Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Po dopolnitvi zakonodaje ustreznejše rešitve v praksi I n te r v j u Po sprejemu novele Zakona o varstvu pred utopitvami bodo posodobljeni vsi zakoni s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Čeprav je po oceni namestnika generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branka Dervodela, ki je konec avgusta lani začasno prevzel vodenje uprave, dopolnjena zakonodaja podlaga za učinkovit, racionalen in odziven sistem, mora uprava v sistem vgraditi ustrezne praktične rešitve. Večina njihovih aktivnosti letos bo, kot je dejal Dervodel, poleg priprav na predsedovanje Slovenije EU usmerjena v preventivno dejavnost. Med najpomembnejšimi nalogami URSZR lani je bila posodobitev zakonodaje. Je ta že v celoti končana? Novela zakona o gasilstvu je bila sprejeta leta 2005, noveli zakonov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o varstvu pred požarom pa lani. V prvem branju v DZ je novela zakona o varstvu pred utopitvami, s katero bo zakonodaja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami posodobljena. Pri prenovi smo želeli normativno ureditev uskladiti z izkušnjami in doseženim stanjem na področju zaščite in reševanja, odpraviti nekatere slabosti ter zagotoviti nadaljnji razvoj področja. Ocenjujem, da so bile dopolnitve življenjske in usmerjene v večjo učinkovitost, racionalnost in odzivnost sistema, zagotovo pa moramo zdaj v sistem uvesti ustrezne praktične rešitve, ki izhajajo iz določil v zakonih. Katere pomembne naloge je še imel URSZR lani? Lani smo imeli dve veliki naravni nesreči, in sicer je požar na Krasu zajel več kot tisoč hektarjev površine, zato je bil aktiviran državni načrt zaščite in reševanja v primeru velikega požara v naravi, konec junija pa so neurja prizadela številne občine v Sloveniji. Izvedeni sta bili državni vaji na temo letalske nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi v sklopu direktive Seveso II. Zaradi neurij in suše je bilo veliko dela na področju ocenjevanja škod. Od Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami smo na podlagi določil novele Zakona o varstvu pred požarom prevzeli naloge izdajanja soglasij na študije požarne varnosti za požarno zahtevne objekte. V upravi pospešeno uvajamo informatizacijo, pri čemer sta za celotni sistem pomembni predvsem dve aplikaciji, in sicer sistem za poročanje o intervencijah (SPIN), ki ga že uporabljajo vse enote v sistemu zaščite in reševanja, ter sistem za podporo ukrepanja na številki 112. Za cilje, opredeljene v poslovnem načrtu uprave, smo lani pripravili oceno tveganja kot tudi register tveganj. Pomembna naloga je bila selitev izpostave URSZR iz Krškega v Brežice. Kdaj boste prevzeli nadzor nad sistemom javnega alarmiranja v občinski pristojnosti? Prevzem nadzora nad sistemom je posledica določil Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zagotoviti moramo pregled nad celotnim sistemom z zbiranjem podatkov, kot tudi sredstva za izvedbo prevzema javnega alarmiranja. Obsežna študija o prevzemu sistema, ki bo določila tudi prednosti pri prevzemanju, bo končana ta mesec. V petih letih oziroma do leta 2011 bo predvidoma prevzetih 1550 siren. Doslej smo poleg študije prevzeli plačevanje zakupljenih vodov v vseh regijah, za vzdrževanje sistema pa načrtujemo stalna sredstva. Rezultati študije kažejo, da bo treba sredstva za prevzem do leta 2011 postopoma večati. Ali opažate v Sloveniji naraščanje števila nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb? Statistika Centra za obveščanje RS ne kaže pomembnega povečanja nesreč, toda posamezna leta izstopajo po številu nesreč oziroma njihovem obsegu. Takšno je bilo leto 2003, ko je bilo zabeleženih skoraj 3000 požarov v naravi. V zadnjih letih imamo v Sloveniji zelo močna neurja in tudi zadnji požari v naravi so bili izredno