijata?
Inf.: Znam, ama od Skopje, tuka ne.”
(AU_DD_MSM_002_04.doc)
“Istra`.: A koi organizacii ti gi poznava{ koi{to nudat uslugi za MSM populacija?
Inf.: MASSO.
Istra`.: Samo...mislam...
Inf.: Yunica.
Istra`.: Dobro.
Inf.: I tie mi se ~ini deka se od Skopje ama ne sum siguren. Mnogu malku znam.”
(AU_ZJ_MSM_001_04.doc)
“Istra`.: Dali nekoga{ si pobaral usluga od nekakva institucija ili organizacija {to se
zanimava so MSM?
Inf.: Ne sum pobaral. Osven, ne znam HIV-testot... Ustvari mi pravat na mene uslugi, po{to jas
se testiram. I toa e usluga. I fala im (se smee).
Istra`.: Na kogo?
Inf.: Na EGAL...”
(AU_RK_MSM_004_02.doc)
“Istra`.: Ima{ poterano usluga od takva nekoja institucija?
Inf.: Pa, individualno, preku MASSO.”
(AU_DD_MSM_001_06.doc)
“Istra`.: A smeta{ deka se dovolno doverlivi tie organizacii? I deka bi mo`ele da ti
pomognat ako eventualno pobara{ usluga od niv?
Inf.:Pa zna~i zasega nemam nikakvo iskustvo, ne sum pobaral pomo{, mexutoa ne sum ba{ sto
posto siguren deka se sto posto diskretni.
Istra`.: A za{to misli{ deka ne se?
Inf.: Pa, ne znam. Sepak zna~i nemam doverba vo nikogo osven vo samiot sebesi...”
(AU_DD_MSM_001_07.doc)
“Pa {to znam, nekako malce sum skepti~en okolu toa pra{awe taka da... ne znam, ne bi se osudil.
Ili ako eventualno bi pobaral ne znam dali bi bilo dis... diskrecijata tuka, me|utoa... ne znam.
So tekot na vremeto...”
(AU_SJ_MSM_003_11.doc)
“Istra`.: Dali ima{ doverba vo tie organizacii?
Inf.: Vo po~etokot nemav, no sega da, imam doverba vo niv…”
86

(AU_DD_MSM_003_08.doc)
“Istra`.: Dali misli{ deka e kazniv seksualniot odnos me|u dvajca ma`i?
Inf.: Zna~i spored mene, za mene bi izgledalo normalno. Zna~i toa za nekoj strejt ~ovek...bi go
osudil toa, bi go kaznil vo pogled {to ne e gej ~ovek i ne mo`e da razbere deka i dvajca ma`i
znaat da se sakaat i deka mo`at da imaat seksualen odnos.
Istra`.: Dobro. A zakonski misli{ deka toa e kaznivo?
Inf.: Vo Makedonija mislam deka e kaznivo ama ne sum siguren.”
(AU_ZJ_MSM_002_05.doc)
“Jas vaka, bi sakal da se priznae toa kako i vo drugi dr`avi za{to koga dvajca partneri se sakaat
zo{to da ne im se dozvoli toa? Mislam deka, sepak, ne{to }e gi povrzuva. Drugo e na primer
koga bi bile u brak, drugo e vaka vo vrska. Mo`e na primer toj i da se raskine neli. A vaka u brak
mislam deka sepak ne{to }e gi povrzuva ne{to pocvrsto ama...Zna~i sakam toa da se dozvoli, i
mene bi mi godelo (se sme{ka)...”
(AU_DD_MSM_003_09.doc)
“Pa mislam, spored mene, polova bra~na zaednica, normalna, zna~i, e pome|u ma` i `ena koi{to
mo`at da osnovaat semejstvo. A bra~na zaednica na dvajca ma`i ili na dve `eni nikoga{ ne bi
trebelo da postoi zatoa {to, sepak, toa za mene kako gej ~ovek ne e normalno... Da se `ivee so
partner, ma`, vo red. Me|utoa da... da ima brak, za mene e nesfatlivo...”
(AU_ZJ_MSM_001_05.doc)
“Istra`.: dali smeta{ deka ima potreba od zakon za istopolovi bra~ni zaednici?
Inf.: Ne. Okej e da se ima. Ja ne sum protiv toa, ali smetam deka u Makedonija nikoj ne bi se
osudil...”
(AU_DD_MSM_001_08.doc)
“Istra`.: Zna~i se ~uvstvuva{ spremen da go iskoristi{ toj zakon dokolku se donese?
Inf.: Pa sè u{te ne sum razmisluval me|utoa mislam deka so tekot na vremeto mo`ebi bi bilo
izvodlivo.
Istra`.: A kaj bi `ivele? Vo...bi ostanale vo Gostivar ili...
Inf.: Vo sekoj slu~aj ne.
Istra`.: Da?
Inf.: Ne, ne.
Istra`.: Ne. Kade bi sakal da odi{?
Inf.: Zna~i bi `iveel na drugo mesto da re~eme, dali se raboti...da re~eme Skopje ili drugo
mesto, samo ne od mestoto od kade {to sum i kade {to `iveam...”
(AU_KP_ANSU_03)
“Pa ete taka, jas se fativ so edna drugarka, se dru`ev so nea, kaj eden star ~oek idevme...Toj ne
vikna edna{ i nie posle stalno idevme kaj nego, ko }e zima{e penzija ni dava{e.... I znae{ kako
ti e, edinaes godini. [o ima{ pamet - ni{to... “
(AU_KP_ANSU_09)
“.. Postojat. Postojat i pove}e za pari, nekoi za obleka. Primer, tuka (vo naselbata) ima mnogu od
devoj~iwata {to odat za pari od ~etrnaeset godini mnogu se mladi, jas ka`uvam primer mojte
drugarki i nie bevme deset du{i..“
(AU_KP_ANSU_09_II)
“Pa sega pederi ima po ~eternaeset godini ima i {esnaes, sedumnaes, osumnaeset, de.. do devetnaeset
pa nagore... Pove}e `enski (ima)... Od prilika, ima ma{ki do trieset (vo naselbata)..“
(AU_KP_ANSU_02_III)
“Zavr{eno imav petto. I posle po~nav...tatko mi da me izvadi od {koloto oti bev bolen od ku~e{ka
tenija... Me izvadi od {koloto i koa se ozdraviv po~nal da se kara so mene, da me maltretira, da
gi ~uvam bra}ata, da idam da pitam...“
(AU_MC_ANSU_10)
“Tatko i ja otpi{al....Treba{e sega za sedmo odelenie. A {esto zna~i ne go zavr{ila....Bila
maltretirana i nemala srestva za da ide u {kolo. Zna~i obleka, za jadewe nemala...“
87

(AU_KP_ANSU_09_III)
“Site odat, ama koga po~neme za pari i mora da se bri{ime zo{to treba da rabotime u kafana za
da .. Jas otidev u {kolo koga imav dvanaes godini... Pa koga polnev trinaes godini prestanav da
odam u {kolo zo{to toga{ po~nav da, za pari da odime...”
(AU_FN_ANSU_01c)
“Pove}eto da (zab.odat na {kolo), ama obi~no ne zavr{uvat... Ne zavr{uvat poradi toa {o nemat
vreme. Ne mo`at da posveti na {kolo ili im izleva rabota {o e podobro platena u stranstvo
ili gi prevezuvat makroa ili ... Obi~no se tie najnogo pri~inite.”
(AU_FN_ANSU_02p)
“Ne odat na u~ili{te poradi toa {to...ednostavno si do{le vo ranite utrinski ~asovi, se bile
nastrana nekade, ne se mo`ele da stignat za na u~ili{te i taka.”
(AU_MC_ANSU_10).
“Vo peralni kaj {to se mijat koli... Vo naselba . Tuka imame vo naselba kaj barakite peralna. I
dole imame, tetka mi kaj {to `ivee. I koga se stemnuva zna~i vnatre stavat tepisoni . I tamu
vo toj lokal kaj {to se ma{inite kaj {to e alatite na, za koli {to se. Mu stavat samo tepisoni
i po niv vodat seks..”.
(AU_FN_ANSU_02p)
“Zavisi od samio klient na primer. Nekoj mo`e i u kola tva da ti go...tova da go prave{, so nekoj
mo`e i u hotel da ode{ i taka natamu.”
(AU_KP_ANSU_09_IV).
“.. primer nekoi odat primer vo Gostivar, zo{to najmnogu ima vo Gostivar {to imaat pove}e
pari. Tuka vo naselba ima pomalce mu{terii i mie primer koga odime, nie `enski tamu se
dogovarame kolku pari primer da davat tie mu{teri, dogovarame preku telefon, primer ka`uva
toj ajde da se najdeme primer vo grad i tamu odime so taksi i on plati i nie se simnime i site
vo hoteli idime...”.
(AU_KP_ANSU_12 - taksist)
“Ima, ima, gi vozev, u Ki~evo gi vozev. Tamu rabotata mu e... Vo privatna kafana nekoja. Pa po
dvoica, troica nekoga{ pa|aat..” )
(AU_FN_ANSU_09c).
“od Bugarija idat, na primer, rabotat niz no}ni barovi kako striptizeti, nudat drugi uslugi i
nave~er, si odat, neli, minat granica, Petri~, primer, im e blisku, Blagoevgrad, drugio den pak
doa|at na rabota. Isto i od selata. ]e si ode so taksi i drugio den pak si doa|a na rabota.... Da,
da i pak se vra}at doma, a nekoi ima duri {o pla}at i stan. [o ... da ka`eme si pla}at kirija, se
smesteni vo ku}a, stan i taka. [o ne si ni odat. Zavisi od uslovite i parite.
Istra`.: A devojki od Strumica?
Inf.: U Bugarija. Mo`e da se slu~i u Bugarija da odat i isto taka, pak, neli, ne gi znaat. U Strumica,
kao, navodno, neli, stvarno nekoi ne gi znaat, ama imam jas prijatelki {o mi se doveruvat i
mo`at da mi ka`at oti bila, da ka`eme, u Avalon, u diskoteka u Petri~ i oti zarabotila da
ka`am, nekoi dve-trista leva i oti si kupila drugio den dobra ~izma, dobra kondura i taka
zarabotuva. Zavisi {o ... {o ù treba.”
(AU_FN_ANSU_09c_II).
“Emi, mo`e ... ako, na primer odam jas sé u taj motel konobaro }e se pogode, na primer, dva-tri
pati }e me vide istio konobar. A, Strumica malenko mesto, bla-bla-bla, }e stigne do nekoj i za
tva pove}e gi menuvame mestata. Postoat nogo mesta u Strumica, motel~ina, ima na izlezo od
Strumica nekolko, ima mesta, mislam dovolno.”
(AU_MC_ANSU_09)
“E pa ima nekoj sega... povi{e no}eska, a denski retko ima... Sekoj den...”
(AU_FN_ANSU_09c)
“Pa, mo`am da ka`am – vikendo: petok, sabota, nedela. Tie tri dena ni se ... neli, oti jas sam,
primer, sam {kolarka i povi}e ne ... Jas davam seksualni uslugi i ponidelnik, vtornik, sreda,
mo` da se slu~e, neli, posle {kolo, ama naj~esto vikedno se pravat... I drugite. I za drugite
mo`am tova da go ka`am, ne samo za mene.”
88

