Julij - Planinski Vestnik

Mangrt, Jalovec in Zahodni Julijci Foto Joco Balant
PSIHOLOG NA ALPINISTIČNI ODPRAVI
PETER
MARKIČ
Psihološko raziskovanje alpinističnih odprav ni nova stvar. V svetu obstaja že precej
raziskovalnih projektov o tej temi. Večinoma so pod »pokroviteljstvom« vojske, zato
rezultate ljubosumno čuvajo. Tudi pri nas so bile že opravljene take raziskave. Žal pa
potem rezultati niso bili analizirani in dostopni tistim, ki jih to zanima. Prav tu se naš
pristop začne razlikovati od vseh prejšnjih. Koristnost se meri po uporabnosti.
Po kriterijih za izbor članov odprave Lotse 81 sem bil izbran tudi sam. Ker sem sicer
tudi psiholog, smo skupaj z nekaterimi profesorji in asistenti Oddelka za psihologijo
na Filozofski fakulteti v Ljubljani sestavili načrt za psihološko raziskavo te odprave.
Osnovni cilj je bil, odkriti tiste faktorje, ki vplivajo na uspešno delovanje odprave.
Raziskavo smo tematsko razdelili v tri skupine:
1. Ugotavljanje osebnostnih lastnosti članov — tu smo uporabili nekatere klasične
psihološke tehnike, druge pa smo priredili specifični situaciji.
2. Ugotavljanje sociodinamičnih faktorjev, ki se pojavljajo na alpinističnih odpravah in
vplivajo na učinkovitost skupinskega sodelovanja — sem sodijo različne oblike sociograma.
Prav sociogram je gotovo eden najbolj učinkovitih načinov zbiranja podatkov.
Rezultati so nam v veliko pomoč pri sestavi skupin za delo na hribu, čeprav moramo
pri tem upoštevati še druge faktorje, ne le želje posameznikov. Za ilustracijo le en
podatek: od vseh zvez, ki so se v 60 dneh dela na hribu pojavile med člani, smo jih
kar 76% predvideli s tremi sociogrami. Tematika pa je zelo občutljiva, zato moramo
pazljivo izbrati sociometrično tehniko.
3. Druga področja — sem sodi vprašalnik motivacije, inteligenčni test, ocena kriterijev
za izbor, ocena dela v pripravljalnem obdobju in med odpravo, usmerjeni dnevniki,
razne ocenjevalne lestvice ... Vzporedno s snemanjem EKG, ki ga je opravljal zdravnik
odprave, smo ugotavljali tudi subjektivno oceno utrujenosti in lokacijo le-te.
Časovno smo raziskavo razdelili na tri obdobja:
— pred odpravo — ugotavljanje lastnosti članov,
— med odpravo,
— po odpravi — analiza sprememb, nastalih med odpravo.
Glavna težava pri vsem tem je pomanjkanje ustreznih psiholoških instrumentov. Situacija
je namreč tako specifična, da klasični postopki, razen redkih izjem, ne dajo ustreznih
rezultatov. Na podlagi izkušenj smo priredili nekaj instrumentov in ti so se izkazali, kot
dobri. Potrebna pa bi bila večkratna uporaba. Priložnosti za to bo v prihodnje vse več.
Želimo se zahvaliti še članom odprave za sodelovanje. To jim je vzelo precej časa,
386 vendar so skoraj vsi dobro sodelovali.