166,0 kb - Praktik

Osnovna šola Majšperk RAZRED: 5. b 

PREDMET: SLOVENŠČINA URA: 

UČNI SKLOP: 

NB – pridevnik 

112., 

114.,115. 

UČITELJICA: 

Barbara Rajh 

Kakšen, kateri, čigav? 

UČNA ENOTA: 

Pridevnik – vrste 

Pridevnik – ponavljanje 

CILJI 

Učenci: 

• prepoznavajo vlogo in pomen pridevnikov; rabijo ustrezne vprašalnice za pridevnike; 

• prepoznavajo in posplošujejo pomenske lastnosti pridevnikov; obvladajo in uporabljajo strategije za 

prepoznavanje pridevnikov; prepoznavajo vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic); obvladajo in 

uporabljajo strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov; prepoznavajo pomenske podstave 

lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov; rabijo pridevnike namesto predložnih zvez; tvorijo 

enobesedna poimenovanja za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika; razumejo in rabijo 

strokovne izraze pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik; 

• ponavljajo in utrjujejo učno snov o pridevniku in dajejo poudarek na prepoznavanju vloge in pomena 

pridevnikov, rabi ustreznih vprašalnic za pridevnike; prepoznavanju in posploševanju pomenskih 

lastnosti pridevnikov; obvladanju in uporabi strategije za prepoznavanje pridevnikov; prepoznavanju 

vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic); obvladanju in uporabi strategije za prepoznavanje vrst 

pridevnikov; prepoznavanju pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov; rabi 

pridevnikov namesto predložnih zvez; tvorjenju enobesednega poimenovanja za napravo iz zveze 

pridevnika in samostalnika; razumevanju in rabi strokovnih izrazov pridevnik ter lastnostni, vrstni in 

svojilni pridevnik; presojanju rešitev in utemeljevanju svojega mnenja. 

PRIPOMOČKI: 

TIP UČNE URE: 

☺ SDZ, 61–62, nal. 1–6; UČ, 111, 1–3, DZ, 51, 1–2 

☺ SDZ, 63–65, nal. 7–11; UČ, 112–113, nal. 4–6; DZ, 51, nal. 3 nova snov 

☺ SDZ, 66–69, nal. 12–18; UČ, 113–115, nal. 7–10, DZ, 52–53, ponavljanje 

nal. 6–7 

OBLIKE DELA 

UČNE METODE 

x frontalna 

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, 

x individualna izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, 

delo v dvojicah opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, 

x skupinska 

ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje 

POTEK URE 1. ura Kakšen, kateri, čigav? 

Dejavnosti učitelja 

Dejavnosti učenca 

I. UVOD Z MOTIVACIJO 

• Igra 

Kdo najde več besed, ki pojasnijo 

samostalnik? 

Velika, nadstropna … 

HIŠA 

II. GLAVNI DEL 

• Slon – obravnava in delo 

SDZ, 61, 1–2 

UČ, 111, 1–2 

Individualno zapišejo v obliki miselnega vzorca. 

Pišejo besede, ki pojasnijo samostalnik HIŠA; 

ZVEZEK ; MARKO … 

Preberejo besede. 

Frontalno rešujejo naloge v DZ. 

Preberejo poved in odgovorijo na vprašanje. 

Isto poved dopolnijo tako, da pred samostalnik žival 

napišejo dva pridevnika. Odgovorijo na vprašanje. 

Primerjajo količino podatkov v obeh povedih in 

obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. Nato iz druge

povedi prepišejo besedi, ki ju ni v prvi povedi, ter 

razmišljajo o vprašalnicah zanju (lahko ju izberejo 

izmed ponujenih in ju napišejo pod besedi). 

• Pridevnik in vprašalnice 

SDZ, 61–62, 3–5 

UČ, 111, nal. 3, DZ, 51, nal. 2 

Frontalno ali individualno preverim rešitve, in sicer 

zato, ker bo nekaj učencev zagotovo 

dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za 

pridevnika prijazen in lovski). Učence spodbujam 

k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov 

prijazen in lovski – npr. z navajanjem drugih vrst in 

lastnosti psa (prim. reševalni/vlečni/hišni pes proti 

nevaren/napadalen/majhen pes) ter s 

pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. 

reševalni/vlečni/hišni → za reševanje/vleko/hišo 

proti nevaren/napadalen/majhen → ni mogoče: za 

x). Učenci naj bodo posebej opozorjeni na to, da 

se po pridevnikih ne sprašujemo le s čigav ali 

kakšen, temveč tudi s kateri/katere vrste. 

