Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Krekova koča na Ratitovcu, 1652 m<br />
4. MIMO GRANIČARJA V VRATIH S PLANINSKO IZKAZNICO<br />
Ni se še povsem zdanilo, ko se nas je več planincev odpravilo iz Aljaževega doma proti<br />
Triglavu. Takoj nad domom je bila graničarska stražarnica, kjer je granicar od vsakega<br />
zahteval planinsko izkaznico. Neki planinec srednjih let (verjetno profesor), je imel<br />
svojo skupino (bili so verjetno študenti) posebno dovolilnico, večina od teh pa je imela<br />
tudi svojo planinsko izkaznico. Med drugimi planinci pa jih je bilo sest, ki tejzkaznice<br />
niso imeli. Medtem ko so na glas vzdihovali češ, kaj bo z njimi storil granicar se je<br />
vodja skupine hitro znašel. Neznane planince brez izkaznice je vključil v svojo skupino,<br />
izločil pa šest tistih, ki so izkaznico imeli. Graničarju je pokazal posebno dovolilnico<br />
in pred njim vse na glas preštel. Prešteti so šli naprej mimo stražarja, za njimi pa so<br />
iz skupine izločeni pokazali vsak svojo planinsko izkaznico. Tako je po opravljenem<br />
»legitimiranju« lahko šest planincev brez izkaznice nadaljevalo pot. Vsi dobro razpoloženi<br />
so se lepo zahvalili vodji skupine za prijaznost in iznajdljivost.<br />
Večina nas je zavila po Tominškovi poti. Pred vojno sem rad zmerom zavij na to pot.<br />
Graničarji so bili sicer tudi pri Planiki (prej Aleksandrov dom) in na Dolicu (vzhodno<br />
od mejne črte čez sedlo), toda nikdar nisem videl, da bi tu od kogarkoli zahtevali<br />
planinsko izkaznico. Planinci brez te izkaznice so torej morali nekako prelisičiti le graničarja<br />
pri stražarnici v Vratih.<br />
5. V NEVIHTI SKOZI TURŠKI ŽLEB NA OKREŠELJ<br />
S sodelavcem Stanetom sva se namenila na dvodnevno turo v Kamniške Alpe Ko sva<br />
prevozila s kolesi okrog 35 km in obenem premagala nad 500 m visinske razlike, sva<br />
bila pri Štularju na Zg. Jezerskem, kjer je bila tedaj gostilna. 2e v mraku sva prišla pes<br />
do njihove planšarije; tu sva prenočila. Zarana sva nadaljevala pot in sla kar mimo<br />
Češke koče na Mlinarsko sedlo in na Grintavec. Z vrha sva sestopila po isti poti oo<br />
sedla tu pa sva zavila proti Skuti; odločila sva se za pot pod Dolgim hrbtom. Medtem<br />
ko sva minevala melišče in se približevala sedlu med Dolgim hrbtom in Struco, se je<br />
hitro začelo oblačiti. Na vrhu Skute je bila vidljivost le še dobrih 5 m; ob sestopanju<br />
se je po strmem jugovzhodnem grebenu še zmanjšala. Začelo je rositi; rosenje je prešlo<br />
v dež toda do vnoda v Turški žleb še ni bilo hudega. Med sestopanjem po njem pa se<br />
ie zdivjala huda nevihta. Z vzhodnega ostenja Štajerske Rinke je deževnica začela v<br />
curkih teči čez razčlenjene stene, v katere je takorekoč vkovana planinska pot (stope<br />
za stopinje in žična vrv). Na tej poti se curkom vode ni bilo mogoče izogniti, zavetja<br />
pa ni bilo Sicer pa zavetje, ko si do kože moker, ni več potrebno. Treskanje je spremljalo<br />
pokanje padajočega kamenja, ki je frčalo tudi čez naju, tako da sva se večkrat morala
Change language