letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto

Šolski center Novo mesto 

Srednja gradbena in lesarska šola 

Šegova ulica 112 

Novo mesto 

L e t n o p o r o č i l o 

2010/ 2 0 1 1 

N O V O M E S T O , A V G U S T 2 0 1 1

K A Z A L O 

Letno poroĉilo .......................................................................................................................................................................................................... 1 

2010/2011 ................................................................................................................................................................................................................. 1 

KAZALO.................................................................................................................................................................................................................. 2 

UVODNA BESEDA RAVNATELJICE .................................................................................................................................................................. 3 

STROKOVNI AKTIVI ............................................................................................................................................................................................ 4 

GRADBENI AKTIV ................................................................................................................................................................................................................ 4 

LESARSKI AKTIV .................................................................................................................................................................................................................. 5 

SLOVENISTIČNI AKTIV ...................................................................................................................................................................................................... 9 

NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI AKTIV.................................................................................................................................................................. 9 

AKTIV TUJIH JEZIKOV ...................................................................................................................................................................................................... 10 

AKTIV ŠPORTNIH PEDAGOGOV ................................................................................................................................................................................... 10 

DRUŢBOSLOVNI AKTIV ................................................................................................................................................................................................... 11 

SVETOVALNA SLUŢBA ..................................................................................................................................................................................... 12 

DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI .................................................................................................................................................................. 17 

STROKOVNE EKSKURZIJE ............................................................................................................................................................................... 17 

-GRADBENIŠTVO- ............................................................................................................................................................................................................... 17 

-LESARSTVO-........................................................................................................................................................................................................................ 20 

SEJMI – PROJEKTNI DNEVI............................................................................................................................................................................... 27 

-LESARSTVO-........................................................................................................................................................................................................................ 27 

RAZSTAVE ........................................................................................................................................................................................................... 28 

–LESARSTVO- ....................................................................................................................................................................................................................... 28 

PROMOCIJA ŠOLE............................................................................................................................................................................................... 28 

DAN ODPRTIH VRAT 2010 ............................................................................................................................................................................................... 28 

INFORMATIVNI DAN ......................................................................................................................................................................................................... 29 

PROGRAM PREDSTAVITEV POKLICEV NA OSNOVNIH ŠOLAH ............................................................................................................... 29 

PROJEKTI.............................................................................................................................................................................................................. 30 

SODELOVANJE V PROJEKTU RESTAVRIRANJA .................................................................................................................................................... 30 

SODELOVANJE V PROJEKTU RK .................................................................................................................................................................................. 31 

JUNIOR ACIEVEMENT ...................................................................................................................................................................................................... 31 

KAKOVOST ............................................................................................................................................................................................................................ 32 

EKO ŠOLA .............................................................................................................................................................................................................................. 34 

PROJEKTNI DNEVI ............................................................................................................................................................................................. 35 

GRADBENIŠTVO .................................................................................................................................................................................................................. 35 

PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK,1. LETNIK ................................................................................................................................................. 35 

PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK, 2. LETNIK ................................................................................................................................................ 37 

PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK, 3. LETNIK ................................................................................................................................................ 38 

–LESARSTVO- ....................................................................................................................................................................................................................... 39 

PROJEKTNI TEDEN 1. LETNIK MIZAR ........................................................................................................................................................................ 40 

GLEDALIŠKI KLUB ............................................................................................................................................................................................................. 46 

TEKMOVANJA ..................................................................................................................................................................................................... 46 

GRADBENIADA NOVO MESTO 2011 ............................................................................................................................................................................ 46 

LESARIADA ŠKOFJA LOKA 2011 .................................................................................................................................................................................. 47 

TEKMOVANJE MLADIH KERAMIĈARJEV 2011 ...................................................................................................................................................... 48 

MATEMATIČNO TEKMOVANJE .................................................................................................................................................................................... 48 

EUROSKILLS ......................................................................................................................................................................................................................... 49 

AUTOCAD .............................................................................................................................................................................................................................. 50 

V. MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH KERAMIĈARJEV .......................................................................................................................... 50 

MEGRA .................................................................................................................................................................................................................................... 51 

TEKMOVANJE GME ........................................................................................................................................................................................................... 52 

KNJIŢNI MOLJ - BOOKWORMS ...................................................................................................................................................................................... 53 

BRALNA ZNAČKA- NEMŠĈINA ..................................................................................................................................................................................... 53 

PRAKTIĈNO USPOSABLJANJE ......................................................................................................................................................................... 53 

DIJAŠKA SKUPNOST .......................................................................................................................................................................................... 55 