obsežni. Mislim na požar na Krasu leta 2003 in lanski požar na tem območju, ob katerem smo preverili državni načrt zaščite in reševanja za primer tako velikega požara. Državni načrt se je pokazal kot uspešen, kljub temu pa ga bomo dopolnili in ponovno preizkusili na državni vaji v Novi Gorici. Nad delom uprave je nekaj negodovanja zaradi ocenjevanja škode ob naravnih nesrečah. Kaj boste naredili na tem področju? Lani je bilo zaradi škodnih pojavov v kmetijstvu obdelanih približno 24.500 vlog oškodovancev, škoda pa je bila ocenjena na 59,5 milijona evrov. Zaradi neposredne škode na stvareh kot posledice lanskega neurja je bilo obravnavanih več kot 3800 vlog, škoda pa je bila ocenjena na več kot 740.000 evrov. Ko državna in regijske komisije revidirajo ugotovitve občinskih komisij za ocenjevanje škode, je ocena škode, ki jo predlagamo vladi, bistveno manjša, zato so oškodovanci nezadovoljni. Letos si bomo prizadevali za polno uveljavitev aplikacij za ocenjevanje škode, posebno pozornost pa bomo namenili sklepanju pogodb s cenilci in njihovemu usposabljanju, saj moramo doseči usklajenost meril in postopkov ocenjevanja. 4 S LOV E N S K A VO J S K A
Lani je bila državna vaja organizirana na temo letalske nesreče. Kako se v sistem zaščite, reševanja in pomoči vključuje Slovenska vojska? V sistemu zaščite in reševanja ima pomembno vlogo več enot Slovenske vojske, in sicer inženirske enote, ki sodelujejo predvsem pri postavljanju mobilnih montažnih mostov, enote RKB-zaščite ob nesrečah z nevarnimi snovmi oziroma odpravljanju posledic morebitnega terorističnega napada, najpomembnejši del pa je sodelovanje vojaškega letalstva pri gašenju požarov v naravi, pri nujni medicinski pomoči in gorskem reševanju. Pomembno pri tem je, da je opremljanje teh enot usklajeno z našim področjem dela in zaradi tega dvonamensko. Kakšni bodo poudarki letošnjih državnih vaj? Scenarij vaje Trk 2007 predvideva množično prometno nesrečo, v kateri bodo udeleženi državljani iz tujine, in posledično velik požar v naravi. Tako bomo preverili regijski načrt zaščite in reševanja ob množičnih prometnih nesrečah in dopolnjeni državni načrt za primer velikega požara v naravi. Vaja bo potekala v sklopu prireditve Dnevi zaščite in reševanja 2007, ki bo od 18. do 20. oktobra letos v Novi Gorici. Pričakujemo tudi sodelovanje italijanskih reševalnih služb. Druga državna vaja, ki predvideva nesrečo na morju, bo organizirana za ožji strokovni krog. Katere preventivne dejavnosti boste letos še organizirali? V naši pristojnosti je predvsem preventiva na področju varstva pred požari in varstva pred utopitvami. V sklopu prireditve Dnevi zaščite in reševanja bomo organizirali posvete o varstvu pred požari v naravnem okolju, med letom bomo organizirali posvete za pooblaščene osebe za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, za pooblaščene izvajalce in vzdrževalce gasilnikov ter izvajalce usposabljanj za reševanje iz vode ter letni razpis za reševalce iz vode. Pripravljamo veliko preventivnih aktivnosti s področja varstva pred požari za širše prebivalstvo, predvsem oktobra, ki je mesec varstva pred požari. Zagotovo bomo tudi letos sodelovali na sejmih in podobnih aktivnostih, saj smo bili lani zelo uspešni na otroškem bazarju in študentski areni. URSZR prevzema nadzor nad javnim alarmiranjem. Izobraževanje s področja zaščite in reševanja zadnjih nekaj let organizirate tudi v podcentru v Sežani. Kdaj bo začel delovati podcenter v Pekrah pri Mariboru? V centru na Igu se na leto usposablja več kot 13.000 slušateljev, kar presega zmogljivosti centra, zato smo leta 2005 nekatere programe začeli izvajati v Sežani. Takrat se je tam usposabljalo približno 500 slušateljev, lani več kot tisoč, nadaljnji obseg pa je odvisen od prenove poligonov in nastanitvenih zmogljivosti ter kadrovske popolnitve. Podcenter naj