Vprašalnicam je treba posvetiti toliko pozornosti 

zato, ker je določanje vprašalnic osnova za 

kasnejše določanje vrst pridevnikov. 

Pozorna sem na rabo vprašalnice kakšen in kateri; 

učence spodbujam k pojasnjevanju rešitev (tudi s 

pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo, npr. 

olimpijski /tekač/ → /tekač/na olimpijadi). 

Preberejo poved. Nato v njej obkrožijo samostalnik z 

danim pomenom ter prepišejo besedo, ki stoji ob njem. 

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj 

poimenuje ta beseda; obkrožijo črko pred pravilnim 

odgovorom. 

Preberejo povedi. Nato preberejo nepopolne vprašalne 

povedi in odgovore nanje ter v vprašalne povedi 

vpišejo ustrezne vprašalnice (te lahko izberejo izmed 

ponujenih). 

Preberejo povedi. Nato napišejo povedi, s katerimi 

vprašujejo po podčrtanih besedah. 

V nepopolno poved vpišejo vprašalnice za pridevnike 

(tj. kakšen, katere vrste, čigav) – tako tvorijo osnovno 

definicijo pridevnika. Prepišejo jo v svoje zvezke. 

III. ZAKLJUČNI DEL 

• Samostalnik ali pridevnik 

SDZ, 62, nal. 6; DZ, 51, nal. 1 

Preberejo niz besed. Ob vsaki besedi razmišljajo, ali je 

samostalnik ali pridevnik. Nato prepišejo besede na 

ustrezno mesto v preglednici. 

Glasno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo. 

Domača naloga: 

Opombe: 

individualna pomoč 

Česar ne rešijo v šoli, rešijo doma.

Pridevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveč njihove 

lastnosti, vrsto ali svojino/pripadnost. 

Učenci spoznajo o pridevnikih naslednje: 

– da jih pridevamo k samostalnikom in te tako dopolnjujemo s podatkom o njihovi 

lastnosti, vrsti ali svojini (prim. prijazen pes, lovski pes, Juretov pes), zato so treh vrst 

(to spoznajo v tej enoti delovnega zvezka), 

– da se v spolu in številu ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 23. enoti), 

– da se ena skupina pridevnikov stopnjuje (to spoznajo v 24. enoti), 

– da se vsi sklanjajo in se pri tem ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 6. 

razredu).

POTEK URE 2. ura Pridevnik – vrste 




• Ponovitev o pridevniku 

(Pokažejo nalogo). Povedo, kaj so pridevniki in 

vprašalnice za pridevnike. 


• Vrste pridevnikov 

SDZ, 63–67, nal. 7–14 

UČ, 112–113, nal. 4–6; DZ, 51, nal. 3 

Vodim obravnavo vrst pridevnikov. 

Frontalno ali individualno preverim rešitve, in sicer 

zato, ker bo nekaj učencev zagotovo dvakrat 

napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika 

dežni in zelen). Učence spodbujam 

k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov 

dežni in zelen – npr. z navajanjem drugih vrst 

in lastnosti plašča (prim. zimski/jesenski/ 

spomladanski plašč proti črn/rdeč/svetel/širok 

plašč) ter s pretvarjanjem pridevnika v predložno 

zvezo (prim. dežni/zimski/jesenski/spomladanski 

→ za dež/zimo/jesen/pomlad proti zelen/črn/ 

rdeč/svetel/širok → ni mogoče: za x). 

Vprašalnicam posvečam toliko pozornosti zato, ker 

je določanje vprašalnic osnova za določanje vrst 

pridevnikov. 

Preberejo povedi. Podčrtajo pridevnike in pripišejo 

ustrezno vprašalnico. 

Ob napisanih vprašalnicah razmišljajo, kateri pridevnik 

poimenuje lastnost, kateri vrsto in kateri 

svojino. Nato prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v 

preglednici. 

Učenci bodo najprej in brez težav prepoznali pridevnik, ki 

poimenuje svojino; več težav bodo imeli pri prepoznavanju drugih 

dveh vrst pridevnikov – pri tem bo nekaterim moral pomagati 

učitelj (manj njegove pomoči bo potrebne, če bo prej več 

pozornosti namenil obravnavi vprašalnic). 

Nato dopolnijo povedi, ki povzemajo ugotovitve o 

pomenu in vprašalnici vsakega od navedenih 

pridevnikov. 