(AU_FN_ANSU_09c_III).
“Na mene mi odgovara da rabotam sama, oti ako sum u grupa se slu~uva, na primer, ako sme nie
tri `enski posle se karame za paarte. Razbira{? Se slu~uva: “Ee, de ma! ^eki, bea dvesta evra.
Trebe da si gi podeleme!”
(AU_KP_ANSU_09)
“Zo{to ne sakaat nikoj da doznae i zatoa idat sami..“
(AU_MC_ANSU_05).
“Pred Televizija sekoj den sum... Sama... Sama sum, ima u{te devojki tamu, ama jas sum posebno
sama...
Istra`.: A te {titi ako nekoj te napadne ili ne{to?
Inf.: Ako nekoj }e go vikam mojot i...Inaku on ne stoi tamu. Ako ima problemi, go vikam na telefon
i odma doa|a. Toa da... So nego `iveam...”
(AU_MC_ANSU)
“Pove}e sme vo grupa. Sega sme osum devoj~iwa i jas devet..”
(AU_KP_ANSU_09)
“Vo grupi se sobirame i.. primer odime od ku}a na ku}a da gi viknime devoj~iwata i poslem se
primer ka`uva roditeli kaj odite, i odime da se pro{etame i se sobirame site.
Istra`.:Ako isko~i{ sama?
Inf.: Te pra{uvaat kade odi{.”
(AU_MC_ANSU_09_I).
“Primer, ona otide so nego mu se slu~i primer lo{o, i go znae i primer toj ~ovek doa|a sega,
primer, kaj mene, mene da mi pra{a ja ne go znam, primer, i taa }e mi re~e nemoj so ovoj, primer,
da ide{. ...”
(AU_MC_ANSU_10)
“.. sekoga{, nie koga se sobirame na{ata grupa {to vi ja spomnav, sekoga{ si davame me|usebno
soveti so kogo ideme da se pazime. Da ne imame takvi problemi kako {to ima{e na{ata
drugarka...”
(AU_MC_ANSU_11)
“Drugarka, taa ima 21 godina i ona sekoga{ ne sovetuva kako treba da izgledame. [to treba da
naprajme. Kako da se za{titime od klientite tie {to doa|aat za pari. Ponekoga{ za da ne u~i
doa|a samata doma. Ona doa|a kaj mene doma za da me nau~i kako treba da se sredam za da gi
privle~am moite klienti {to doa|aat. I majka mi toa go primeti i pra{a {to bara ona za da te
sprema... I jas normalno ne mo`am da i ka`am deka idam za pari. I ja la`eme deka ideme u nekoj
kafi~ da se sedime na nekoja pija~ka...”
(AU_MC_ANSU_09_II).
“Razni doa|aat... Epa sea, zavisi na lu|e, ima lu|e dobro, me svati{, dobra kola ima primer
ubava, ubava primer ima nekoj znae{ doterani primer, oble~en ubavo znae{, ima nekoi pa kako }e
doa|aat od rabota zavisi od lu|eto, za nas ne ne interesira.. (se smee)”
(AU_FN_ANSU_03).
“- Va`no li ti e od koja vera i nacionalnost e kliento?
- Ne. Bitno mi e da dojdam samo do finansii.”
(AU_FN_ANSU_10c).
“Edenjo tip ima tuka fabrika, ogromna fabrika, prodava koli. Takvi koli i delovi za koli i
vespi, motor~ina, neli, a drugite se sè gaz... biznismeni, neli, i gazdi u Grcija. Nekoj ide duri i
od podalekite mesta, duri i od ... da ka`eme ne tuka Solun, Atina i od podaleki mesta idat. Bez
problem.”
(AU_FN_ANSU_02p).
“Pa neli `argonski makro se narekuva na primer, taj de~ko i...Negovata uloga ednostavno da ti
ka`e kliento {o saka, na {o pove}e da obrne{ vnimanie. Za{tita nekoja golema, mislam oti ne
nude. Ne e tolku vlijatelen za da nude za{tita golema.
Istra`.: Kako se stapuva vo kontakt so t‘va lice, {o go ka`a neli, makro?
89

Inf.: Pa se razmenuvat telefoni naj~esto, }e mu se jave{, }e se najdete na nekoe mesto i }e mu
ka`e{ deka saka{ tva da go rabote{, a on }e ti ka`e za kolku vreme }e ti najde klient na primer,
i deka pak }e ti odvrne so telefonski povik. I otposle sam se nava|a{ ti so kliento.
Istra`.: A zima li odreden procent za t‘va {o go prave?
Inf.: Mislam oti zima od klientite, ~ak i pogolem e procentot od nas devojkite {o go raboteme
tova. Pa od sekoe `ensko zima po...sigurno po dvaese, triese evra, na edno obiduvawe.
Istra`.:Kazni za neispolenet dogovor?
Inf.: Da, dobiva. Eden period na primer apstinencija, dobive...dobiva pomalku finansii, ja kratat
tuka i taka. Od {o nema da i se javuvat, {o nema da ja povikuvat.
Istra`.: Se e slu~ilo li da tera...da ti ka`e kak da se odnesuva{, da ti narede, da ti nareduva
{o da naprave{, kak da se oble~e{?
Inf.: Da, da, da. Naj~esto kliento {o saka, taka da se oble~e{. Dali napadno da se na{minka{,
{o saka da mu rabote{, oti sigurno si gi oni pravat tie muabeti me|usebe, pred da ga najdat...da
ne najdat nas, devojkite.
Istra`.: I mora da go ispolne{ tva {o }e ti go ka`e?
Inf.: Pa pogolem del, da. Po{to posle on vika – jas imam problem so kliento.”
(AU_FN_ANSU_07c).
“..tie, t’va e u nas {o go vikame “pezevenk”. Pezevenk {o nava|e mu{terii na momi~kite i samo od
nea mo` da go zima{ ... So momi~kata da se dogovori{ - nema{ {ansi, oti taj go prodava... Da, so
nego }e se pazari{, on }e ti ka`e koa cena i ako ti odgovara }e ‘a zima momi~kata, }e ‘a odnese
negde. Samo so nego.... Emi, oni se nava|at telefonski. Telefonski se nava|at, oti on mu najdel
mu{terija i izlevat. Taka se dogovarat... I sea, on e sposoben za tie raboti, a momi~kata ne e
sposobna za da se snajde, do pari da dojde. Oti momi~kata ako e sama ne znaa dali }e mu dadat,
dali pari }e zima ili ne. Ona ode, i mo`at da go la`at i za dvesta dinara i za trista dinara. A,
on ako go dava, }e go dava za nogu pogolemi pari i zatova ù odgovara i na momi~kata. I za t’va se
dogovarat oni..
Istra`.: Se slu~uva li pezevenko da nametnuva, da tere, da nareduva kak da se odnesuva{?
Inf.: Se slu~uva ako e nogo zapoznat so ~oveko, on }e ti ka`e taka-i-taka mo`e samo da napravate
i drugo ni{to. On odgovara i go znae ~oveko {o-e-i-kak-e i on ...”
(AU_FN_ANSU_03)
“Posle tova ednostavno sami po~naa da idat klientite. Si nau~uvat edni me|u drugi, si govorat,
si terat `enski, na primer za pari, }e opita – ima li nekoja {o znae{? ]e me prepora~a mene. I
taj samio {o e bil so mene, }e mi se jave da mi ka`e na primer – }e ti dade pove}e, odi so nego,
ako saka{, vidi, ja ti go brojo, zapoznajte se i taka natamu.”
“Naj~esto...mi se e slu~ilo dva slu~aja da prepratam na moi poznani~ki koi{o znam oti sakat
i oni isto da odat za pari. Pove}e finansii sakat, nemat da im dadat tolku od doma, taka da
naj~esto tie klienti koi mi se poeftini im gi nudam, ako si najdam nekoj za pove}e pari.”
(AU_FN_ANSU_10c).
“Da. Mi se e slu~uvalo i mi imat ponuduvane, neli, da ... “Saka{ li, neli, ima dojdeno ~oveci, od
strana.” Mi ga ka`uvat duri i cifra – “]e dobii{ dvesta evra da imate seks. “I oti ... da }e ...
“Jas, vika, vozam taksi, }e odame, vika, so taksi u Gevgelija, jas }e sedam, u ... dole ... neli, }e pijam
na {anko, ti odi, vika, gore zavr{i, vika, so ~oveko rabota i pa te vra}am u Strumica. Zna~i, kao
i on e so mene, za{titena sam.
- A, on zima li odreden procent za tva {o go ...?
- Taksisto? Sigurno! On ne mi ka`uva oti zima, samo po pato ka se vra}aame mi ka`a: “Nema li da
~asti{ dva-triese evra sea drugar? Toa mi go ka`a. I jas mu ka`ah: “Nema problem! Ne dva-triese,
i peise }e te ~astum.” Zemah dvesta. A, sigurno on e zemal od Grko, sigurno u{e peise.”
(AU_KP_ANSU_03_I).
“Go do`ivuvam kako de~ko.(I?) Ni{to, toj me ~eka koga }e isko~am. Da ne mi naprai ne{to, da ne
me izla`e, mu zima broj od tablici, da ne me odnese negde na drugo mesto. I taka. Da, ne sledi
toj so kola i ne sledi kaj ideme nie. Ili po telefon.
Istra`.: I ti nego kolku mu pla}a{ za toa?
Inf.: Ne mu pla}am ni{to. Bidej}i toj e so mene.
Istra`.: A mu dava{ del od parite {to gi zarabotuva{?
Inf.: Ponekoga{ mu davam, ponekoga{ ne.
Istra`.: Zaedno gi tro{ite?
Inf.: Da.
Istra`.: On se dogovara so lu|eto ili ti?
90

