Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Gorska reševalna služba pri <strong>Planinski</strong> zvezi Slovenije v imenu jugoslovanskih gorskih<br />
reševalcev in planincev aktivno sodeluje tudi v Mednarodni komisiji za GRS (IKAR), kjer<br />
si je pridobila dober glas in spoštovanje.<br />
_<br />
Uspelo nam je skleniti mednarodne dvostranske dogovore z gorskimi reševalnimi službami<br />
Nemčije, Italije (obmejni pas 20 km), Južne Tirolske in Avstrije (delno do 3000 šilingov<br />
stroškov), da tudi one rešujejo ponesrečene jugoslovanske planince na njihovem<br />
teritoriju brezplačno. Od alpskih dežel samo Švica in Francija, ki imata se poklicno vodniško<br />
službo z vodniško tarifo in ki imata ogromen obisk v svojih Alpah pa zaradi tega<br />
tudi neprimerno več nesreč in dragih reševalnih akcij, nista pristali na tak dogovor, sta<br />
pa izjavili da bi posamezne nesreče Jugoslovanov glede plačila stroškov »blagohotno<br />
obravnavala«. Seveda pa ima sodelovanje v mednarodni komisiji za posledico tudi nekaj<br />
več stroškov.<br />
Moderna gorska reševalna služba vsaj v Sloveniji postavlja ze zahtevo po dobrih telefonskih<br />
in brezžičnih zvezah in po reševanju s helikopterji. Nujno bo v doglednem bližnjem<br />
času, brezžično povezati na telefonsko omrežje v dolini vsaj tako eksponirane<br />
planinske postojanke, kot so Kredarica, Koča pri 7 triglavskih jezerih, Pogačnikov dom.<br />
Kamniško in Kokrsko sedlo, Okrešelj, Korošica. To bo velikanskega pomena za GRs<br />
in njeno naglo obveščanje, pa tudi za boljše oskrbovanje planinskih domov.<br />
Vsekakor želimo, da se viri naših dohodkov stabilizirajo, da redno vsako leto pritekajo<br />
na podlagi v prvem delu referata omenjenih načel, stališč in obvez ter tako postanejo<br />
normalen in legalen način financiranja GRS. Le na ta način se GRS in njeni delavci<br />
šele lahko osvobode vsakoletnega prosjačenja, intervencij, negotovosti v planiranju svoje<br />
aktivnosti. V takem primeru bo mogoče tudi več storiti za preventivo in za vzgojo<br />
ter strokovno urjenje gorskih reševalcev.<br />
Plenum Planinske zveze Jugoslavije je ta stališča in zahteve v celoti podprl in se bolj<br />
odločno podčrtal. V naslednjih letih so se v neposredno in posredno prizadetih sredinah<br />
ta načela v praksi uveljavila tako, da je GRS vsaj v Sloveniji ob 70-letnici svojega delovanja<br />
pod prizadevnim dolgoletnim vodstvom načelnika Bineta Vengusta odlično organizirana,<br />
opremljena in vsestransko operativno nadvse učinkovita. Uživa vsesplosen<br />
ugled in spoštovanje doma in v inozemstvu.<br />
Ob jubileju ji lahko zares od vsega srca čestitamo kot reševalni skupnosti in vsakemu<br />
gorskemu reševalcu posebej.<br />
GRS KOT ČLEN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE<br />
PAVLE<br />
ŠEGULA<br />
Gorsko reševalno službo je dala potreba. Pomagala naj bi ljudem, ki zabredejo v težave<br />
v nedostopnem, slabo prehodnem gorskem svetu, ne glede na to, ali jih tja vodijo delovni<br />
opravki ali želja po razvedrilu.<br />
Potreba po reševanju v gorah se je v evropskih alpskih deželah pojavila okrog leta 1884,<br />
tedaj ko so se nesreče zaradi razvoja alpinizma začele množiti, ko je bilo treba skrbeti<br />
za prizadete ter jih spraviti v dolino.<br />
Tako je bilo ob prelomu stoletja tudi v naših gorah. Tudi tu se je čedalje pogosteje<br />
pojavljalo vprašanje, kako pomagati ponesrečenim, in se je ponujal odgovor, naj si<br />
planinci pomagajo sami. Od drugod pomoči ni bilo pričakovati. Tedanje Slovensko planinsko<br />
društvo se je odločilo in leta 1912 na lastno pobudo ustanovilo reševalno službo.<br />
Ukrep je bil premišljeno dejanje, namenjeno planinski samozaščti. Podobno so nekoč<br />
ljudje za obrambo pred požari organizirali gasilska društva, zato najbrž ni napačna<br />
trditev, da je bila gorska reševalna služba, poleg gasilcev, med prvimi dejavniki samozaščite<br />
že davno pred tem, ko smo v Jugoslaviji ponovno odkrili in ovrednotili njen<br />
pomen. Bila pa je tudi edina izbira: oblasti si niso mogle privoščiti poklicnih reševalcev,<br />
še zlasti ne, ker v javnih službah, kot sta bila policija in žandarmerija, ni bilo najti<br />
ljudi s primernim znanjem.<br />
Tako je ostalo pri amaterjih. Le v nekaterih državah, kjer sta število in pogostnost<br />
nesreč presegli zmogljivost prostovoljcev, so ustanovili poklicno gorsko reševalno službo.<br />
Ponekod so pritegnili gorske vodnike, drugod policiste in žandarje, ki so jih v ta namen