Odgovorijo še na odločevalna vprašanja o pomenu in 

vrsti navedenih pridevnikov ter na koncu prepišejo 

pridevnike na ustrezno mesto v preglednici. 

Dopolnijo nepopolne povedi – tako tvorijo popolnejšo 

definicijo pridevnika (kot je bila v 5. nalogi). 

Pravilni odgovori so npr. rumene/zelene/rdeče rože 

– ne pa npr. vrtne/travniške/ gorske/nizozemske/ 

eksotične rože (torej mora biti poimenovana 

lastnost rož, ne pa njihova vrsta). 

Učencem pomagam tako, da jih vodim pri 

razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. 

v srednjem delu te naloge). Rešitve preverim 

frontalno. 

Učencem pomagam tako, da jih vodim pri 

razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. 

v srednjem delu te naloge). Rešitve preverim 

frontalno. 

Ogledajo si ilustracijo na robu te naloge in preberejo 

besedilo (vprašanje) v oblačku. Nato javno povedo 

svoj odgovor na to vprašanje. Presojajo odgovore in 

pojasnjujejo svoje mnenje. 

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo 

samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo 

po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih 

razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred 

pravilnim odgovorom; nato razmišljajo še o pomenu 

vsakega danega pridevnika ter podčrtajo pravilni 

odgovor. 

Na koncu dopolnijo nepopolno poved. 

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo 

samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo 

po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih 

razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred

pravilnim odgovorom. 

Nato dopolnijo pomenski opis navedenih vrstnih 

pridevnikov, in sicer tako, da pridevnike pretvorijo v 

predložne zveze (npr. iz …, iz …, za …). 

Potem razmišljajo o pomenu vsakega danega 

pridevnika, in sicer tako, da pridevnik na levi povežejo 

z njegovim pomenskim opisom na desni. 

Na koncu dopolnijo nepopolno poved. 

V besednih zvezah podčrtavajo pridevnik in ga po 

zgledu pretvorijo v predložno zvezo. 

Nato si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in 

preberejo besedili v oblačkih; pogovarjajo se o 

namenu ilustratorke ter presojajo, kateri način 

izrekanja snovnosti je ustreznejši: s predložno zvezo 

ali s pridevnikom. Povedo še nekaj takih predložnih 

zvez in jih pretvorijo v pridevnik. 


• Zapis povedi 

Zapis povedi, kjer bodo lastnostni, vrstni in 

svojilni pridevniki. 

Tvorijo lastne povedi. 


Opombe: 

individualna pomoč

POTEK URE 3. ura Pridevnik – ponavljanje 




• Pridevnik 

Ponovijo vse o pridevniku in njegovih značilnostih. 


• Pridevnik – utrjevanje 

SDZ, 66–69, nal. 12–18 

UČ, 113–115, nal. 7–10, DZ, 52, 4–5 

Vodim reševanje nalog in utrjevanje 

znanja o pridevniku. 

Besedne zveze iz samostalnika in podčrtane 

predložne zveze (npr. stroj za likanje) pretvarjajo po 

zgledu, in sicer najprej pretvorijo predložno zvezo v 

pridevnik (npr. za likanje → likalni), iz pridevnika pa 

tvorijo samostalnik za poimenovanje naprave (npr. 

likalni /stroj/ → likalnik). 

Razmišljajo o strategiji reševanja naloge (oz. o poteku 

pretvorb) in dopolnijo nepopolni povedi. (Lahko 

izberejo ponujeni rešitvi.) 

Povedo še, s kolikimi besedami je poimenovana 

naprava v prvem, drugem in tretjem stolpcu. Presojajo 

gospodarnost teh načinov poimenovanja in pojasnijo 

svoje mnenje. 

Enobesedno samostalniško poimenovanje naprave 

(npr. sušilnik) pretvarjajo po zgledu, in sicer ga najprej 

pretvorijo v besedno zvezo iz pridevnika in 

samostalnika (npr. sušilnik → sušilni stroj), nato pa 

pretvorijo pridevnik v predložno zvezo (npr. sušilni stroj 

→ stroj za sušenje). 

Opazujejo poimenovanja v prejšnjih stolpcih in s 

povezovanjem opišejo njihovo sestavo. 

Nato še povedo, kaj je predvajalnik zgoščenk. 

V dvojicah besednih zvez podčrtajo pridevnike. 

Nato se vprašajo po njih in jih na osnovi vprašalnice 

prepišejo na ustrezno mesto v preglednici. 