Inf.: Da. Toj...i jas odam posle. Toj mi se javuva ili ponekoga{ sme zaedno ko }e se dogovori so
nekoj i taka.”
(AU_KP_ANSU_03_II).
“Pa ete nekoj gi {titi {o ne rabotat so niv. Na primer...kako da ti ka`am...Ima...Pa ete ako nekoj
gi zaka~a, toj e tamu, sedi do niv, da ne gi zaka~a nekoj. I taka.
Istra`.: Dali mu pla}aat za toa?
Inf.: Pa da, mu pla}aat.
Istra`.: I koj go pla}a toj ~ovek?
Inf.: Pa toj...{to gi nosi `enskite (zab. makroto).
Istra`.: I {to se slu~uva ako na primer, toj ne si gi ispolni obvrskite? Ako na primer, eve
zasedne nekade i na primer ne...ne gi {titi ko {o treba? Ako se po`alat devojkite od nego?
Inf.: ]e go izbrka od rabota.
Istra`.: Aha. A osven {to gi {titi na primer, da ne gi napadne nekoj, ima li i nekoja druga uloga
tuka?
Inf.: Ne.”
(AU_MC_ANSU_05_I).
“- Zna~i vo kafanata raboti. Odamna ja ima kafanata?
Inf.: Da. Mnogu godini.
Istra`.: On si zarabotuva od tamu pari.
Inf.: Da.
Istra`.: A ti parite {to gi zarabotuva{ zaedno gi tro{ite?
Inf.: Da. Sve zaedno, da.
Istra`.: I on {to zarabotuva?
Inf.: Da. Isto. Zaedno sve, do posleden denar.”
(AU_KP_ANSU_08).
“.. ona parite gi zima{e i ja ni{to, samo so ~ovekot }e idev... samo ja i ona bevme, nema{e drugi
devoj~iwa, koga }e izlezovme tamu dole, mi vika{e nemoj slu~ajno da mu zbori{ na nekogo deka
raboti{ za mene ne znam {to ne znam {to, mi se zakanuva{e ja kako mala se pla{ev... I site me
pra{uvaa koj te nosi tuka, ja mu vikam sama doa|am...”
(AU_KP_ANSU_03_III).
“- I poslem toa se fativ so ovoj taksistot i taka. Toj po~na da me prodava. I taka... Jas ne sakav
ali poslem mi se zasladi. (se smee)
Istra`.: A dali del od parite {o gi zarabotuva{, {o gi zarabotuva{e, ka`i mi dava{ na
semejstvoto?
Inf.: Ne... za nego gi zarabotuvav. Mislam taka na mene koa }e mi treba{e ne{to za obleka ili
za jadewe, toa mi kupuva{e.”
(AU_KP_ANSU_09_V).
“... Prviot pat nemavme pari nie devoj~iwata se karame doma da mi davat pari, on ka`a nemame
pari {to da prajme nie... za kaj da se najdat pari i ona ka`uva{e za, ajde da pra{ame toj taksist
znae, dali }e.. Ajde }e odime vo taksi i pra{uvame za nego dali ima devoj~iwata {to odat za
pari i on ka`uva da ima. Sakate li vie da rabotite? I site sega devoj~iwa se gledame na o~i i
prifativme sita da zo{to nemam uslovi za toa, i on posle doa|a, primer, ne ~eka primer, nie
~eka tuka gore pa se ka~ime vo taksi, pa odnesoa vo hotel so tie mu{terii i taka si zemavme pari
i posle..
Istra`.: A kolku pari nego mu davavte?
Inf.: Pa nekoj davat po iljadu denari, iljadu petsto ima...
Istra`.: A ka`i mi toga{ toj taksist kolku vreme taka so nego rabotevte?
Inf.:Skoro pet godini....Primer ako imam jas moi mu{terii jas ne mu davam pari toga{.
Istra`.: Ne ti bara pari toga{?
Inf.: Ne, samo za taksi, ako on primer koa nao|a mu{terii mi bari pari i si zima pari.”
(AU_MC_ANSU_09_VI).
“Kaj centarot {to e ako go znae{, toa D se vika N, ama taka go vikaat D, na taa golema ku}a, i izbeglici
sedat gore, a dole tamu se sobiraat...Ima mnogu devojki, ima edna duri ima dvaessedum,
dvaesosum godini i povi{e mladi...ima i plus `ena toj ~ovek ima deca.
Istra`.: Zna~i vsu{nost taka zarabotuvaat za `ivot ~uvaj}i gi ovie `eni?
Inf.: Ne, tie samo gi ~uvaat taka, tie ne idat, ama ima i `enski {to idat kaj nego taka {to sedat,
najvi{e tie {to se drogiraat, nema kaj da ide i tamu..”
91

(AU_KP_ANSU_09_VII)
“Primer sme nie vo edno kafana deset du{i i on ka`uva ajde poslem preku da zatvorat kafana
i da izleguvame van. I zatvarame kafanata sve...
Istra`.: Na fajron?
Inf.: Da, na fajron koga be{e i izleguvame so mu{terii za pari i od kafana po~nuvat primer
lu|eto {to dova|at i pra{uvat samo dali odat za pari.
Istra`.: A kogo go pra{uvaat gazdata vo kafana?
Inf.: Gazdata ne se me{a...Ne, gazda ka`uva primer ako sakate vie da zemete pari pove}e odete
jas ne mo`am, jas na deca da praam muabet. Zo{to dnevnicata vo toa vo Gostivar, dnevnicata
be{e za nas: pija~ka i iladu denari. Za {to }e stiganat iladu denari, dali da davame doma, dali
za stan, dali za obleka, ni{to i mora...
Istra`.: A se slu~uva da dojde mu{terija i vo tekot dodeka si na rabota vo kafana da izleze{
nadvor pa posle da se vrati{?
Inf.: Da se slu~uva.
Istra`.: I toga{ zima{ dnevnica pak?
Inf.: Ne ne zimame dnevnica, izleguvame so niv i on tu mu{terii i plus pla}a dnevnicata {to
izgubivme rabota.”
(AU_KP_ANSU_10).
“Za seks po 1000, 1500 davaat
Istra`.: Za seks normalen?
Inf.: Da... Za pu{ewe 500 denara zimaat...Sve za 1000, 1500 denara, taka se dogovara.”
(AU_MC_ANSU_09).
“Saat vreme, toa tri iljadi ili, primer, kako }e se dogovara{ znae{, ako e, primer, stranec
toga{ tri iljadi davit ima i nekoj od tuka davat znae{, do tri iljadi ama retko ~ovek dae, me
svati{? Obi~no dve iljadi i petsto, dve iljadi i taka (za vo hotel).”
(AU_KP_ANSU_09_X).
“- A se slu~uva da dojde mu{terija i vo tekot dodeka si na rabota vo kafana da izleze{ nadvor
pa posle da se vrati{?
- Da se slu~uva....Ne ne zimame dnevnica, izleguvame so niv i on tu mu{terii i plus pla}a
dnevnicata {to izgubivme rabota...Primer obi~no mene mi dade po dve iljadi, iljadu i petsto,
nekoga{ koga ima pari tri iljadi, taka do tri iljadi mi dade.”
(AU_FN_ANSU_10c)
“... sea zavisi sprema kliento. Ama, naj~esto, neli, ako ... naj~esto se slu~uva najmalko me e sto
... najmalko – sto dvajse evra teram....Za pu{ene, zavisi, mo`am da mu poteram pet-{eise evra,
mo`e i sto evra. Zavisi, ti ka`ah od ~oveko, i kolku vreme go znam i kak se pona{a so mene, i ka
izglede, duri ima klienti {o mi se simpati~ni. Neli, {o taka, ... neli, ... Me razbira{, neli?
Istra`.: Im popu{te{ na cena?
Inf.: Da.
Istra`.: Na primer za vaginalen kolku zima{, za analen kolku zima{?
Inf.: Zavisi, se e ... ama, ti vikam ispod sto dvajse, dvesta evra, dvesta pejse....Ama tie se lu|e
{o site imat firmi, fabriki, se jaki ~oveci, na nih ne im se bitni parite uop{te. I za tva tie
imat tolku pari, ina~e moite kole{ki se slu~uva, mo` da zema i iqadu denara. Mo`e da zeme i
petsto denara, neli, zavisi so kakvi lu|e ode{. Dali }e e od tuka, od stranstvo..
Istra`.: Dali osven pari, dobiva{ i drug vid nadomest?
Inf.: Da. U Fri-{op odeme, na primer, }e me zakare, }e mi ka`e: “Izberi si parfem~e, zemi si
{teka cigare, alkohol, viski-miski”, ako sakam, karmin, pudra, {o ti treba. Bez problem! Flevam
u Fri-{opo i mi vika: “Puni ko{nicata {o saka{!” Centa nego ne mu e bitna. Mi se slu~ilo da
plate {esto osumdese evra u Fri-{op za mene....Ako dade, da, mo` da mu ka`am: “Daj mi o{te
dvesta evra u [tip ili u Strumica ili bilo deka mi se aresa dobar xemper i ... bez problem
– tap, mi dava, da si kupam i plus {o sme imale .. neli, ... seks – toa ba{ka tie pari se.”
(AU_KP_ANSU_09_XI).
“Da, a ima mu{terii so dve saka so dve devoj~iwa, taka, na primer, saka lezbejki da bideme, ima
takvi ima, samo da gleda.
Istra`.: I pla}a pove}e?
Inf.: Da. Na edna tri iljadi. Za dvete {es iljadi.”
92