NAGRADNI IZLET DIJAKOV SGLŠ ............................................................................................................................................................................... 57 

KULTURNE DEJAVNOSTI ................................................................................................................................................................................. 57 

ŠPORTNE DEJAVNOSTI ..................................................................................................................................................................................... 59 

-ŠPORTNI DNEVI- ................................................................................................................................................................................................................ 59 

VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKE .................................................................................................................. 85 

VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE ........................................................................................................... 87 

VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU ZA DIJAKE .............................................................................................. 91 

VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA DIJAKE .................................................................................................................. 92 

DEJAVNOSTI UĈITELJEV ................................................................................................................................................................................. 93 

GRADBENIADA ZA UČITELJE 2010 ............................................................................................................................................................................. 93 

STROKOVNA EKSKURZIJA uĉiTELJSKEGA ZBORA .............................................................................................................................................. 94 

ZAKLJUĈNI IZPITI .............................................................................................................................................................................................. 94 

POKLICNA MATURA .......................................................................................................................................................................................... 95 

LETNO POROĈILO SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE, ................................................................................................................ 96 

ŠOLSKO LETO 2010/2011 ................................................................................................................................................................................... 96 

2

U V O D N A B E S E D A R A V N A T E L J I C E 

Pred vami je letno poroĉilo Srednje gradbene in lesarske šole za šolsko leto 2010/2011, ki je potekalo po 

letnem delovnem naĉrtu. Kar je zapisano, predstavlja celoletno delo naših dijakov in profesorjev. S 

ponosom ugotavljam, da smo z dejavnostmi, ki so predstavljene v poroĉilu, vsi skupaj naredili korak naprej 

k prepoznavnosti in ugledu šole v lokalnem, drţavnem in mednarodnem okolju . 

Naj posebej omenim naslednje dogodke in aktivnosti, ki so zaznamovali preteklo šolsko leto: 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

uspešno sodelovanje na EUROSKILLS 2010 – tekmovanje v poklicnih spretnostih; 

predstavitev poklicev po osnovnih šolah in izvedba tehniĉnih dni; 

dan odprtih vrat in informativni dan; 

športne in kulturne dejavnosti ter strokovne ekskurzije; 

projektni tedni (novost so projektni dnevi v tretjem letniku za gradbene tehnike); 

sodelovanje z OORK (izdelava pohištva za krizno sobo v humanitarnem centru in izdelava pisalne mize 

s predalnikom za 3 druţine); 

sodelovanje v projektu LENARDO DA VINCI MOBILITY kot partnerska šola (štirinajstdnevni obisk 

dveh dijakov in profesorjev iz Karlovca – Mješovita industrijsko obrtniĉka škola); 

potrditev EKO šole in s tem EKO zastave; 

vzpostavitev projekta preventive za celotni Šolski center – Skupina mladostnikov pri razmisleku o 

posledicah njihovih dejanj in uĉenje socialnih vešĉin ter pristopov k reševnju teţav; 

predavanja in predstavitve podjetij s podroĉja gradbeništva in lesarstva; 

organizacija gradbeniade za dijake in sodelovanje na lesariadi ; 

predstavitev na sejmu MEGRA; 

organizacija in udeleţba dijakov na razliĉnih tekmovanjih; 

sodelovanje na mednarodnem tekmovanju iz AutoCAD-a v Italiji in peĉarjev keramikov v Budimpešti; 

nagradna ekskurzija za uspešne dijake. 

Uspeh dijakov ter delo uĉiteljev in mentorjev je podrobneje predstavljeno v posameznih poroĉilih v 

nadeljavanju. 

Svet se nenehno spreminja in z njim mi. Ĉe sprejmemo, da je vsaka sprememba sprememba na bolje in da 

sprememb na slabše ni, potem nam vsaka aktivnost iz zaĉrtane smeri predstavljajo nek novi izziv in si samo 

zastavljamo vprašanje KAKO in ne ZAKAJ. 

Zahvaljujem se vsem dijakom, sodelavcem in sodelavkam za trud in doseţke na kulturnih, športnih in 

drugih podroĉjih ter posebna zahvala staršem za zaupanje in podporo. 

Damjana Gruden, dipl. inţ., 

ravnateljica 

3

S T R O K O V N I A K T I V I 

GRADBENII AKTIIV 

Anže Mrvar 

Ĉlani gradbenega aktiva v letošnjem šolskem letu: Lili Ţnidaršiĉ, Zdenka Zorko, Nevenka Cesar, Mirko 

Gorenc, Anţe Mrvar, Damjana Gruden, Franci Struna, Radomir Bajić in Sašo Pekolj. 