Preberejo odgovore v oblačkih (lahko kot igro vlog). 

Nato ustno odgovorijo na vprašanje o pravilnosti teh 

odgovorov (v knjižnem jeziku) in pojasnijo svoje 

mnenje. 

Potem napišejo pravilne odgovore (tj. svojilni rodilnik iz 

prejšnjih oblačkov pretvorijo v svojilni pridevnik). 

Povedo, ali so napisane besede samostalniki ali 

pridevniki, in pojasnijo svoje mnenje. 

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti teh 

pridevnikov; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. 

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo 

značilnosti vseh treh vrst pridevnikov.


• Utrjevanje – preverjanje 

SDZ, 69, nal. 17–18, DZ, 52–53, nal. 6–7 


Opombe: 


Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Nato jih 

prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (pri 

razvrščanju si pomagajo z vprašalnicami ali s 

prepoznavanjem njihovih pomenskih lastnosti). 

Svoje rešitve predstavijo sošolcem in jim jih tudi 

utemeljijo. 

Napisanim samostalnikom pripišejo pridevnike vseh 

treh vrst. 

Svoje rešitve prepišejo na učiteljev plakat ali na tablo; 

nato se o njih pogovarjajo (tj. jih presojajo in 

pojasnjujejo svoje mnenje).


PREDMET: SLOVENŠČINA URA: 116, 117. UČITELJICA: Barbara Rajh 

UČNI SKLOP: 


Samostalnik-pridevnik – ujemanje 

UČNA ENOTA: 

Samostalnik-pridevnik – utrjevanje 

CILJI 

Učenci: 

• obvladajo pravilno oblikovanje pridevnika, tj. spolskih in številskih oblik pridevnika ter 

njegovega ujemanja s samostalnikom v spolu in številu; 

• obvladajo strategije za oblikovanje pridevnika; 

• prepoznavajo in popravljajo napačne oblike pridevnika; 

• opazujejo oblikovne lastnosti pridevnika in njegove oblikovne odvisnosti od samostalnika; 

• povzemajo ugotovitev o oblikovnih lastnostih pridevnika in o njegovi oblikovni odvisnosti od 

samostalnika; 

• presojajo rešitev in utemeljevanje svojega mnenja. 

PRIPOMOČKI: 

☺ 

SDZ, 71–74, nal. 1–8; UČ, 117–119, nal. 1–6, DZ, 54, nal. 1; SDZ, 

69, nal. 17; DZ, 52, nal. 6 

☺ SDZ, 74–75, nal. 9–11; DZ, 54, 2–4; SDZ, 55, nal. 2, UČ, 107, nal. 2 

x 

x 

OBLIKE DELA 

frontalna 

individualna 

delo v dvojicah 


 

 

UČNE METODE 

Nova snov 

Ponavljanje 


izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, 

opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, 


x skupinska 

POTEK URE 1. ura Samostalnik-pridevnik - ujemanje 




• Ponovitev o samostalniku in 

pridevniku. 

Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja in ponovijo 

usvojeno učno snov o samostalniku in pridevniku. 

V stavku poiščejo samostalnike, jim določijo spol in 

število, nato pa še pridevnike in jim določijo vrsto. 

Kasneje primerjajo še spol in število pridevnikov in 

spoznajo, da se s samostalniki ujemajo v spolu in 

številu. 


• Ujemanje samostalnika in 

pridevnika 

SDZ, 71–74, nal. 1–8 

UČ, 117–119, nal. 1–6, DZ, 54, nal. 1 

Vodim reševanje in obravnavo ujemanja 

samostalnika in pridevnika. 


V nizu besed obkrožijo samostalnike. Nato ob vsakem 

razmišljajo, katerega spola je; potem ga prepišejo na 

ustrezno mesto v preglednici. 

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustrezno 

besedo (tj. ali). 

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko pridevnika 

siv. 

Opazujejo oblike pridevnika in odgovorijo na vprašanji.

Pri preverjanju rešitev v zadnjem delu naloge sem 

še posebej pozorna na čisto zadnjo rešitev, tj. na 

končnico za srednji spol v pridevniku domač (nekaj 

učencev bo namreč zagotovo 

napisalo domačo, ne pa domače). 

Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo 

učenci vsak dan, jih marsikateri učenec sploh 

ne bo prepoznal. Zato individualno pomagam 

učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jim 

že na začetku naloge povem, da je v vsaki povedi 

ena napaka). Po pregledu rešitev spodbujam k 

pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, 

zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili. 

Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Opazujejo 

obliko pridevnika in jo presojajo. Nato odpravijo 

napake (na črte napišejo pravilno obliko) in pojasnijo 

svoje popravke. 


ugotovitve o oblikovni (in sicer spolski) odvisnosti 

pridevnika od samostalnika in o trispolskosti 

pridevnika. 

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko danih 

pridevnikov. 

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o obliki dopisanih 

pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim 

odgovorom. 

Danim pridevnikom v obliki za moški spol pripišejo še 

obliki za ženski in srednji spol. 

Preberejo povedi in presojajo obliko pridevnikov. Nato 

odpravijo napake, in sicer tako, da na črto napišejo 

pridevnik v pravilni obliki. Na koncu pojasnijo svoje 

popravke. 

Preberejo povedi. V vsaki podčrtajo pridevnik, 

opazujejo njegovo obliko in primerjajo oblike 

pridevnika v vseh treh povedih. Nato odgovorijo na 

vprašanji. 


ugotovitve o oblikovni (in sicer številski) odvisnosti 

pridevnika od samostalnika in o trištevilskosti 

pridevnika. 

K množinskim samostalnikom napišejo dane 

pridevnike; pri tem pazijo, da jih postavijo v pravilno 

spolsko in številsko obliko. 

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številski obliki 

napisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko pred 

pravilnim odgovorom. 

Povedo, zakaj so uporabili množinske oblike 

pridevnikov. 

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo svoje 

ugotovitve o obliki pridevnika (tj. o njegovi trispolskosti 

in trištevilskosti) in o njegovi oblikovni (tj. spolski in 

številski) odvisnosti od samostalnika ter spoznajo 

strokovno poimenovanje za to oblikovno razmerje (tj. 

»ujemanje pridevnika s samostalnikom 

v spolu in številu«). 


• Pridevniki 

SDZ, 69, nal. 17; DZ, 52, nal. 6 

Napišejo navodilo za DN. 

Za DN izpišejo iz DZ, 69, nal. 17 samostalnike in 

pridevnike ter jim določijo spol, število (pridevnikom še 

vrsto).


Opombe: 

individualna pomoč

POTEK URE 2. ura Samostalnik-pridevnik – utrjevanje 




• Pregled naloge 

Berejo in kontrolirajo, kako so določili samostalnike in 

pridevnike (DZ, 69, nal. 17). 


• Ujemanje samostalnika in 

pridevnika 

SDZ, 74–75, nal. 9–11 

DZ, 54, nal. 2–4 

Vodim reševanje nalog. 

Frontalno preverim rešitve in spodbujam učence k 

opisovanju strategije reševanja naloge, 

tj. naprej preberemo samostalnik (in prepoznamo 

njegov spol, število in sklon), nato postavimo 

pridevnik v isti spol, število in sklon. 

Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo 

učenci vsak dan, jih marsikateri učenec sploh 

ne bo prepoznal. Zato individualno pomagam 

učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jih 

vprašam, koliko stvari se izraža z besedo sta, nato 

pa jih usmerim k opazovanju oblike zadnjih dveh 

besed v povedi). Po pregledu rešitev naj učence 

spodbuja k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo 

te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili. 

K samostalnikom, napisanim v preglednici za spol in 

število, napišejo pravilne oblike pridevnika hiter. 

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge 

in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). 

Nato se pogovarjajo o besedilu (odgovoru) v drugem 

oblačku – ta se navezuje na glagol ujemajo v vprašalni 

povedi. 

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo tako, da 

postavijo pridevnike (ki so napisani v oklepaju) v 

pravilno obliko in jih napišejo. 

Preberejo povedi. Nato presojajo njihovo pravilnost, 

odpravijo napake in pojasnijo svoje popravke. 


• Cunamiji 

SDZ, 55, nal. 2, UČ, 107, nal. 2 

Iz besedila o cunamijih SDZ, 55, nal. 2 izpišejo 

pridevnike in samostalnike ter jih določijo. 