bi z Zavodom za gozdove RS deloval tudi na področju preventive pred požari v naravi predvsem za Jugovzhodno Evropo. Programi usposabljanj za Pekre še niso natančno določeni. Zavedamo se, da je zanimanje za usposabljanje v Pekrah veliko predvsem med gasilci, prav tako bomo tam predvidoma od leta 2008 izvajali programe reševanja na vodi in iz nje. Koliko denarja letos načrtujete za naložbe? Denar za naložbe je predviden za gradnje oziroma adaptacije, za obnovo oziroma dopolnitev državnih rezerv ter za naložbe v informatiko in telekomunikacije. Za gradnje bomo namenili nekaj več kot 1,23 milijona evrov. Načrtujemo dokončanje gradnje podcentra v Sežani, ki deluje v okviru izobraževalnega centra na Igu, in gradnjo vadbenega predora na Igu, za kar bomo porabili več kot 412.000 evrov. Projekt bo do polovice sofinancirala Družba za avtoceste RS. Nekaj manjših naložb načrtujemo predvsem v tehnično varovanje kompleksov v Rojah in na Igu ter za adaptacijo objekta izpostave v Celju. Je predlog reorganizacije URSZR že pripravljen? Delno smo se na upravi reorganizirali že lani ob prevzemu nekaterih že omenjenih novih nalog, pred nami pa je predlog večje reorganizacije uprave, ki jo med drugim narekujejo tudi določila noveliranih zakonov. Predlog reorganizacije je že pripravljen. Kakšne mednarodne aktivnosti načrtujete letos? Mednarodno sodelovanje URSZR je intenzivno in se še povečuje. To velja tako za multilateralno sodelovanje v okviru ZN, Nata in EU, kot tudi za sodelovanje v regijskih pobudah, kjer bo Slovenija letos prevzela predsedovanje v eni od pobud Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, kot za dvostransko sodelovanje, ki vključuje sodelovanje na preventivnem področju, pri izvedbi vaj in ob morebitnih nesrečah. Dvostransko sodelovanje je intenzivno predvsem z vsemi sosednjimi državami. S Furlanijo - Julijsko krajino smo lani podpisali protokol o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je podlaga za konkretno sodelovanje. Tehnične priloge protokola intenzivno usklajujemo, predstavniki uprave so prav ta teden obiskali regijski center za obveščanje v italijanskem mestu Palmanova. Kako se pripravljate na predsedovanje Slovenije EU? Predstavniki uprave se redno udeležujemo sestankov delovne skupine PROCIV v svetu EU in se vse bolj intenzivno vključujemo v odločanje te delovne skupine. Vključili smo se v koordinirano delo trojice predsedujočih držav, in sicer Nemčije, Portugalske ter Slovenije. Priprave v upravi so intenzivne na vseh področjih. Na tedenskih sestankih usklajujemo področje dela v svetu EU, komitoloških in drugih izvedbenih zadevah, pripravah za sestanek generalnih direktorjev, predvsem pa pri pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu EU. Prav tako smo določili nosilce nalog in sodelujoče na področju posameznih dosjejev. V začetku februarja je na stalnem predstavništvu RS v Bruslju začela delati delavka naše uprave, ki kot svetovalka pokriva delovno področje odbora PROCIV. Foto: URSZR I n te r v j u S LOV E N S K A VO J S K A 5
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3: Foto: Bruno Toič V Slovenski vojsk
Page 7 and 8: Vojašnico generala Maistra obiskal
Page 9 and 10: poklica je veliko Bi morali spremen
Page 11 and 12: Priložnosti tudi v pogodbeni P re
Page 13 and 14: Slovenska vojska po opustitvi obvez
Page 15 and 16: O b j a v e Objave Ministrstva za o
Page 17 and 18: 10. motorizirani bataljon 2. medalj
Page 19 and 20: Letos promocija vojaškega poklica
Page 21 and 22: Hrano preveč solimo Projekt je pot
Page 23 and 24: Z a š č i ta i n re š e v a n j
Page 25 and 26: Pripadniki 20. MOTB na Kosovu rofes
Page 27 and 28: Teorija upravljanja nasilja 2 Teori
Page 29 and 30: Š p o r t v v o j s k i Minister o
Page 31 and 32: R a z v e d r i l o Reševalcem nag

Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?