V šolskem letu 2009/2010 smo izvedli naslednje aktivnosti: 

V zaĉetku šolskega leta smo pripravili letne priprave za posamezne strokovne predmete. Uskladili smo 

kriterije ocenjevanja in doloĉili minimalne standarde znanja. Letne priprave za prvi, drugi in tretji letnik 

programa gradbeni tehnik, ki poteka po prenovljenem izobraţevalnem programu smo pripravili v okviru 

programskega uĉiteljskega zbora, v katerem smo v toku celega šolskega leta aktivno sodelovali. Vodja 

PUZ gradbeni tehnik je ĉlanica našega aktiva Nevenka Cesar. 

V zaĉetku oktobra smo se udeleţili gradbeniade za uĉitelje v Bohinju. V velikem številu so se nam 

prikljuĉili tudi ostali uĉitelji naše šole, ĉesar smo še posebej veseli. Zasedli smo peto mesto, še bolj 

pomembno pa je, da smo navezali veliko stikov z uĉitelji ostalih gradbenih šol. 

13. oktobra smo izvedli Dan odprtih vrat. Potekal je v športni dvorani Leona Štuklja, izveden pa je bil v 

obliki sejma. S pomoĉjo razliĉnih delavnic in prikaza dela smo predstavili vse izobraţevalne programe. 

V izvedbi smo sodelovali tudi s podjetji, kjer naši dijaki opravljajo praktiĉno izobraţevanje (Keragrad, 

Tesarstvo Gazvoda, slamnata streha Nemaniĉ). 

V sodelovanju s svetovalno sluţbo in lesarskim aktivom smo pripravili vrsto predstavitev za osnovne 

šole. Izvedli smo predstavitve in tehniške dneve, deloma v naših prostorih, deloma pa na posameznih 

osnovnih šolah. Spisek predstavitev z izvajalci je v prilogi poroĉila. 

Lili Ţnidaršiĉ, Nevenka Cesar, Zdenka Zorko, Damjana Gruden in Anţe Mrvar so pripravili naslove 

seminarskih nalog za ĉetrto izpitno enoto in naloge za drugo izpitno enoto na poklicni maturi. 

Organizator delovne prakse za model gradbeništvo in gradbene tehnike je bil Franci Struna. 

Lili Ţnidaršiĉ kot organizatorka strokovnih ekskurzij je bila zelo delovna in je zelo uspešno izvedla vse 

planirane aktivnosti. Nekaj strokovnih ekskurzij in predavanj je bilo izvedenih tudi izven plana, kar je 

zelo pohvalno. 

V okviru praktiĉnega pouka za prve letnike programa gradbeni tehnik, ki je letos prviĉ potekal v naših 

šolskih delavnicah je Franci Struna organiziral veĉ predavanj, prikazov in ogledov v zvezi z razliĉnimi 

materiala in izdelki. 

Vse aktivnosti, ki smo jih izvedli, smo objavili na naši spletni strani, ki jo je urejal Mirko Gorenc. 

V mesecu februarju smo izvedli informativni dan, kjer smo predstavili izobraţevalne programe za 

naslednje šolsko leto. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali prav vsi ĉlani aktiva. 

Pripravljali smo razstave na hodnikih šole, kjer so se posebej izkazali Anţe Mrvar, Lili Ţnidaršiĉ in 

Zdenka Zorko. 

Sodelovali smo pri pripravi informativnega filma o naši šoli (Mirko Gorenc). 

4

Sodelovali smo na mednarodnem sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni. Pripravili smo 

sejemski prostor, sodelovali pri izvedbi skupnega izdelka vseh srednjih gradbenih šol Slovenije in se 

udeleţili tekmovanja v zidanju, kjer smo dosegli peto mesto. Vse aktivnosti je izpeljal Rado Bajić s 

pomoĉjo dijakov G3B. 

Naši dijaki pod mentorstvom Franca Strune so se udeleţili mednarodnega tekmovanja keramikov na 

Madţarskem. Tekmovanje je organiziralo podjetje »Schoenox«. Dijak Klemen Fluher je v moĉni 

konkurenci zasedel odliĉno drugo mesto. 

V mesecu marcu smo izvedli projektne dni za dijake 3. letnikov programa gradbeni tehnik. Po konĉanih 

projektnih dnevih smo izvedli samoevalvacijo z dijaki, kateri so izrazili veliko podporo takemu delu. 