(AU_KP_ANSU_09_XII)
“Deset devoj~iwa, deset du{i bevme nie... Samo devoj~iwa bevme. Me|u nas, i nikoj ne znae{e, od
roditeli nemavme uslovi, zo{to roditeli ka`ea nemame pari, zo{to nie odeme vo u~ili{te,
sakame neli da se oble~eme, da imame pari, da odime vo diskoteka, primer za knigi pa za roditeli
da davame pari, za jadewe, zo{to nema, siroma{ni... Deneska ako donesam jas }e jadat, ako ne
donesam jas nema so {to, nema, ni primer da ima rabota, primer, edno socijalno {to zemame.”
(AU_FN_ANSU_02c)
“Mm ...pa, ne rabote nikoj...Nikoj, ni{to. Samo jas...Nemme buxet.
Istra`.: Dali dobiva{ xeparlk, od majka ti?
Inf.: Ne.
Istra`.: Zna~i ti {o si gi zarabotavi{ paarte ...
Inf.: Da, tie mi se. I doma {o davam... Pa, doma, za jadejne, za garderoba.”
(AU_KP_ANSU_02_IV).
“I me po~nal toj da mi...da pitam, da prosam i sve... Po ku}i, na semafori... Bev so dvete bratu~etki,
ne e va`no koj se... Otidov so niv, pa i tie po~naa prostitutija za pari. I taka, ja vidov od niv i
jas si po~nav taka... Ima{e edno gazda, }e ni plate{e po dve iljadi denari za trojcata, {es iljadi
}e zemevme i }e mu se stavivme u odnos. ]e zemavme pari, ne mu se dovolni (na tatkoto), ni na
drugata, ni na drugata, trojca bevme maltretirani. (Kako?) Na tepawe... I ni{to, posle }e mu
nosime pari, }e se smee so nas, on OK ova – ona. Sve OK koga mu nosam pari. Sve OK. Toa e....A koga
ne nosam pari, doma sum maltretiran i...”
(AU_MC_ANSU_05)
“So brat mi po ulici najvi{e spievme, imav problemi so roditelite....Ne pu{tija da ideme da
prosime, da praime, da doneseme nekoi pari doma. I toga{ ge primat. Ako ne nosime, ne primat
doma. I taka spievme so brat mi pogolemiot po ulica. Od male~ka..”
(AU_MC_ANSU_13n).
“Pa taka majka mi sega raboti taa e u~itelka vo gradinka. Raboti tamu i zema 8000 mese~no.
Tatko mi raboti isto taka. Jas se }e si izleguvam. Izleguvav so prodavawe ne{to (zab. misli
na prodavawe garderoba niz naselbata) taka ama ponekoga{ si zemam mislam za poj~e pari za
mene.”
(AU_KP_ANSU_09_XIII).
“Zo{to primer ako mu davam kondom }e pra{uva od kaj ti tie raboti, zo{to taka za mene kondom,
}e svati ne{to..”
(AU_KP_ANSU_03).
“Istra`.: A nekoj so kogo ne koristi{ za{tita?
Inf.: Samo so de~koto. (se sme{ka)
Istra`.: A zo{to?
Inf.: Ne saka toj. “
(AU_FN_ANSU_03p)
“So de~ko {o odam podolgo vreme, znam oti e ~is i ne koristam za{tita so nego.”
(AU_MC_ANSU_10_I)
“Istra`.: A ka`i mi dali koristi{ kondom?
Inf.: Kondom ne.
Istra`.: A ne se pla{i{ od bolesti od bremenosi?
Inf.: Ne znam.
Istra`.: A mu{teriite ne pobarale od tebe?
Inf.: Ne. Mi bara{e eden Albanec kondom. Jas mu ka`e {to e toa kondom?! On mi ka`e, za..., toa
e za SIDA . Jas mu ka`av jas sum ne go primam toj kondom. Jas se pla{am sega ti {to mi ka`uva{
da barem SIDA.”
(AU_KP_ANSU_07)
“Istra`.: Ka`i mi dali koristi{ kondomi?
Inf.: Ne.
Istra`.: A so nikogo dosega, nikoga{ ne si koristela kondom?
Inf.: Ne. So nikoj. Sve vaka obi~no.”
93

(AU_MC_ANSU_09_XIV)
“Istra`.: [to prvo poglednuva{ koga kupuva{ kondom?
Inf.: Ne, go kupuvam i znae{ poslem odam da rabotam... Ne, ne, pa i da gledam ne se razbiram (se
smee) taka.”
(AU_KP_ANSU_09)
“Istra`.: A ka`i mi znae{ deka za razli~en vid na seks postojat razli~ni vidovi na kondomi?
- Da.
Inf.: Kakvi kondomi ima?
Istra`.: Pa ima kako da ka`am ima obi~ni kondomi ima tie {to poubavi kondomi, poskapi..”
(AU_FN_ANSU_10c).
“Mi, mo`am da ka`am oti pove}eto sakat seks bez kondom, ama, koj gi pite!? Na mene ni e bitno
zdravjeto, neli?! Ako saka{, ako ne – ~ao!”
(AU_KP_ANSU_09)
“Nekoga{ prifatam nekoga{ ne.
Istra`.: Vo koi situaciii prifa}a{ a vo koi ne?
Inf.: Zo{to koga imav pari nekoga{ jas ne prifatov koga mi trebaa mnogu pari jas prifatam,
zo{to mora.”
(AU_MC_ANSU_05)
“Istra`.: Gazdite koga velat za siguren klient, {to zna~i?
Inf.: Siguren, nema da se zarazi{ od nego demek ako ide{ bez kondomi - ja go znam, drugar mi e,
go znam kakov e. Demek ne ide so sekoja, ~is e, me razbira{? – Idi ti so nego i nema ni{to da ti
bide. Taka. Toa e.
Istra`.: Ti se somneva{ vo toa, si misli{ deka ne e siguren? Ili znae{ deka ~im gazdata vika
deka e siguren, siguren e?
Inf.: Aaa ~im vika gazdata, da, da, da... Jas {to }e somnevam. Moram. Pak i da ne e, mora pak da
idam...”
(AU_FN_ANSU_07c)
“Ima nekoi deca davat besplatno kondomi i tie deca gi znaeme nie i zimam od nih pove}e. Da
se najde u xebo, zimam od nih desetina-petnajse da imam u xebo. Znam ve}e koj dava u maalata
kondomi sé od nih zimam.
Istra`.: Kupuva{ li kondomi
Inf.: Da. Najeftinoto {o mi e, t’va go zimam.”
(AU_FN_ANSU_03c)
“Li~no jas, po{to sum maloletna, gi nava|am preku edna moja kom{ika povozrasna taka da...ima
edna nevladina organizacija “Izbor” i mi zima u pogolema koli~ina, peese broja na primer mi
donese i imam prezervativi u mene.”
(AU_MC_ANSU_05_II).
“Sekoj den idev, si kupuvav tableti i doma. (A na lekar ne be{e?)..Ne. Ne idev i~...Sama... Znaev
pred toa i drugari {o zimale....mi ka`ale, mi gi pi{ale – idi kupi ovie i da ne zima{ vi{e droga,
ovie }e ti pomognat. Tramadon, apaurin i ovie...kako se vika... Dijazapan..”
(AU_KP_ANSU_08_I)
“Istra`.: Zo{to zna~i predhodno ne se prijavi za metadonska terapija?
Inf.: Zo{to neznaev... Ne sum znaela toa, toa mi ka`ala od va{a strana, deka mo`am koga }e
izlezam od zatvor da baram od doktorot opravdawe deka sum na eptanon, so toa potvrda da idam
u Kisela Voda i da se vklu~am na heptanon, toga{ od vas sum znaela i toa sum go napravila, ina~e
pred, dva pati koga sum bila ne sum znaela, od koga sum izlezela, pravo u droga sum idela, zo{to
ne sum znaela deka mo`am, po{to sum slu{ala lu|e od damna sum pi{ana tamu ne pravam ni{to,
nemav ni kni{ka ni ni{to, ti vikam so va{a pomo{ na S izvadiv kni{ka, izvadivme se {to treba,
eden mesec duri bez kni{ka mi davale, i na kraj mi rekoa ako ne donese{ kni{ka da znae{ deka
ova se privatno }e go plati{. Toga{ po~navme sekoj den so S da tr~ame so pari sekoj den i...
Istra`.: Po dokumenti?
Inf.: Da gi napraivme site tie e sega po terapija jas sum dve godini.”
94

