Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Sputnik 1 je začel novo, vesoljsko dobo Prvi umetni satelit I z z g o d o v i n e Začetek tega projekta sega v zgodnja petdeseta leta prejšnjega stoletja in je rezultat študij, ki jih je opravljala vojaškoraziskovalna ustanova NII-4 glavnega artilerijskega direktorata (GAU) obrambnega ministrstva SZ. 16. septembra 1953 je NII-4 začel uradno raziskovanje in proučevanja programa takega satelita, najpomembnejše delo pri tem pa je imel starejši znanstvenik M. K. Tihonravov. To začetno delo je vodilo k poročilu, ki so ga nato spremenili inženirji z več znanstvenih ustanov. V to je bil vključen tudi glavni konstruktor S. P. Koroljev, ki je takrat sodeloval z NII-88. Pomembno vlogo je imel še oddelek za uporabno matematiko matematičnega inštituta akademije znanosti Sovjetske zveze. 27. maja 1954 je Koroljev poslal NII-4 poročilo, v katerem je od sovjetske vlade zahteval dovoljenje za razvoj in izstrelitev 3000 kilogramov težkega znanstvenega satelita, ki bi ga v orbito okoli Zemlje poslali med kontinentalne balistične rakete (ICBM) R-7. Na njegovo nesrečo je bil odgovor vlade na to precej neodločen, tako da je še leto dni potekalo lobiranje. Julija 1955 se je pojavilo tudi ameriško naznanilo, da ZDA v mednarodnem geofizikalnem letu načrtujejo izstrelitev umetnega satelita. 30. avgusta 1956 je sovjetska vojaška industrijska komisija, takrat imenovana kot poseben odbor, začasno odobrila satelitski projekt Koroljeva in Tihonavrova. Do takrat je bila masa satelita zmanjšana na 1000 do 1400 kilogramov. Odbor ministrov SZ je 30. januarja 1956 uradno potrdil satelitski projekt, imenovan objekt D. V odloku so bila potrjene tudi prve začetne raziskovalne študije o vojaških izpeljankah objekta D, ki sta bili znani kot objekt OD-1 in OD-2. Objekt D, znan tudi kot D-1, je bil tako označen, ker so druge črke cirilice označevale različne zabojnike bojnih glav medcelinske balistične rakete. To je bil masivni znanstveni observatorij, ki naj bi nosil od 200 do Sputnik 1 je bil prvi umetni satelit nekdanje Sovjetske zveze in prvi takšen predmet, ki so ga poslali v vesolje in je začel vesoljsko dobo ter poznejšo vesoljsko tekmo med nekdanjo Sovjetsko zvezo in ZDA. V orbito okoli Zemlje je poletel 4. oktobra 1957. 300 kilogramov znanstvene opreme, predvideno pa je bilo, da naj bi ga izstrelili leta 1957 ob začetku mednarodnega geofizikalnega leta. Koroljev je 24. julija 1956 formalno podpisal načrt osnutka, kar je omogočilo, da se je kmalu lahko začela gradnja satelita. Da bi lahko ta satelit izstrelili, so morali Koroljevi inženirji opraviti nekatere spremembe na nosilni raketi R-7, ki so jo spremenili v 8A91. 20. septembra 1956 je ameriška kopenska vojska izstrelila raketo jupiter C, ki je na razdalji 5300 kilometrov opravila balistični polet. Če bi bila ta raketa opremljena z delujočo močno tretjo stopnjo, bi že lahko poslala mali satelit v orbito okoli Zemlje. Novice o tej ameriški izstrelitvi so dosegle SZ na senzacionalen način. Koroljev je bil namreč prepričan, da je šlo za skrivni poskus ameriške kopenske vojske, da izstreli umetni satelit, torej za poskus, ki ni bil uspešen. V tem času so imeli Rusi težave z razvojem nosilne rakete 8A91, prav tako je prihajajo do zamud pri dobavi podsistemov satelita programa objekt D. Tako sta bila Koroljev in Tihonravrov zaskrbljena, da bodo Američani izstrelili svoj satelit prej kot Rusi objekt D. Skromen satelitski projekt Sputnik Da bi preprečila takšno možnost, sta se odločila, da predstavita bolj skromen satelitski projekt, hkrati pa nadaljujeta delo pri že odobrenem projektu. 5. januarja 1957 je Koroljev poslal uradno pismo vojaški industrijski komisiji in jo prosil za dovoljenje, da izstreli mala satelita, od katerih bi vsak imel približno 100 kilogramov mase. To naj bi se zgodilo še pred začetkom mednarodnega geofizikalnega leta, satelita pa naj bi bila preprosta, in sicer PS-1 ter PS-2. Do 25. januarja 1957 je Koroljev odobril začetne zasnove teh dveh malih satelitov. 