13. aprila je na Šolskem centru Novo mesto pod okriljem Srednje gradbene in lesarske šole potekalo 

mednarodno tekmovanje dijakov srednjih šol Slovenije in šol iz Trsta in Karlovca. Mentorji so svoje 

ekipe odliĉno pripravili, dosegli smo naslednje rezultate: 

1. mesto tesarji MENTOR: Darko Brišar 

1. mesto keramiĉarji MENTOR: Franci Struna 

2. mesto gradbeni tehniki MENTOR: Anţe Mrvar 

5. mesto zidarji MENTOR: Rado Bajić 

4. mesto foto nateĉaj MENTORICA: Julija Krajšek Souvan 

3. mesto nogomet Vodja tekmovanja: Mario Mohorović 

2. mesto lokostrelstvo Vodja tekmovanja: Bojan Brulc 

5. mesto košarka Vodja tekmovanja: Matjaţ Cerkovnik 

4. mesto odbojka Vodja tekmovanja: Aleš Tomiĉ 

Skupno smo osvojili 2. mesto med vsemi šolami udeleţenkami. 

Sodelovali smo pri delu Društva gradbenih inţenirjev in tehnikov Novo mesto. 

Izvedli smo šolsko tekmovanje v AutoCAD-u. Trije najboljši so se udeleţili drţavnega tekmovanja v 

Celju, kjer je Matej Drobniĉ dosegel drugo mesto. 

Trije dijaki so se skupaj s predstavniki gradbene šole iz Celja in Maribora udeleţili mednarodnega 

tekmovanja v AUTOcad-u, imenovanega »CAD olimpiada« v Roveretu, Italija. Mentor je bil Mirko 

Gorenc. 

18.maja 2011 je v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo potekalo 17. drţavno prvenstvo iz 

gradbene mehanike. Zmagovalec v kategoriji tretjih letnikov je David Pungert iz 3.ag. Mentorica je bila 

Nevenka Cesar. 

V letošnjem šolskem letu se gradbeni aktiv dobil prenosni raĉunalnik in projektor, ki sta namenjena 

izkljuĉno izvedbi pouka. Oboje naj uĉitelji ĉim veĉ uporabljajo. 

Ĉlani strokovnega aktiva smo se udeleţili razliĉnih seminarjev, kar je razvidno iz osebnih letnih poroĉil 

ĉlanov. 

LESSARSSKII AKTIIV 

Goran Delajković, univ. dipl. inž. les. 

Ĉlani aktiva: Nadja Kapš, Miran Bajec, Goran Delajković, Mihael Gorše, Valentin Peĉaver, Franc Kapš, 

Slavko Barboriĉ, Slavko Mirtiĉ, Anton Hrastar, Anton Košir, Darko Brišar. 

5

Aktiv je izvedel naslednje aktivnosti : 

1. Priprava letnih priprav za lesarske poklice. Na zaĉetku šolskega leta smo uskladili kriterije 

ocenjevanja, naĉrte ocenjevanja znanja ter doloĉili minimalne standarde znanja za lesarske 

programe. Letne priprave so pripravljene v okvirju programskega uĉiteljskega zbora, v katerem 

smo sodelovali v celem šolskem letu. 

2. Sodelovanje na sejmih-Pohištveni sejem Lj, Obiskali smo in si ogledali Celjski sejem, 

Pohištveni sejem v Ljubljani in sejem Dom. 

3. Dan odprtih vrat Pripravili smo podobno kot lansko leto s pravoĉasnim informiranjem okolice 

o dogodkih, ki bodo potekali na naši šoli (ţe v mesecu avgustu ali septembru). Pred dnevom 

odprtih vrat je nujno v sodelovanju z javnimi glasili javnost in ciljno populacijo dijakov 

pravoĉasno informirati. Priprave na izvedbo informativnega dneva so potekale v sklopu 

koordinacije oţje skupine v sestavi: ravnateljica Damjana Gruden, svetovalna sluţba Mirjam 

Ţnidarĉiĉ, koordinacija med splošnoizobraţevalnimi aktivi in strokovnimi aktivi Maja Weiss, 

strokovni aktivi gradbeništvo Mirko Gorenc in lesarstvo Goran Delajković. 

Po moji oceni je koordinacija med ĉlani oţje skupine delovala korektno, kooperativno in 

uĉinkovito. Kot koordinator zadolţen za podroĉje lesarstva lahko podam naslednjo oceno: 

- Izvedba vseh aktivnosti je bila visoko profesionalno in korektno izvedena. Nosilci aktivnosti so 

svoja podroĉja korektno, strokovno in uĉinkovito izvedli na vseh nivojih. Aktivnosti so se izvedle 

koordinirano, kvalitetno in vsebinsko zelo profesionalno. Rezultat teh prizadevanj je bila kakovostna 

predstavitev programa, motivacijsko usmerjena komunikacija s poudarkom na predstavitvi 

komparativnih prednosti naše šole skozi doseţene in verificirane rezultate. 