(AU_MC_ANSU_05)
Istra`.: A si probala da najde{ pomo{, da se le~i{? Pomo{ od nekogo?
Inf.: Najdev edna{, tuka od HOPS, K me odnese u Kisela Voda, preku niv, tamu se le~ev. Da. Tamu
se le~ev i koa si dojdev, pak se zaglaviv. Od prviot den u{te po~nav da zemam pak.”
(AU_KP_ANSU_05_III)
“Ne e ~esto. Retko epten. Koga ima nekoja veselba, taka nekoj rodenden. Taka.”
(AU_FN_ANSU_01c)
“Alkohol? Koga rabotam. Pred rabota obi~no – da. Dobrovolno, da se opu{tam.”
(AU_FN_ANSU_03_I)
“Ne, ne. Sekojpat praktikuvam da koristam bez razlika dali sum...naj~esto sum pod dejstvo na
droga. Ne se gube oseto mislam i...”
(AU_KP_ANSU_09_XV).
“Primer vo Gostivar ima selo, tamu ima kafani, a vo Gostivar tamu kade {to ima grad sedime
vo edno stan. Eden stan ima primer petti... Pet sobi i tamu petnaes du{i po pet sobi petnaes
du{i...”
(AU_KP_ANSU_07)
“Ama sega gazdata ne plati, nemame hotel. Sega vo kafana sedime...Ima tie kako foteqi, tie...
Sve vo niv taka. Sve po stolici spieme.. (kolku devojki?).. Pa sega...sega za sega ima dve... A {to
bea tie, skoro ima{e edinaeset, dvanaeset `enski. Oti vi{e ima{e.”
(AU_MC_ANSU_05_IV)
“So sila }e te zema, }e te plati, }e te ka~i u kola, so sila i }e ti prai taa rabota i }e te tepa i
parite ti gi zema i sve. Ima. Mnogu puta me tepale, me praile, parite mi gi zimale. Toa mnogu
puta. Vi{e da ne ka`uvam.
Istra`.: A kade te nosat naj~esto?
Inf.: Pa u nekoi {umi tamu {to znam, po nekoi skrieni mesta, {to se najskrieni, daleku negde.
]e vikat nekoi du{i, nekoi drugari i spijat so tebe i }e te nosat poslem doma. I toa ako te
pu{tat. Ako ne, ni{to.”
(AU_FN_ANSU_01c_II).
“- Nasilstvo, konkretno da saka da me siluva ili ne{to – ne, ama ima nekoi {o sum sretnala na
primer, {o sakat, u`ivat u sadomazohisti~ki seks. U`ivat u udar, pri seks da gi udarat ili da
udrat. Ama ne e bilo tolku napadno, tolku ...
Istra`.: [o pravi{ u tie situacii? Zadovoluva{ li gi nivnite ...?
Inf.: Pa se trudam. Do kolku ne mi ostavat luzni ili beleci, se trudam da gi zadovolam. Sé
dodeka e bezbedno, zna~i, se trudam.”
(AU_MC_ANSU_05_V).
“Istra`.: I koga si lo{a ne te maltretira?..
Inf.: Ne, ne. Cuk. Ne, ne. Se slu~uva nekad, ~ovek ne mo`e sve dobar da bide. Mora nekad da ti
vika za ne{to ama ne e toa toa... Vika ama... Za doma. Za ~istewe, za tie raboti. Najvi{e za ~istewe,
za higiena, negovi stvari edno – drugo, da bide ~isto edno – drugo, moi stvari. Najvi{e za toa.
Istra`.: A ne te udril nikoga{, zna~i samo ti vika?
Inf.: Ne. Mi vika samo, ne me udira.”
(TB_MC_ANSU_05)
“Koga ka`uva (zab. vo prethodnata izjava) deka voop{to nikoga{ ne e tepana od sega{niot ma`, i
deka samo i vika i toj e mnogu dobar ~ovek, moja pretpostavka na taa izjava e deka ili vo momentov
e stra{no maltretirana i se pla{i da ka`e, ili tolku e apati~na da ne saka da zboruva i da se
potsetuva.”
(TB_MC_ANSU_07)
“Vo intervjuto veli deka ne ja maltretira de~ko i, no, nie na teren sme ja videle mnogu pati kako
pla~e ili deka e istepana od de~ko i.”
95

(AU_MC_ANSU_06)
“Inf.1: Ima nekoj ~isti, ima nekoj smrdlivi, se oblekuvat za{to morat malku i oni da gi
izazivet ma{kite.
Inf.2: Nekoj se oblakaat skinati pantaloni, sukni skinati...
Inf.3: Nekoj oblekaat tanga, so {arpa.
Inf.4: Ima tanga samo {arpa si vrzuva...
Inf.1: Ima tanga ja izvadat nadvor vaka da se gledat da gi zazivaat ma{kite da odat ma{kite
po niv..”
(AU_FN_ANSU_06_II)
“Mnogu retko, prvo zatva {o tie imat staveno maska nekoa {o...{o znam, pod koja {o se krijat
poradi nekoj ne znam, nekojsi sram, poradi nekoj strah od diskriminacija.”
(AU_FN_ANSU_06_III)
“Inf.1: Ako ona tva go sfa}a deka nejzinite roditeli na primer, ne sa obrnale dovolno vnimanie
i ne i e potrebno vnimanie i na taj na~in ona si nava|a mu{terii i nude seksualni uslugi.
Inf.2: Da. Mo`e taka da saka da go privle~e vnimanieto na roditelite.
Inf.1: Mo`e da ne dobiva dovolno pari od doma. Mo`e da ne dobiva i~ pari, mo`e da ima kako
{o ka`a, semejno nasilstvo. Mo`e...ima...
Inf.2: Ne, ne. Ama (nerazb. – zboruvaat istovremeno)...vnimanie...
Inf.1: Ima gi nogu, da.
Inf.2: Miqon opcii.”
(AU_FN_ANSU_06_IV)
“Inf.1: Ama bez razlika dali e od roditelite povikana ili od nekoj od strana, prva e policijata.
A za ustanovi jas ne sam ~ujala deka...
Inf.2: Mo`e ama kolku pomagat tva ne sam ~ujala.
Inf.1: Mislam deka nogu...nogu se odnesuvat, policijata nogu nekako duri i nasilno da ka`am,
ako ne fizi~ki, psihi~ki...psihi~ko nasilstvo postoi ili nekoja diskriminacija u{te u o~ite na
taj policaec ili inspektor i pove}e se trudat za da doznaat vo vrska so mre`ata otkolku da im
pomognat na nih i da gi upatat nih.”
“Samo mislam deka treba...treba da se prezemat merki u vrska so sé i treba da se dade pomo{
i treba da se bide malce poblizok so site. Na sekoj mu treba pomo{, na sekoj eden, od bilo koja
oblast i uop{te diskriminacija duri i ne treba da postoe.”
(AU_BM_ANSU_02b)
“Inf.: Ne go imame u pato, primer, {o }e mi be{e `enska, {o }e mi bide ili `ena {o }e mi bide,
u pato ne mo`eme da imame odnos so nea, ~isto go imame, doma moram da go nosam ...
Istra`.: Da, za{ }e ga `ena{ iii ... posle ...
Inf.:...posle mo`am da imam odnosi so nea i za t’vá pove}e imame potreba na pederi. Za t’vá ...
Inf.: (nerazb.) Emi, primer, jas {o }e `ivéam vaa ve~er so mojata `enska, emi, {o imam potreba
jas na peder? Emi pove}e du{i, iqádnici du{i imat potreba na ... na odnos.
Inf.: Emi, ~im ne mo`e da go ima so negovata `enska, mora da go ima so nekoj! I dali }e e ...
Inf.: ...dali }e e sega kurva, dali }e e peder na nego ... T’va e! Od pove}e raboti – t’vá se
slu~uva.”
(AU_MC_ANSU_11_II)
“Istra`.: Dali znae{ kade da se obra... da odi{ na lekar ako ima{ problem zna~i so `enski
bolesti?
Inf.: Primer znam, primer so vas primer.
Istra`.: Koi sme nie? (se smee)
Istra`.: ili primer S......
Inf.:- So HOPS?
Istra`.: Da.
Istra`.: A sama ako treba da odi{?
Inf.: Sama nikoga{ ne otidev primer, {to da imav - nikoga{ ne otidev sama.”
(AU_FN_ANSU_01c_II)
“Nema gre{ka. Za{to }e im se drugi ustanovi? Ednostavo taa si e rabota kako i sekoja druga
rabota. Treba li posebni ustanovi za tutunari, ne znam, za zemjodelci ili za smetkovoditeli?
Neli se isto {o i drugite?”
96