Opombe: 

individualna pomoč


PREDMET: SLOVENŠČINA URA: 118., 119. UČITELJICA: Barbara Rajh 

UČNI SKLOP: 


Stopnjevanje pridevnika 

UČNA ENOTA: 

Stopnjevanje pridevnika 

CILJI 

Učenci: 

• razumejo cilje stopnjevanja pridevnikov; obvladajo obe vrsti stopnjevanja (tj. z obrazilom in s 

prislovom); poznavajo normativne vrednosti obeh vrst stopnjevanja; pravilno stopnjujejo pri 

sporočanju v knjižnem jeziku; prepoznavajo in popravljajo napačno izražene stopnje 

pridevnika; 

• pravilno stopnjujejo pri sporočanju v knjižnem jeziku; prepoznavajo in popravljajo napačno 

izražene stopnje pridevnika; razumejo strategije reševanja naloge; presojajo rešitve in 

utemeljevanje svojega mnenja; povzemajo pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov. 

PRIPOMOČKI: 

☺ SDZ, 76–79, nal. 1–7; UČ, 120–122, nal. 1–6, DZ, 56, nal. 1 

☺ SDZ, 79–81, nal. 8–10; UČ, 122–123, nal. 7, DZ, 56–57, nal. 2–3 

x 

x 

OBLIKE DELA 

frontalna 

individualna 



 

UČNE METODE 

nova snov 





x skupinska 

POTEK URE 1. ura Stopnje pridevnika 




• Ilustracija v DZ 

Ogledajo si ilustracijo pod naslovom enote in preberejo 

besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog). 

Nato se pogovarjajo npr. o tem, kaj predstavlja ilustracija, kdo 

je začel pogovor, s kom se je primerjala deklica, katero njuno 

znanje je primerjala, kaj je ugotovila, kako se je na to odzval 

deček, ali se je deklica s tem strinjala, kdo je posegel v 

pogovor in kaj je naredil, kaj pomeni pregovor Pametnejši 

odneha … 


• Stopnjevanje pridevnika 

SDZ, 76–79, nal. 1–7 

UČ, 120–122, nal. 1-6, DZ, 56, nal. 1 

Vodim reševanje stopnjevanja 

pridevnika. 

Nal. 1: Učencem, ki imajo težave, pomagam tako, 

da se z njimi pogovorim o strategiji reševanja 

naloge, npr.: 

– Najprej preberi prvi dve povedi v navodilu. Vzemi 

list papirja in eno pod drugim prepiši imena dečkov. 

K vsakemu imenu pripiši podatek o dečkovi 

starosti. Med imeni in starostjo nariši navpično črto. 

Tako si dobil preprosto preglednico. 

– Preberi zadnjo poved v navodilu. 


Primerjajo starost treh bratov in sklepajo/ocenjujejo, kdo je starejši 

oz. mlajši od koga in kdo od njih je najstarejši oz. najmlajši. Nato 

dopolnijo napisani povedi.

– Preberi prvi del povedi (tj. do vejice). Nato v svoji 

preglednici poišči, koliko sta stara omenjena 

dečka. Primerjaj njuno starost in razmisli, kateri od 

njiju je starejši oz. mlajši. Nato pisno dopolni prvi 

del povedi. 

– Preberi še drugi del povedi. V svoji preglednici 

poišči, koliko je star omenjeni deček; njegovo 

starost primerjaj s starostjo drugih dveh dečkov in 

povej, ali je omenjeni deček od vseh najmlajši ali 

najstarejši. Nato pisno dopolni drugi del povedi. 

– Na enak način rešuj še drugo poved – najprej 

dopolni njen prvi del, nato pa še drugega. 

Če bom učencem pomagala pri usvajanju strategije 

reševanja te naloge, bodo učenci samostojno 

reševali 2. nalogo. (Sicer pa bodo govorili, da te in 

naslednje naloge ne znajo rešiti, da je naloga zanje 

pretežka, da je nima smisla reševati ipd.) 

Še to: Večina učencev bo pridevnike stopnjevala s 

prislovi, zato jih spodbujam k razmišljanju o drugi 

možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k 

odpravljanju napak. 

Nal. 2: Ta naloga sestoji iz štirih delov – vsakega 

od njih se da reševati na enak način, kot se je 

reševalo 1. nalogo. Podatke o višini gora (Triglava, 

Grintovca in Stola) lahko učenci prepišejo z 

zemljevida Slovenije ali pa s fotografij v DZ 

sklepajo o njihovi razvrstitvi po višini; podatke o 

hitrosti živali, o ceni šolskih potrebščin in o teži 

živali pa naj »črpajo« iz svojih izkušenj. 

Učence spodbujam k razmišljanju o drugi možnosti 

stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju 

napak. 