- Kod koordinator moram poudariti naslednje opazke: 

Priprava zloţenk in predstavitev je bila uspešno opravljena v koordinaciji Mihael Gorše in Goran 

Delajković. Ocenjujem, da je predstavitveno gradivo izvedeno enako estetiĉno kot tudi vsebinsko 

kakovostno. 

Enako pohvalim prizadevanja in strokovno pripravo ter izvedbo predstavitve programa MIZAR Mihaela 

Goršeta, ki je pokazal veliko prizadevanja, strategije in vsebinsko motivacijskih vsebin in usmeritev. 

Vsekakor je veliko prispevala tudi pomoĉ pri splošnih podroĉjih profesorice Dine Plut. 

Na podroĉju programa obdelovalca lesa pohvalim izvedbo predstavitev uĉitelja Mirana Bajca. 

Na podroĉju lesarskega tehnika – PTI se lahko pohvali prizadevanja in dolgoletne izkušnje Biljane Bahat 

Vovk, naĉina predstavitve in pozitivne promocije šole. 

Na podroĉju predstavitve za program lesarski tehnik SSI pohvalim strokovno pomoĉ pri informativnem delu 

prof. Melito Blatnik. 

Kvaliteta delavnic je to leto dosegla še dodatno dimenzijo z zelo kvalitetnim in izobraţevalnim prikazom 

delovanja lesarskega laboratorija, ki ga je pripravil Valentin Peĉaver v sodelovanju z dijaki 1BL. 

Prikaz uporabe raĉunalništva v stroki, raĉunalniško projektiranje in naĉrtovanje je zelo uspešno organizirala 

in prikazala Nadja Kapš skupaj s skupino dijakov iz 1BL razreda. 

V sklopu predstavitve smo skupaj z starimi obiskali šolske delavnice v dopoldanskem in popoldanskem 

ĉasu. Prikaz dela delavnic so uspešno predstavili Slavko Barboriĉ, Franci Kapš, ter Tone Košir. Predstavitev 

je bila zelo strokovno in vsebinsko atraktivno izpeljana. V ĉasu izvedbe sta Hrastar ter dijak Pajk 

predstavila dimenzijo uspeha na evropskem tekmovanj EUROSKILS. 

6

Kod koordinator se še enkrat zahvaljujem vsem za korektno in prizadevno sodelovanje. Še enkrat smo 

dokazali, da lahko kot tim doseţemo in izvedemo visoko kakovostne predstavitve. 

4. Informativni dan Uporabili smo lanski model in aktivnosti z nekaj spremembami. Z 

aktivnostmi in informiranjem širše javnosti smo poskušali doseĉi poveĉanje interesa za vpis v 

poklicne in tehniške usmeritve (lesarski tehnik PTI in SSI ter mizar). Pri pripravi 

informativnega smo sodelovali s svetovalno sluţbo, osveţili informacijsko in predstavitveno 

gradivo in atraktivnost spletne strani. Pri pripravi informativnega dneva smo menili da je 

potrebno predstaviti potrebe širše okolice po profilih mizar in lesarski tehnik. K sodelovanju 

smo povabili ter realizirali sodelovanje predstavnikov gospodarskih druţb ter vidnejše 

samostojne podjetnike v namen pozitivne promocije stroke in eksistenĉne perspektive 

potencialnih dijakov. 

Projekti kot je podjetništvo za mlade (Junior Achievement) se nadaljuje v obliki projektnega pouka. V 

projekt smo skušali privabiti veĉ dijakov ter v izvedbo vkljuĉili razliĉna podjetja. V šolskem letu 2010/11 so 

v projektu sodelovali dijaki L3a. Izdelke smo realizirali in plasirali ter predstavili izven šole v sklopu 

projekta Rdeĉi kriţ, ter informirali okolje o napredkih in doseţkih. 

DIJAKI PRISPEVALI DEL POHIŠTVA ZA GARSONJERO 

Uĉenci ŠC Novo mesto, Srednje gradbene in lesarske šole, so v projektu »Podjetje in priprava dela«, na 

pobudo OZRK Novo mesto naredili naĉrt in izdelali del opreme za garsonjero v Humanitarnem centru RK. 