(AU_KP_ANSU_07)
“Istra`.: Koga prvpat pobara pomo{ od Centarot za socijalna?
Inf.: Koga se rodil malata.
Istra`.: Toga{ ti kolku godini ima{e?
Inf.: 16 i pol tolku. Koga otidev gledam da ja prijavam devoj~eto, ne mo`am. Daj dokumenti }e
ti ja prijavam. Nemam, ti ka`uvam da e, ni prijavena ne e, ni li~na karta ne mi davat, ni izvod.
Moram ja da rabotam, ni{to, pa da ja ~uvam devoj~eto. Plus paraliza e. Rabotiv malce i ja odnesov
na operacija. Toa e.
Istra`.: A kako }e mi go opi{e{ toj cel odnos na socijalnite rabotnici kon tebe?
Inf.: Vika donesi mi dokumenti i }e ti gi pram. `Aj izlezi`- vika, `nema{ dokumenti` i taka...
[to da odam pak koga vaka mi prat, koga nema{ dokumenti nema da praj{ ni{to.
Istra`.: Ka`i mi dali vo ovoj moment sega dali kontaktira{ socijalna ustanova?
Inf.: Samo so vas.”
(TB_MC_ANSU_11_III)
“Istra`.: A policijata toa {to si maloletna..?
Inf.: Otideja vo roditelite ja pra{aja majkata oti e maloletna odi za pari. Pra{uvale dali
znaat.(I?) Ni{to.
Istra`.: A centarot za socijalna rabota?
Inf.: Ne znae.
Istra`.: Ne te viknaa ne te proveruvaa ne zboruvaa so tebe?
Inf.: Ne.” (AU_MC_ANSU_07)
(AU_KP_ANSU_08_II)
“Istra`.: Se javija nekoga{ od centar za socijalna rabota, razgovara{e so nekoj?
Inf.: Ne, ne, ne, ne nikoga{, prvo {to sum razgovarala so vas (HOPS), toa mi bilo so vas {to sum
razgovarala u drugo mesto ne sum idela nigde, ne me viknal nikoj, policija duri den deneska
zo{to sega sum malku posvesna, den deneska ne{to da prijavi{ gajle ne im e i~ ne te fermat od
tuka mu vleguva od tuka mu izleguva...”
(AU_FN_ANSU_06)
“Zasega jas mo`am da ka`am ako nekoj mi e nogu, nogu pomognal u `ivoto, {o ne sum nikako krvno
povrzana so nih, se “Izbor” i gi ose}am site lica {o se tuka, duri i tie {o se na terapija, duri i
tie {o se koordinatori i ne znam psiholozi, doktori, site {o se uklu~eni gi ose}am nogu bliski,
pove}e od prijateli.”
(AU_FN_ANSU_03_II)
“Pa preku...prijatelki, poznani~ki koi isto taka bile tamu. Najprvo za nevladinata organizacija
“Izbor” doznav od mojata kom{ika koja{to mi gi nabavuva{e kondomite, a i ve}e se slu{a niz
gradot za nevladinata organizacija, deka postoi.”
(AU_MC_ANSU_14n)
“Otidov edna{ taka da im ka`uvam ne{to taka nekoj problem. Ne mi pomagaa ni{to.
Istra`.: Kakov problem?
Inf.: Pa taka na primer eve treba da ja menuvam adresata zna{. Imam eden paso{ ovde eden vo
stranstvo. I toj paso{ mi ostana nemam na primer sakam da si vadam nov paso{ toj mi e star.
Nemo`am da ja menuvam adresata na primer . Rekoa deka pomagat pla}aat za toa zna{ ti davat
pari da izvadi{ ovo ono. I otidov taka mi vetija deka }e dojdat vo mojata ulica taka. Mu dadov
broj ulica znaj{ ... I ni{to”
(AU_FN_ANSU_02p_II)
“Vedna{ otkoa se napravi pretresot koga mi go obrnaa stanot naopaku, go izvestija najprvo tatko
mi koj sè u{te rabote{e, biv{o voeno lice e. Tatko mi vedna{ dojde. Taa slu~ka ne mo`am da ja
zaboravam, taka da...i nego go dr`aa dva ~asa vo policija, mene okolu pet - {es ~asa. Mu go odzedoa
pi{tolot iako slu`ben, si ima dokument. Navodno muabeti na nego, jas demek da ne napraam
nekoja beqa. A na mene zaradi nego...razo~aran i...I po nekolku dena mu go vratija na mnogu grub
na~in, preku... na rabota li~no.”
97

(AU_FN_ANSU_01c_III)
“[o znam? Znam oti nikoj nema pravo mene (se naka{luva) da me maltretira, (ka{la), ni fizi~ki,
ni psihi~ki. Znam deka mo`am da go rabotam t’va smo po moa volja, deka nikoj ne mo`e mene da
me prisile. Znam deka mo`am da se obratam za pomo{ u ... ne znam, tie javni ustanovi nekoi, znam
oti mo`am da bidam ~len na nevladina prganizacija, znam deka mo`am da pomagam na drugi. T’va
{o go znam, ednostavno {o e ... nogo opiplivo, {o go primenuvam sekoj den. I oti sum ramnopravna
so drugite.”
(AU_FN_ANSU_03)
“Pa da, znam deka na primer prava ima sekoj ~ovek neli, na svoj `ivot na primer, deka policijata
treba bez razlika {o i da rabote{, ipak korektno da se odnesuva so tebe. Ne smee da te maltretira
nikoj.”
(AU_FN_ANSU_01c)
“..nogo }e pomogne legalizacijata na komercijalnoto seksualno rabotewe ...i malce pove}e da se
obrne vnimanie na nivnite prava, na nivna za{tita i ... na t’va odnesuvane sprema nih i da ne bide
t’va samo da se zemat kako rizi~na grupa i tolku, ...I. ... tuku da se ode malce ponapred od t’va
ne ... Ednostavno da im se pru`e pomo{ i da bidat barem blisku do ramnoparvnost so drugite,
poradi t’va {o tie se smetat nekak pod nivo.”
(AU_FN_ANSU_01c_IV)
“Obi~no se smeta t’va za nekoe kriminalno delo i ... mislam deka treba da se ... glavno da se obrne
vnimanie na pri~inite {o gi terat devojkite, ili mom~iwata, neli, da rabotat kako ka-es-er
(komercijalni seksualni rabotnici), i treba da se govore za nivnite probleme, da se govore za
nivna pomo{, za za{tita, za organizacii, za prava, za nivni slobodi, za nivna ramnopravnost, a
ne samo da se kritikuvat. (T’va {o ... {o se govore na mediumite vlijae li nekak na tvojo `ivot
i odnesuvane?) Pa, normalno deka vlijae. (nerazb.) i ti ka }e slu{ni{ ne{to za KSR (zab. komercijalni
seksualni rabotni~ki) da ka`e nekoj, ne znam, kak se pona{at sprema nih i kako i t’va se
smeta za nekoj kriminal, pa se ose}a{ i ti kako kriminalec. Tie, ednostavno, imat vlijanie na
tvojata psiha, ti si predmet na osudi i si ... si ... otfrlen, ednostavno i sekoj pat, sekoj pat imam
nekoe ~udno ~uvstvo ka slu{am za t’va. Osobeno na mediumi ili ka ~item, duri i ka ~itam.”
(AU_FN_ANSU_01c_V)
“Prvo sakam da vidam malce pove}e politi~ar da se pozanimava so taa tema, da ne a izbegnuvat,
celo vreme da a kru`at, ...Epa, ednostavno, da se stave aaa... malce na razgleduvane taa tema,
zakon za legalizacija ... prvo, da ima pove}e debati, da ima pove}e programi u koi }e u~estvuvat
duri i ka-es-er ...Pa zavisi kak }e se ispona{at i mediumite u taj slu~aj.. I kolku }e bidat oni
pod nivo. Kolku }e se smetat za pod nivo. Da ima pove}e edukativni emisii, da ima i stru~waci,
{to }e razgovarat zna~i,so nih na taa tema, i ... malce pove}e. Da ne bide t’va tabu-tema. Kako {o
e deneska... Da bide ne{to sosem normalno {o }e se razgovara za nego i }e se iznajduvat re{enija.
Pa akoj nekoj ra{il na taj na~in da `ivee, pa sigurno ne e re{il od lesno.”
(AU_FN_ANSU_01c)
“Pa bi sakala da slu{nam na primer, tova, kak da se za{titat, kak treba da se odnesuvat, pa
i da dojde do tova da se diskutira, za kako {o spomna prethodno u razgovoro, da se pokrene
inicijativa za besplatno pravewe na HIV i drugi seksualni prenoslivi bolesti na maloletnici
bez roditelska poddr{ka, znaewe, potpis i taka natamu.”
(AU_IS_AID_002.doc)
“Da. Poznavam. I toa pogolem broj... Pa, ima, trieset posto (na vozrast pod 19 godini, n.z.)... Pa,
pogolem broj ma{ki se nego `enski. @enski..., malku. Na..., {to konzumiraat.”
“Da. Da. Mnogo. Prvo i prvo, moe dru{tvo {to smo neli zaedno, zaedno {to se fiksamo, zaedno {to
konzumiramo drogu, ima maloletni~ka edna od trinaese i pol godine, {to..., poteknuje od mnogo
bogatu familiju. Mnogo konzumira, na d`n mo`e da se ka`e i po tri, ~etiri pakovki. Ima pare.
Zima. I toj. [esnaese, sedamnaese, petnaese. Tija su, tija smo u dru{tvo obi~no... [to poznavam ja,
mnogo. Na moji druga~ki, primer sestre ili bratu~etke {to su mnogu pomali, prinudeni su nekoj
put, oni gi maltretirav, da zimav pare od doma, pa navle~ev gi. Kao, navodno navle~e te samo
kolko da ima prihodi od kude da zima, materijalno da gi koristiv. Toj su mnogo mali deca. Pa,
minimalno brojka ide negde do ~etrnaese du{e {to smo takoj u dru{tvo. [to su pomali duri od
mene... Da. I prinudeni su. Kolko puti izbegav i od doma, kriev se..., izdrogirav se... Mnogo, mnogo
male~ki... Pa, mu{ki dali smo pet, {est du{i. Tolko dali smo. Drugi sve smo `enski... Dobro. (se
smee) Pet, {est, do osam dali sum mu{ki, drugo sve e `ensko... Da. Samo e`dn {to e postar od
98