15 februarja, nekateri viri pa navajajo 7. februar, je sovjetska vlada formalno sprejela nov načrt. Nosilna raketa 8A91 še vedno ni bila pripravljena, zato je organizacija OKB-1 naredila nekaj manjših sprememb v osnovni medkontinentalni balistični raketi R-7. Ta vmesna različica, ki naj bi izstrelila mala satelita, je bila znana kot 8K71PS. PS-1 je bil končno izstreljen 4. oktobra 1957 in so ga poimenovali Sputnik 1. Satelit je bil v oblili krogle s premerom 580 milimetrov in maso 84 kilogramov in je imel štiri antene, ki so iz krogle izhajale pod kotom 35 stopinj. Moč oddajnika je bila 1 W, energijo pa je dobil iz treh srebrovih in cinkovih akumulatorjev. Krogla je bila izdelana iz zelo gladke dvomilimetrske aluminijeve zlitine. Toplotno regulacijo je uravnaval ventilator. Satelit je bil izdelan brez ustreznih načrtov, ker je Koroljev vedno nadzoroval njegovo izdelavo, deloval pa je 21 dni. Med kroženjem okoli Zemlje se ji je najbolj približal na 227 kilometrov (perigej) in se od nje najbolj oddaljil 945 kilometrov (apogej), orbita pa je imela naklon 65 kotnih stopinj. V orbiti okoli Zemlje je ostal do 4. januarja 1958. 12. oktobra 1957, le dober teden po izstrelitvi Sputnika 1, je OKB-1 dobila naročilo, da ob 40-obletnici oktobrske revolucije v začetku novembra izstreli nov umetni satelit. To je bil izvirni PS-2, ki so mu dodali zabojnik, preoblikovan iz znanstvene rakete R-2A. Satelit Sputnik 2 je bil izstreljen 3. novembra 1957. V zabojniku je bila psička Lajka, ki je tako postala prvo živo bitje, ki je začelo v orbiti potovati okoli Zemlje. Miloš Krmelj 1 1 Predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (I. S. U.) za Slovenijo in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (I. A. A.). 2 8 S LOV E N S K A VO J S K A
Š p o r t v v o j s k i Minister ob bok z vojaki SV Minister za obrambo Karl Erjavec se je v ponedeljek, 12. februarja, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah pridružil pripadnikom 10. MOTB na bataljonskem teku in tako izpolnil obljubo, ki jo je ponavljal ob različnih priložnostih, da bo tekel z vojaki in preverjal njihovo telesno pripravljenost. Najprej je pretekel približno trikilometrski krog okoli vojašnice s pripadniki 10. MOTB, ki odhajajo na mednarodno mirovno misijo na Kosovo, nato pa še isto razdaljo s poveljniki bataljona, naredil pa je tudi dvakrat po deset sklec. Minister Erjavec je ob koncu povedal, da mu tempo mlajših kolegov ni povzročal pretiranih težav, in obljubil, da se bo vojakom še pridružil, ko bo dobil povabilo. Ob tem je poudaril tudi pomembnost telesne pripravljenosti vojakov, na katero je opozoril že ob začetku svojega mandata, ko je dejal, da poklicni vojaki ne smejo biti slabše telesno pripravljeni kot minister. »Vojaki so s tekom dokazali, da so odlično telesno pripravljeni, zato menim, da bodo naloge, ki jih čakajo, dobro opravili,« je še dopolnil minister Erjavec. Marko Pišlar Foto: Bruno Toič S LOV E N S K A VO J S K A 29
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: Foto: Bruno Toič V Slovenski vojsk
Page 5 and 6: Lani je bila državna vaja organizi
Page 7 and 8: Vojašnico generala Maistra obiskal
Page 9 and 10: poklica je veliko Bi morali spremen
Page 11 and 12: Priložnosti tudi v pogodbeni P re
Page 13 and 14: Slovenska vojska po opustitvi obvez
Page 15 and 16: O b j a v e Objave Ministrstva za o
Page 17 and 18: 10. motorizirani bataljon 2. medalj
Page 19 and 20: Letos promocija vojaškega poklica
Page 21 and 22: Hrano preveč solimo Projekt je pot
Page 23 and 24: Z a š č i ta i n re š e v a n j
Page 25 and 26: Pripadniki 20. MOTB na Kosovu rofes
Page 27: Teorija upravljanja nasilja 2 Teori
Page 31 and 32: R a z v e d r i l o Reševalcem nag

Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?