Garsonjera je namenjena kratkotrajnim namestitvam posameznikov in druţin, ki ostanejo brez strehe nad 

glavo. Ob današnji predaji, ki so se ga udeleţili poleg dijakov mentor Goran Delajkoviĉ, koordinator 

projekta Igor Kalin in ravnateljica Damjana Gruden, so poudarili, da so ţeleli s svojim delom prispevati k 

druţbeno odgovornemu ravnanju in skrbi za skupnost. Gre pa tudi za sodelovanje šole in Mizarstva Cvelbar 

iz Šentjerneja, ki je darovalo material in svoje znanje z veliko prakse dijakom pri humanitarnem projektu. 

Donator latof leksa je Mizarstvo Bogoviĉ. Dobro sodelovanje in konkretno delo dijakov je pohvalila in se 

jim hkrati zahvalila predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Potoĉar. 

Projekt OZRK – krizna soba 

Sodelovanje ŠC Novo mesto, Srednje gradbene in lesarske šole, in OZRK Novo mesto 

V okviru predmetnega podroĉja » Podjetje in priprava dela« dijaki programa srednjega strokovnega 

izobraţevanja lesarski tehnik obvladujejo postopke poslovnih procesov, postopke priprave dela in izvedbe 

poslovnih in proizvodnih procesov. Na predlog vodstva šole se je skupina dijakov iz L3A – lesarski tehnik - 

odzvala in sprejela izziv, da na osnovi predlagane dispozicije pripravi in izvede projektiranje, organizacijo 

in proizvodnjo ter montaţo pohištva za opremo krizne sobe v prostorih objekta rdeĉega kriţa na Ulici 

Slavka Gruma v Novem mestu. Pod mentorstvom uĉitelja Gorana Delajkovića , univ. dipl. inţ., so dijaki 

oblikovali projektno skupino v sestavi: 

Gregor Krajšek - oblikovanje 

Borut Florjanĉiĉ - oblikovanje 

Beno Govekar - konstrukcije 

David Jerovšek - proizvodna tehnologija 

Glorija Cvelbar - vodja skupine. 

Po predstavitvi predlogov idejnih rešitev je skupina predloge predstavila gospodu Antonu Cvelbarju, 

lastniku podjetja Mizarstvo, Anton Cvelbar ,s.p. , Dolenje Vrhpolje. Gospod Cvelbar je podprl predlog 

skupine, ponudil izvedbo na strojni opremi podjetja ter pomoĉ v materialu. Rezultat je narejeno pohištvo, 

zasnovano po potrebah prostora krizne sobe ter usklajeno z videzom ostale vgrajene opreme v prostorih. 

Realizacijo projekta je podprlo vodstvo Šolskega centra NM , Srednje gradbene in lesarske šole, in sicer 

ravnateljica gospa Damjana Gruden, dipl. inţ., ter koordinator aktivnosti zunanjega sodelovanja OOZRK 

NM gospod Igor Kalin v sodelovanju z OZRK, ki ga je predstavljala gospa Barbara Ozimek. 

7

Sodelovali smo v pripravi in izvedbi kreativnih delavnic na podroĉju izdelkov iz lesa, sodelovanje z 

humanitarnimi organizacijami, sodelovanje na projektih Eko šole( S. Barboriĉ, S. Mirtiĉ) . 

Sodelovali smo uspešno tudi pri aktivnostih restavriranja na širšem podroĉju Dolenjske v 

sodelovanju z cerkvijo 

( organizator F. Košir). 

5. Tekmovanja Lesariada dijake 2011 

Lesariada se je odvijala 23. aprila 2011 na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki. 

6. Predstavitev po osnovnih šolah smo nadaljevali po lanskem modelu predstavitve šole in 

poklicev ter izpeljavo delavnic. Ciljne delavnice in predstavitve smo izvedli ne le za višje 

razrede OŠ, zraven smo povabili uĉence 5. in 6. razredov, ki jih zanima ta poklic. Osnovni cilj 

je bilo poveĉanje vpisa za en oddelek dijakov. Zavedamo se populacijske krize, menimo da je v 

regiji še nekaj prostora ( pribliţno za en oddelek) za poveĉanje vpisa v stroki ( lesarski tehnik, 

mizar ali obdelovalec lesa).Veĉ problemov nam je prineslo propadanje nekaterih podjetji 

spodroĉja lesne industrije, ter negativna kampanja javnih medijev na podroĉju gradbeništva in 

lesarstva. Vse ima za rezultat nizko število dijakov v oddelkih. 

7. Strokovne ekskurzije Organizirali smo strokovne ekskurzije po skupinah in razredih v okvirju 

realizacije strokovnega pouka po tematskih sklopih. Strokovne ekskurzije smo povezovali zs 

projektnimi dnevi in predstavili v sklopu projektnega pouka. Organizator ekskurzij je Valentin 

Peĉaver. Glede na moţnosti smo se povezovali s podjetjem ( proizvajalci opreme, izvajalci 

procesov, …)in vnaprej definirali program ogleda. Na ta naĉin smo izvedli projektne dneve za 

programe SSI in PTI ter mizar. 