nas, {to ima 21 godinu. Drugi smo svite tuj. Generacija, pomali, sedamnaes, {esnaes. Toj ni e kako
{to se vika, kolovo|a, glavan, kako da ka`u, postar... Imamo i Albanci troica. Dvoica mu{karci
su Albanci, edna Albanka, drugi svi smo Makedonci. U dru{tvo.”
(AU_SD_AID_001.doc)
“Pf..., ne mnogu... Dva-trinaes lu|e... Ma{ki (...se pove}e, n.z.)... Da. Pod osumnaeset, pod devetnaeset,
da.”
(AU_IS_AID_001.doc)
“Pa..., dvaeset, dvaeset i pet du{i, taka od prilika.... Pa, pove}e se ma{ki, otkolku..., `enski.
Mislam..., ~etirinaeset se na primer, `enski, drugi, ostanatite ma{ki... A..., do devetnaeset
godini. Od ~etirinaeset do devetnaeset godini... Ima. Ima Makedonci, Albanci, Turci, Romi
ima.”
(AU_IS_AID_004.doc)
“Pa, jas znam edno..., deset..., deset lu|e {to zemaat... Znam tri `enski i sedum ma{ki... Pa, od
{esnaes do..., osamnaes godini... Pa, pove}eto se Albanci.”
(AU_KP_AID_008.doc)
“Da. Poznavam. Ima..., mnogu... Mnogu e. Mnogu. Skoro site {to gi znam se injektiraat..., go injektiraat
drogata... Pa..., povi{e ma{ki gi ima. Nego, od devoj~iwa... A, ima i devoj~iwa... Makedonci, Albanci,
Turci..., Romi...”
(AU_KP_AID_001.doc)
“Imam..., zavr{eno osnovno obrazovanie. A..., se..., potrudiv da zavr{am sredno obrazovanie,
taka da..., na treta godina, me fati profesorot..., klasniot so droga i..., me izbrkaa od sredno
obrazovanie. I taka da, nemam zavr{eno sredno. Ali..., vaka, tri godini imam..., u~eno.”
(AU_RJ_AID_001.doc)
“Relativno. Mo`da, mo`da, mo`e da se ka`e, porano deka ima{e nekoi mesta, kaj {to se vrtesva...
Dvoica... Ili dva dilera da ka`eme, taj del, pa mo`e{ da gi sretne{ tuja od prilike... Ali, u
zadwe vreme e sve vi{e e toj rastureno... Takoj da... Druk{e funkcionira vi{e u zadwe vreme.
Ima{ mobilan telefon,...”
(AU_PP_AID_003.doc)
“...mo`ebi kaj nekogo doma, kaj {to nema nikoj, ednostavno ili..., odime na nekoi mesta kaj {to e
napu{teno, zapu{teni mesta, nekakvi ku}i, nedogradeni ili takvi raboti.”
(AU_RJ_AID_001.doc)
“U ~ar{iju se sretnemo, se najdemo bilo kude i idemo posle tra`imo... U ~ar{iju, bilo kude, na
ulicu.”
(AU_AS_AID_003)
“Za{to..., imat tie Alfi doa|aat. Znaeme deka doa|at vo toa mesto Alfi... ]e se udrime edna{ka
tamu, pa }e ideme negde na drugo mesto, vamu, tamu i taka. Ponekoga{ doma.”
(AU_KP_AID_003)
“Da bi bilo dobro da ima na primer edno mesto za kao {o e na primer kao fri{op. Da ima mesto
legalizirano mesto kade {to obo`avateli na marihuana da si konzumiraat. I ja mislam deka od
bezbednosni pri~ini e podobro da ima za iwektirawe posebno nekoj prostor kade }e doa|aat i
}e se iwektiraat, po{to vaka i po vlezovi bockawe. Se ostava {pricot, tuka u vlez, }e se frli
kuker, takvi stvari i taka da e rizi~no, }e isko~at mali deca, }e zgazi na iglata }e se povredi
}e napraj ne{to. Taka da, od bezbednosni pri~ini e podobro taka da podobro e da se otvori nekoj
takov centar legaliziran. Za ednostavno da nema tolku tenzii, da ednostavono znae{ ako vi{e
konzumira{ taa droga ima{ kade i kako.” (AU_KP_AID_003)
(AU_KP_AID_006)
“Mislam deka treba. Za{to na sekade ima..., mislam, mene ne mi se dopa|a toa, ima mnogu bolesti.
Mmm..., mo`e{ da najde{ {pric kade saka{ u Skopjevo. Isto igla, mo`e da se nabode{ ednostavno.
Mislam deka treba. Ako vi{e toa, neka im dadat eden prostor, neka se drogiraaat. Ako sakaat,
ako si go izbrale toj `ivot, neka se drogiraat. Samo da ne stane..., da ne im pravat na..., drugite
problemi. Za{to da..., ako oni se uni{tuvaat, neka ne uni{tuvaat..., tu|i `ivoti.”
99

(AU_SD_AID_002)
“Barem }e ima nekoja kontrola razbira{.Nema da se frla nasekade sekade i se{to nema da se
frla niz gradov. Ne daj bo`e da se bocne nekoj od taa rabota samo hepatit. Mo`e da zaka~i sida
nekoja. Zatoa podobro da bide ozna~eno toa mesto ali anonimno izleguvaweto da bide, negoli
niz cel grad da se praj karma ka{ara.”
(AU_PP_AID_004.doc)
“Pa, da. Bi sakala. Bi sakala. Taka bi bilo mnogu podobro za site. Toga{ zna~i, neli nie {to
koristime drogi, ne bi..., ete, bi znaele..., deka tamu ni e (nejasno), deka tamu mo`eme da gi pravime
tie raboti. I da ne odime..., kaj {to ima..., narod, kaj {to mo`e nekoj da ne vidi, kaj... Sepak toa e
neubava gletka. A, koga bi postoele takvi mesta, bi znale deka..., toa mesto e za mene, takvite
kako nas i mislam deka mnogu podobro bi bilo, da.”
(AU_KP_AID_004_ops)
B- ...sega..., pomalce... (pari im davaat roditelite, n.z.) ]e ti dadat so pola usta, }e ti promrqa
ne{to, }e ti prosere.
A- Da. Pazi {to }e pravi{ so toa.
B- Da de, da. I pomalce ti davaat. Znaat deka si xanki.
A- Stram mi e da ti dadam, ti vika.
(AU_IS_AID_002.doc)
“Pa, se zavisi od potrebata. Sega zavisi od koli~inata na drogata kolku sum zel i kolku mi
ostanalo. Se zavisi. Mo`e i sabajle, mo`e i nave~er. Napladne. Se zavisi..., od robata kolku mi
e ostanato.”
(AU_PP_AID_003)
“Od lica {to..., prodavaat. [to koristat. Eve na..., sobirame pari. Ili tie pari ednostavno ja {to
sum gi zela, {to sum gi nabavila, kako..., se znae vi{e kako. Gi davam na nekoe lice {to koristi,
isto od dru{tvoto moe i..., i mi nabavuva.”
(AU_RJ_AID_001)
“Pa, da. Ako se snajdev ili... Ili kupi{ metadon..., ili..., kupi{..., receptu... [to ja znam. Ili da
(nejasno) s’s wega, on da zeme od apteku ili na moje ime ako zemu od doktora, mada toj pote{ko u
zadwe vreme, da mi napi{e doktor receptu. I da kupu od apteku.”
(AU_SA_AID_005)
“Pa..., {to znam... Od svugde mo`e{ da najde{, od nekoi qude. Znaemo gi tija {to se heroina{i, od
wima zimamo. A, oni nemam pojma, od nekoju apteku..., a i plus na edno devoj~e majka vu, u apteku
raboti. I ona isto, zima od tamo, majka vu mu donasa.”
(AU_KP_AID_003)
“Dobro pak sakam da ka`am ili si knap so pari ili si daval kaj dilerot si bez pari doa|a{ tuka
zima{ ~isto sterilno sve. Za da ne dojde do situacija da mora{ da bide{ prinuden poradi krizi
da zeme{ da se bocne{ so druga igla, od nekoj drug, so drug {pric i takvi red raboti.”
(AU_SD_AID_002)
“Da edna{ mi se ima slu~eno samo (da zeme tu| pribor, n.z.), i od toga{ zaka~iv hepatit C ... So
ista igla.”
(AU_PP_AID_001)
“Ne {to sum ja na{ol, ali edno dva-tri pati mi se slu~ilo, a..., pred nekolku vreme..., pred
da dojdeme vo va{ata organizacija, otpos..., posle toa, koga slu{navme deka se davaat takvi
preparati, toga{, od toga{ vi{e ne sum upotrebuval. Ali mi se slu~ilo dva, tri, pa i ~etiri
pati od droga ...edna inekcija i..., i sme ja upotrebile zaedno.”
(AU_SA_AID_001)
“Pa, zavisi. Nekad... K’d se nema. K’d se nema, da... Naj~esto... Zavisi. Nekad i..., pu{imo gu, nekad...,
zavisi, kako mo`emo i u kriza ako ne fati. Na primer gledamo {to pobrzo da ga zavr{imo, taka
da ne gledamo kako smo ga toj napravil, kako smo ga spremile, najbitno e da se zadovolimo {to
se vika... Taka da zavisi od situaciju, od vreme.”
100