Nal. 3: Učenci so v 1. in 2. nalogi pisali neosnovne, 

torej stopnjevane pridevnike. Zato jim morajo v tej 

nalogi najprej poiskati ustrezno osnovno stopnjo (v 

levem stolpcu preglednice), nato pa morajo njihove 

neosnovne oblike prepisati na ustrezno mesto v 

preglednici (pri tem posnemajo zgled, ki je napisan 

na vrhu preglednice). 

Primerjajo lastnosti treh gora/živali/šolskih potrebščin (in sicer 

njihovo višino/hitrost/ ceno/težo) in izrekajo svojo oceno o njihovih 

stopnjah. Nato dopolnijo napisani dvojici povedi. 

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo 

besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo svoje mnenje o 

ilustraciji in ga utemeljijo. 

Pridevnike, s katerimi so dopolnjevali samostalnike v 1. in 2. nalogi, 

prepišejo v preglednico, v kateri je v levem stolpcu že napisana 

osnovna stopnja pridevnikov, na vrhu pa je podan zgled za reševanje 

naloge. 

Opazujejo pridevnike, napisane v preglednici v 3. nalogi, ter ob 

ponujenih možnostih razmišljajo o vprašalnicah zanje, o njihovi vrsti 

in o tem, kaj izražajo. Nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami. 

Učencem pomagam pri reševanju zadnjega dela 

naloge tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, kje 

bi našli ustrezne podatke (tj. v 6. nalogi in v 

srednjem delu 7. naloge). 

Rešitve preverim frontalno. 


Opazujejo pridevnike v stolpcih v preglednici v 3. nalogi in 

razmišljajo, katero stopnjo lastnosti izražajo (tj. osnovno, 

srednjo/višjo ali najvišjo). Svoje ugotovitve izrazijo tako, da začetke 

povedi povežejo z ustreznim nadaljevanjem. 

Nepopolne povedi dopolnijo s podatki (prvega lahko izberejo iz 

ponujenih možnosti) – tako povzamejo pravilo o tem, katere 

pridevnike stopnjujemo in katere stopnje lastnosti pri tem izražamo. 

Preberejo povedi. Podčrtajo pridevnike in napišejo, katere vrste so. 

V povezovalni nalogi ob vsakem navedenem pridevniku razmišljajo o 

tem, katero lastnost poimenuje (tj. barvo, obliko ali našo oceno). 

Nato povežejo ustrezne dele trditve. 

Podčrtane/navedene pridevnike skušajo stopnjevati; nato povedo, 

kaj so opazili. Svoje ugotovitve povzamejo tako, da dopolnijo 

nepopolni povedi. 

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na robu te naloge in preberejo 

besedili v oblačkih; nato povedo, kakšen se jim zdi pogovor, ter 

pojasnijo svoje mnenje. 

• Preverjanje. 


Opombe: 


Berejo dopolnjene povedi in zapišejo povzetek.

Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. 

hitrost) je lahko različne stopnje, in sicer osnovne, višje ali najvišje (prim. hiter, hitrejši, 

najhitrejši), medtem ko vrsta (npr. lesen) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti različne 

stopnje (ne gre: lesen, bolj lesen, najbolj lesen; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin). 

Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike – pa še teh ne vseh, temveč samo tiste, s 

katerimi izražamo svojo oceno, tj. t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. visok, nizek, hiter, 

počasen, lep, grd, globok, plitev. 

(Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.) 

Vrednotenjske pridevnike stopnjujemo na dva načina, in sicer tako, da neosnovni stopnji 

izražamo: 

– s prislovom bolj in najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali 

– z obrazilom -ši, -ji ali -ejši, najvišjo stopnjo pa še z obrazilom naj- (npr. čistejši, najčistejši). 

Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, večino pa tudi z obrazilom. 

Učenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko – verjetno 

tudi zato ne, ker ne morejo posplošiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -ši, kdaj -ji in 

kdaj -ejši (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporočanje v knjižnem jeziku zapoveduje 

stopnjevanje z obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki 

se jih ne da stopnjevati z obrazili). 

Učitelj naj zato pazi, da pred učenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveč z obrazilom; 

odziva naj se na napake učencev in naj učence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z 

obrazili); učence naj spodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k 

sistematičnemu izbiranju med stopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom.

POTEK URE 2. ura Stopnje pridevnika 




• Ponovitev (stopnjevanje 

pridevnika) 

Povedo, kako stopnjujemo pridevnike, in navedejo posebnosti 

pri stopnjevanju. 


• Stopnjevanje pridevnika 

SDZ, 79–81, 8–10 

UČ, 122–123, nal. 7, DZ, 56–57, nal. 