8. Izobraţevanje učiteljev 

Organizacijo izobraţevanja uĉiteljev smo po podroĉjih in po tematskih sklopih prilagodili potrebam prenove 

programa, dinamiko sprememb in uvajanje novih sredstev ali metod dela. V katalogu izobraţevanja ni 

posebej opredeljenih področjih eksplicitno za lesarstvo. Iz tega razloga smo spremljali strokovno 

literaturo in objave strokovni sreĉanj in seminarjev. Zaradi finanĉnih teţav so predvideni obiski enega ali 

dveh strokovnih sejmov s podroĉja lesarstva odpadli . 

9. Razvojne aktivnosti so bile opredeljene skozi oblikovanje razvojne skupine, ki je poskrbela za 

prenovo katalogov izdelkov za podroĉje lesarskega tehnika ter mizarja v luĉi posodabljanja 

pogojev za izvajanje praktiĉnega pouka na šoli. Prenova je zajemala novih idejnih katalogov na 

podroĉja: 

- Poklicna matura- Izdelek in zagovor 

Zastavili smo naloge, v katerih je izdelek obvezen. Doloĉili smo pripravo projektne naloge v sodelovanju z 

RK Novo mesto. Postavili smo omejitve, da ne bo preveĉ podobnih nalog. Mentorji so bili tudi uĉitelji 

prakse. Predloge naslovov projektnih nalog smo predlagali vsi uĉitelji lesarskega aktiva. 

Predlagali smo, da: 

1. Izdelek izdelajo v celoti v šoli. 

2. Priprava projektne naloge v sodelovanju z RK Novo mesto. 

3. Razstavni prostor-lesarski trakt: projekt bomo izvedli v okviru maturitetne projektne naloge. 

8

Zaključni izpit v prenovljenem programu mizar: 

Prenoviti je potrebno Katalog izdelkov za zaključni izpit mizar in Lesarski tehnik PTI. Glede na 

izkušnje, ki smo jih pridobili s prvo generacijo prenovljenega programa mizar, je prenova kataloga izdelkov 

nujna. Skupina za pripravo in kataloga N. Kapš, M. Gorše, S. Barboriĉ, A. Hrastar, F. Kapš, S. Mirtiĉ, D. 

Brišar, G. Delajković je pregledala obstojeĉi katalog in pripravila predloge novih izdelkov, ki jih bomo 

izvedli naslednje šolsko leto v novih delavnicah, razvršĉenih po programih (stavbno, bivalno pohištvo…). 

Skupina je posebej poudarila potrebo po oblikovanju kataloga izdelkov za lesarskega tehnika SSI za 

naslednje šolsko leto. Usklajuje naj se naĉin in terminski naĉrt izvedbe . 

Izdelke ZI, ki so ostali na šoli, bi lahko podarili socialno ogroţenim druţinam v okviru RK Obmoĉne enote 

Novo mesto. S tem pripomoremo k promociji SGLŠ. 

SSLOVENIISSTIIČNII AKTIIV 

Alisa Kršić, prof. 

V šolskem letu 2010/2011 smo bile ĉlanice slovenistiĉnega aktiva: Sanja Kirn (nadomešĉala Tanjo Burgar), 

Suzana Kumelj Braĉiĉ in Alisa Kršić. Naloge in cilji, ki smo jih uresniĉile: 

ureditev starih in izdelava novih uĉnih naĉrtov za posamezne izobraţevalne programe; 

doloĉitev uĉnih ciljev in kriterijev ocenjevanja pri posameznih izobraţevalnih programih; 

sodelovanje z ostalimi aktivi pri organizaciji projektnega tedna za 1. in 2. letnik mizar; 

sodelovanje pri projektih Voda, Odpadki, Energija v okviru EKO šole, izvedba EKO branja za EKO 

ţivljenje; 

sodelovanje na EKO dnevu – izdelava EKO ĉasopisa, obisk vrtca Pedenjped; 

sodelovanje na informativnem dnevu (gledališka igra); 

mentorstvo dijakom (Gledališki klub); 

sodelovanje pri organizaciji kulturnih dejavnosti (predvsem gledališke igre in kinopredstave); 

sodelovanje s strojno šolo pri predstavi dr. Preţir v okviru kulturnega praznika; 

izobraţevanje na podroĉju didaktike slovenšĉine in ocenjevanja slovenšĉine na poklicni maturi in 

zakljuĉnem izpitu; 

spremljanje novosti na strokovnem, metodiĉnem in didaktiĉnem podroĉju, 

na podroĉju uĉbenikov in uĉnih sredstev; 

lektoriranje šolske dokumentacije; 

izdelava seznama uĉbenikov in druge literature za uĉbeniški sklad za novo šolsko leto. 

