Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

TuLLEnKOgEL
(ThuLnKOgEL) Iz bIChLA nAd
LIEnzOm
Na podaljšani velikonočni vikend
je bilo snega kot že dolgo ne. Vremenarji
so obetali suho vreme, a visoke
temperature. V soboto zjutraj se nas je
nekaj navdušencev še v trdi temi odpravilo
od doma. Pri Hrušici opravimo formalnosti
in nadaljujemo do Lienza, kjer
ob kapučinu opravimo posvet v pravkar
odprtem kavnem baru ob cesti. Sveže
je, prebuja se lep dan. Ob pogledu na
gore na severu in zahodu, ki se kopljejo
v mehki jutranji svetlobi, začutimo
energijo. Hitro se zedinimo glede cilja.
Danes jo mahnemo na Tullenkogel.
Parkiramo za zadnjo kmetijo nad
Bichlom. Nad prvim ovinkom si nadenemo
smuči. Kmalu zavijemo s ceste
in nadaljujemo po zasneženih travnikih.
Ob osmih sonce prijetno greje. Pot
vodi mimo lesenih hišic do Compedala
(1920 m). Nadaljujemo po kotanji in
odprtem pobočju do obširnega hrbta
gore, kjer je na višini okrog 2250 metrov
balkon z dvema lesenima križema.
Poglede pritegujejo bližnji vrhovi Lienških
Dolomitov z Laserzwandom in
nažaganim Spitzkoflom. Južno od njih
se izpojejo neukrotljive karnijske gore.
Tullenkogel in gore v okolici z zaobljeno
obliko predstavljajo kontrast, ki
nudi turnim smučarjem veselje tudi v
pršiču. Nadaljujemo po hrbtu, nato se
vzpnemo na greben in zatem na manjši
plato, od koder je le še nekaj korakov
do vrha. Za vso pot smo potrebovali tri
ure in pol, višinske razlike od izhodišča
je okrog 1000 metrov. Z vrha se kot
na dlani vidi Veliki Klek. Smučanje ob
povratku je lagodno, v lepem dnevu se
nikamor ne mudi. Na klopeh nad parkiriščem
občudujemo jadralne padalce,
ki v žametni popoldanski svetlobi rišejo
figure po kulisah Lienških Dolomitov
in Karnijskih Alp.
PuSTrIšKA dOLInA In
VILLgrATEnTAL
Nadaljujemo vožnjo po Pustriški dolini.
Nemško govoreči jo imenujejo Pustertal,
Italijani Val Pusteria. Heinfels leži na
1130 metrih, Innichen ali San Candido z
izvirom Drave pa na 1175 metrih. Dolina
leži v smeri vzhod–zahod med Lienzem
in Mühlbachom (it. Rio di Pusteria).
Soteska in kraj z enakim imenom sta v
preddverju doline Eisacktal z mestecem
Brixen. Od tod izhajajo škofje, ki so si stoletja
lastili del slovenske zemlje in gospodovali
na blejskem gradu. Po Eisacktalu
vodi z ravnic z mediteranskim podnebjem
na mrzli sever široka cesta čez Brenner.
Pustriška dolina je posejana s turističnimi
središči, iz nje se cepijo stranske doline: na
sever Villgratental, Gsieser Tal, Antholzer
Tal, Tauferer Tal, Pfunders Tal in Valser
Tal, proti jugu in jugovzhodu pa Lesachtal,
Sextental, Höhlensteintal, Gadertal. Na
severu dolino obdajajo Zillertalske Alpe
in pogorje Defereggen, na jugu Dolomiti.
Pri Heinfelsu zavijemo v Villgratental. V
Innervillgratnu najdemo soliden penzion.
Gospodar, ki pride odpret, ima čez 80 let.
Za njim stopi na prag gospodarica. Dogovorimo
se za ceno. Prenočišče z zajtrkom
stane 20 €. Prijazna sta. V hiši stanuje še
sin z družino, danes so obiski. Razmestimo
se po sobah. Ob pogledu skozi zadnje
okno me presenetijo izkrčena pobočja za
kočo. Vtis popestri skala na njivi nekaj
metrov stran. Koče leže visoko po strmih
prisojnih pobočjih, na osojnih jih ni. Na
zahodu ozko dolino zapirajo splazena pobočja
Kreuzspitze. Družbo ji dela nekaj
metrov nižji Moses Gipfel. Dolina izraža
prvobiten videz.
mALI SmučArSKI ELdOrAdO
Pozno popoldne se odpeljemo do Kalksteina.
V gostišču kupimo specialke. Dolina
s stranskim odcepom v Winkeltal je
mali smučarski eldorado s turnimi smuki
različnih težavnosti skoraj do višine 3000
metrov: Goelbner, 2943 m, Regenstein,
2891 m, Gabesitten, 2665 m, Hohes Haus,
2784 m, Kugelwand, 2803 m, Hochgrabbe,
2951 m, Hochstein, 2827 m, Gr. Deggenhorn,
2946 m, Pfannspitze, 2676 m,
Riepenspitze, 2774 m, Kreuzspitze, 2624
m, Gaishörndl, 2615 m, Marchkinkele,
2545 m, Thurntaler, 2408 m … Natakar
omeni, da je danes smučal s Hochgrabbeja.
Ob desetih je čas za smučanje z vrha,
sneg se zgodaj ojuži. O turi govori kot
o ceni kapučina, to je bil eden njegovih
običajnih »skokov« na vrh. Res privlačen
cilj, a podrobnejših informacij o turi ni.
Odidemo na večerjo v Innervillgraten.
Gostišče nosi ime po znani banki, človek
lahko tu tudi prenoči. Hrana je draga.
»Golaschsuppe« stane tri evre in pol, pivo
2,60 evra, testenine od 7 evrov navzgor.
Odločamo se glede jutrišnje ture. Bilo bi
netaktno takoj naskakovati najvišji vrh.
Kakšen smisel bo potem imelo vračati se
v to dolino? Odločimo se za Kreuzspitze
43