2–3 

Vodim reševanje nalog. 

Učencem povem, da se za sporočanje v 

knjižnem jeziku (pa tudi sicer) priporoča 

stopnjevanje na drug način (tj. ne z bolj) 

in da lahko z bolj stopnjujemo samo tistih 

nekaj pridevnikov, ki jih ne moremo 

stopnjevati drugače (npr. umazan). 

Učencem naročim, naj bolj pazijo, kako 

stopnjujejo pridevnike, in naj popravljajo 

sami sebe oz. drug drugega. 

Preverim rešitve. Učence, ki so izbrali 

stopnjevanje s prislovom, spomnim na 

pravilo, o katerem so govorili pri 8. 

nalogi. 

Preverim rešitve. Za učence, ki so 

pridevnike stopnjevali s prislovom, 

pripravim dodatne vaje za stopnjevanje z 

obrazili. 


Preberejo povedi. Opazujejo podčrtane besedne zveze in 

razmišljajo, kaj poimenujemo z besedama v teh zvezah – pri 

tem si lahko pomagajo tako, da rešijo povezovalno nalogo. 

Odgovorijo na vprašanje o tem, ali je možno stopnjevati še 

kako drugače. 

Preberejo povedi, v katerih manjkajo stopnjevani pridevniki – 

do teh pridejo tako, da še enkrat preberejo povedi z začetka 8. 

naloge in nato ob podčrtanih stopnjah pridevnika (npr. bolj 

dober) razmišljajo, kako bi še lahko izrazili srednjo/višjo stopnjo 

lastnosti. Potem se vrnejo k nepopolnim povedim in vanje 

vpišejo primernike z obrazili (prim. boljši, manjši, lažji, hitrejši). 

Učitelja vprašajo, kateri način je pravilnejši. Poslušajo njegovo 

pojasnilo, skušajo si ga zapomniti in ga čim večkrat upoštevati. 

Berejo nepopolne povedi, izberejo ustrezno obliko 

stopnjevanega pridevnika in jo prepišejo na črto. 

Nepopolno poved dopolnijo z ustrezno obliko stopnjevanega 

pridevnika (njegova osnovna stopnja je napisana v oklepaju). 

Nato izpolnijo preglednico, in sicer tako, da pridevnike, ki so jih 

vpisali v povedi v prvem delu naloge, prepišejo na ustrezno 

mesto v preglednici (tj. v srednji stolpec), nato pa pripišejo še 

drugi njihovi stopnji. 

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in 

preberejo besedila v oblačkih ter se pogovorijo o njih. 

• Zapis povedi 

Zapis povedi z različnimi 

stopnjami pridevnika. 

Pišejo povedi. 


Opombe: 

individualna pomoč


PREDMET: SLOVENŠČINA URA: 120., 121. UČITELJICA: Barbara Rajh 

UČNI SKLOP: 

NB – pridevnik, samostalnik 

Pridevnik – samostalnik – ponavljanje 

UČNA ENOTA: 

Preverjanje 

CILJI 

Učenci: 

• znajo »poiskati« pridevnike in samostalnike; samostalnikom in pridevnikom določijo spol in 

število, pridevniku še vrsto; 

• upoštevajo pravila za stopnjevanje pridevnikov; 

• rešijo naloge na učnem listu. 

PRIPOMOČKI: 


☺ UL iz priročnika ponavljanje; preverjanje 

x 

x 

OBLIKE DELA 

frontalna 

individualna 


UČNE METODE 





x skupinska 

POTEK URE 1. ura Pridevnik – samostalnik – ponavljanje 




• Ponovitev 

Ponovimo (samostalnik in pridevnik). 

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo učno snov na 

primerih. 

Poiščejo pridevnike in samostalnike v povedi ter jim 

določijo poznano. 


• Reševanje UL. Rešujejo naloge na UL. 

III. ZAKLJUČNI DEL: 

• Preverjanje in analiza rešitev 

Berejo rešene naloge, odpravijo pomanjkljivosti. 


Opombe: 

individualna pomoč

POTEK URE 2. ura Preverjanje 




• Priprava 

Priprava prostora in posredovanje navodil. 

Razdelim UL. 

Pripravijo pisala, prostor. 


• Individualno reševanje nalog Rešujejo naloge na UL. 


• Oddaja nalog 

Poberem UL in jih popravim. 

Oddajo UL. 


Opombe: 

individualna pomoč

166,0 kb - Praktik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?