(AU_SD_AID_001)
“Da. Nekad samo... Edna{ mi se ima slu~eno... da..., da zemam od tu|i... Od drugar zemav... Ne, mi ka`a
deka ima hepatit, a..., a u Dr`avna mu vikale deka ima hepatit, a u MANU mu vikale deka nema
hepatit... Ama go is~istivme.”
(AU_PP_AID_004.doc)
“Pa, zavisi. Prete`no..., {to }e se maltretirame, edna{, dva pati, tri pati, vaka edna{ se polni
i..., se {pricame.”
(AU_RJ_AID_001.doc)
“Ne. Izvle~u jedan pric, pa posle..., izmerimo kolko ima i podelimo. I posle od toj {pric site
se drogirat.”
(AU_SA_AID_001.doc)
“Pa, ne. Nekad se desilo, primer s’tija {to smo bile da koristimo svite od jedan {pric. Na
primer, nekad.”
(TB_KP_AID_004)
“Koga kone~no pro~ita deka vnatre ima 3,4 ml te~nost, go zede tretiot {pric i polna da go polni
preku negoviot otvor za igla. Ramnomerno ja podeli sodr`inata vo dvata {prica. Edniot mu go
dade na tipot napred. Kone~no dojde momentot na injektirawe.”
(TB_NN_AID_005)
“Imeno, de~koto koj ja voze{e kolata, prethodno mi be{e ka`al deka ne e negova, tuku na tatko
mu, a deka toj imal prethodno Citroen C2, no tatko mu mu go prodal. Pa poradi faktot deka
utre tatko mu }e ja vozi kolata, ne ostava{e ni malce prostor za kompromis da ni slu~ajno igla
ili {pric ili duri plasti~noto kapa~e na iglite ostanat vo kolata, bilo pod sedi{teto, vo
stranata na vratata ili bilo kade. Pa taka, dodeka edniot ja sprema{e robata, a ovoj napred gi
podgotvuva{e ganovite, nekontrolirano istovremeno frlaj}i gi najlon~iwata i kapa~kite niz
prozor, ne zabele`a {to i kolku frlil. Pa vo eden moment go fati panika, izlegovme site od
kolata, gi vklu~i site mo`ni svetla koi ja osvetluvaat kolata vnatre i po~navme sistematski
da ja preturame kolata baraj}i go izgubenoto kapa~e. Drugar mu celo vreme mu ka`uva{e deka e
vo gre{ka, i deka se e vo red, no ovoj vo momenti na akutna panika duri po~na da se dere i vika po
drugarot kako ve}e nikoga{ nema da ja zeme kolata za da idat po roba i sli~no. Za nekolku migovi
se se zavr{i sre}no. Otkako dobro ja prebaravme kolata i ne najdovme ni{to, sopstvenikot na
kolata se smiri i site vlegovme nazad vo kolata.”
“Dvajcata korisnici koi zaminaa vo {umata da se bockaat se vratija no ne mi go vratija priborot.
Koga gi pra{av zo{to ne mi go vratija priborot mi rekoa deka tamu imalo eden kup {pricevi, pa
zo{to tie da go vratat nivniot.”
(TB_KP_AID_004.doc)
“Po~navme so delot za psihi~kata zavisnost od heroin. Vo toj moment, de~koto {to sede{e napred
go spomna slednovo: “Toa ve}e ni e vo psihata, samata igla. Ednostavno mora{ da se bocne{. Toa
nekoi go vikaat iglomanija!”.”
(AU_AS_AID_001.doc)
“Pa normalno kako i site roditeli {o, {o se roditeli na deca koi zemaat droga. Se vo {ok, ne
im se veruva deka nivnoto dete go pravi toa. Potoa davaat se od sebe za da se izle~i. To pove}e
mu obrnuvaat vnimanie na svoeto dete. Najverovatno mislej}i deka deteto po~nalo da se drogira
zatoa {to ne mu obrnuvaat vnimanie. Me|utoa ne e zaradi toa. Kako {to ka`av roditelite ne im
se veruva ova deka nivnoto dete go pravi toa, se drogira. I toa davat se od sebe da go spasat da
go izvle~at.”
(AU_PP_AID_009)
“Moite roditeli? Jas..., jas gi `alam niv. Mnogu mi e te{ko okolu niv. Majka mi e na umirawe.
Depresivni se, ta`ni {to..., {to se trudat da mi pomognat na sekakov na~in, ama..., nekako xabe
toa. Nema rezultati od mene. Ne {to ne sakam, nego..., se ~ustvuvam nemo}na vo toj pogled. Tie se...,
ne znam..., mo`ebi so premnogu bolka. Pokraj se {to imam napraveno, pokraj site tie..., lagi, site
tie..., kradewa od doma, site tie..., prevari, gluposti..., tie pak se, se fini so mene i se zaboravija
na toa. Mi oprostija samo za da mi pomognat, ama..., bez rezulatati... Da ti ka`am najiskreno
i... Deluvam burno ponekoga{. Duri ima posle tolku vreme, sama na sebe da si priznaam deka...,
deka sum narkoman, deka..., jas zavisam od toa. Deka tie sakaat da mi pomognat samo so toa {to
go pravat,... Ama, vo nekoi momenti voop{to ne me interesira. Voop{to. Ednostavno, ne gi ni
slu{am..., taka sum, nezainteresirana. Sve isto mi e. (se sme{ka)”
101

(AU_PP_AID_001)
“Pa, tie gledaat deka ne{to ne e vo red, no ne se sigurni. I tie ne znaat {to se slu~uva so mene.
I..., i mnogu ~esto zboruvame za toa. Ja normalno, ne sakam da ka`am, po{to }e imam i problemi,
ne deka problemi, tie normalno me sakaat mnogu, ali..., da ne im objasnuvam i jas sum vo takva
situacija, moram da zemam, lo{o mi e, za toa ne sakam da ka`am i... Mi treba pomo{.”
(AU_RJ_AID_002.doc)
“Od striko {to mi e. On je po~naja, me|u prvi u Kumanovo, od `91 godina se drogira. Skoro
petnaes godine se drogira{e... Da. Ima{e, be{e mnogo qubopitna, interesno bi be{e toj da
gledam. Imala sam prilike da ga gledam. U po~etak. Toj e bilo, mislu za mene e bilo po~etak,
za wega je bilo kraj fakti~ki. Ja ~etiri godine eve kako zimam, kako mu dova|a, a on ve}e pred
kraj be{e s`s ostavqawe. Da gledam faze na negovo bockawe, fiksawe. Fakti~ki od wega sam
nau~ila ednostavno. Da vidu kako se koristi, {to e kako.
[to poznavam ja, mnogo. Na moji druga~ki, primer sestre ili bratu~etke {to su mnogu pomali,
prinudeni su nekoj put, oni gi maltretirav, da zimav pare od doma, pa navle~ev gi. Kao, navodno
navle~e te samo kolko da ima prihodi od kude da zima, materijalno da gi koristiv. Toj su mnogo
mali deca.”
(AU_PP_AID_001)
“Pa, jas dosta dolgo se kriev. Deka..., ova vreme..., taka gledav vo {kolo da bidam..., stabilizirana,
po..., da ne bidam tolku otsutna. Taka. Mo`ebi tie sumqaa, pretpostavuvaa, ama nikoga{
ne dozvoliv toa da..., da se pravi ne{to muabet okolu toa i da bidat sto posto sigurni deka
koristam droga. Se trudev da..., da ne bide taka toa... Pa, toga{... Da, koristev..., koga..., kako {to
ka`av poretko. Zatoa {to..., podobro mi be{e, na primer da izbegam od {kolo i da odam do doma
da..., za da se sredam, da gi trgnam tie krizi, otkolku da sedam po..., da gi pravam site tie raboti.
Mnogu, mnogu retko mi se ima slu~eno, da, imam noseno so sebe..., toa za sekoj slu~aj, ama..., retko
mi se ima slu~eno, da vi{e vo epten takvi krajni slu~ai, koga ne sum mo`ela da izdr`am.”
(TB_RJ_AID_003)
“Po~naa da mi raska`uvaat deka nekoga{ zemaat heroin i za vreme na ~asovite, t.e. za vreme na
odmorite pome|u ~asovite i kao go nabavuvaat. Deka nekoga{ se javuvaa po telefon na odredena
li~nost (diler) i istiot drogata ima ja donesuva i vo {koloto, {to mene iskreno mnogu me
za~udi.”
(AU_RJ_AID_001.doc)
“Na mene ne, ali..., na nekoi moi drugari da. Zatoj {to e narkoman... Pa, eve na primer, eden de~ko
ima na primer... Postar od mene. Ali ima problemi s’s vene, noge popu{tene, pojma nemam... Ne
ga primav u bolnicu da lega, zatoj {to e narkoman. Ne ga primav da lega da se le~i tamo od tuj
bolest..., zatoj {to..., ima..., narkoman i je na heptanonsku terapiju i ne ga primav na... Kao ti si
narkoman, ovoj..., zna~i ako si narkoman... nema da te le~u za toj {to si narkoman. Sfa}a{?... Da.
Da. Ve} ti si drugo ne{to bolan. Toj drugo {to ti e, nema vrsku. I mnogo..., ustvari mi ka`aja deka
ne ga primile zatoj {to e..., ovoj. Mislim... Stra{na rabota e ovoj {to se de{ava, stvarno ne znam,
mislu deka nigde u svet nema takvi raboti {to se de{avav ovdeka.”
(AU_KP_AID_007)
“adolescentite pod osumnaes godi{na vozrast nie ne gi kontaktirame direktno preku programata
za razmena na pribor za injektirawe, za{to neli spored zakonskata obvrska mo`e..., a vo toj
slu~aj treba da gi..., informirame nivnite roditeli. A, edinstveno mo`e samo povremeno, neli,
za odredno sovetuvawe od strana na zdravstveno lice, od strana na socijalen rabotnik i taka
natamu. Zna~i nema, na{ata programa ne e strikno, t.e. na{ite programi ne se strikno dizajnirani
za lu|eto pod osumnaes godi{na vozrast. Ne zatoa {to nie ne bi sakale, tuku zatoa {to zakonski
sme spre~eni.”
(AU_IS_AID_004)
“Mo`e. Eve, edna slu~ka ba{ tuka vo gradot na{ nema{e..., a..., dro..., droga, heroin nema{e i morav
da odam vo drug grad, vo Tetovo. Taka da, koga se vrativ, jas tamu zavr{iv rabota, koga se vra}am
nazad, tuka na patarina, me sopre policija i..., ednostavno me zedoa u policija, mislam mi go
najdoa..., toa..., drogata i me zedoa vo policija i mnogu..., psihi~ko maltretirawe. Mislam me
dr`ea mnogu, me pra{uvaa od kade e, {to e, za{to sme ja zele. I taka. Maltretirawe mislam
psihi~ko, da.”
102

(AU_IS_AID_002)
“Odvraten. Ama ba{ odvraten. Mislam odvraten e sega da se razbereme ne me tepaat, ne me...,
mislam maltretiraat, ne me maltretiraat fizi~ki, me maltretiraat psihi~ki. Po{to, od koga
imame problem tie ne ...droga ili ne{to, samo ete..., onaka. Navodno iskazi deka prodavam droga
i takvi raboti. I poradi toa naj~esto nie imame problem. Ali..., bez uspe{no gi izvr{uvaat site
pretresi, ne e najdeno droga kaj mene deka prodavam, si injektiram, tie poznanstva od vreme toa
od v~era ili od zav~era. Ama..., toa e. (nejasno) Ne biraat ni vreme, ni mesto.”
103