NARAVOSSLOVNO--MATEMATIIČNII AKTIIV 

Dina Plut, prof. 

V letošnjem šolskem letu smo aktiv sestavljali Igor Kalin, Mihaela Kovaĉiĉ, Melita Blatnik, Matjaţ 

Cerkovnik in Dina Plut. Slednja sem imela funkcijo vodje matematiĉnega in naravoslovnega aktiva. 

Imeli smo deset obseţnih sestankov in vsakodnevno sprotno medsebojno informiranje. 

Matematiĉno tekmovanje je bilo letos zelo uspešno. 41 dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol se je 

udeleţilo šolskega tekmovanja, 16 od teh je dobilo bronasta priznanja. Na regijskem tekmovanju smo bili 

deleţni 4 srebrnih priznanj, dva dijaka naše šole pa sta domov prinesla zlata drţavna priznanja. Eden od 

njiju je bil celo na drugem mestu v drţavi. Rezultati vidni na drţavnem nivoju, so nam še posebej v ponos. 

Zakljuĉili smo z ugotovitvijo, da je bilo minulo šolsko leto na našem podroĉju uspešno, saj smo dosegli vse 

cilje. Delo v oddelkih in realizacija uĉnih ur je zadovoljiva, saj ni izpada ur. Posledica tega je uspešnost in 

kvaliteta znanja dijakov. Poleg omenjenega je k znanju pripomoglo veĉje število kvalitetnih predstavitev 

uĉne snovi s pomoĉjo plakatov in projektnih nalog. 

9

Ob rednih šolskih urah in dodatnih urah smo dijake zakljuĉnih letnikov pripravili na poklicno maturo in 

zakljuĉni izpit. 

Delo aktiva: 

ĉlani aktiva smo se udeleţili seminarjev in študijskih skupin, 

izdelava letnih uĉnih naĉrtov, preverjanje in ocenjevanje, 

sestava opisnih standardov znanja, 

seminarji za POM, 

priprava in izvedba projektnega tedna za 1. in 2. letnik MIZAR, 

priprava in izvedba EKO dneva za 2. letnike MIZAR, 

prenova ustnih vprašanj za poklicno maturo, 

redne govorilne ure za dijake, 

dodatne ure za dijake (individualna pomoĉ po pouku), 

sodelovanje pri humanitarnih akcijah v okviru naše šole, 

sodelovanje z drugimi programskimi enotami v novih prenovljenih programih, 

medsebojno povezovanje matematike, fizike in naravoslovja, 

sodelovanje z matematiki in fiziki drugih šol, 

sodelovanje pri projektih ŠC, 

predstavitev aktivnosti dijakov pri matematiki in fiziki na informativnem dnevu, 

sodelovanje pri interesnih dejavnostih in ekskurzijah dijakov, 

sodelovanje z uĉiteljskim zborom in svetovalno sluţbo z izmenjavo izkušenj, 

deţurstvo in ĉišĉenje šolskih prostorov in okolice, 

dijaki s posebnimi potrebami – pomoĉ pri uĉnem naĉrtu, 

sodelovanje pri pripravi in izvedbi programa za lesariado in gradbeniado, 

sodelovanje pri Enoti za izobraţevanje odraslih na ŠC, 

sodelovanje na tehniĉnih dnevih, 

pregled uĉbeniškega sklada in oddajo naslovov uĉbenikov knjiţnico za novo šolsko leto,… 

AKTIIV TUJJIIH JJEZIIKOV 

Maja Weiss, prof. 

Aktiv tujih jezikov smo sestavljale Saša Kralj, Vesna Prodanović in Maja Weiss. 

V letošnjem šolskem letu smo v okviru šole sodelovale na informativnem dnevu, za katerega smo izdelale 

plakate. Sodelovale smo na projektnih tednih oz. dnevih na naši šoli. Sodelovale smo tudi v projektu Eko 

šola. Izvedle smo bralno tekmovanje v anglešĉini (Knjiţni molj), ki se ga je udeleţilo precejšnje število 

dijakov. Dopolnile in popravile smo izpitno gradivo za ustni del poklicne mature. 

AKTIIV ŠŠPORTNIIH PEDAGOGOV 

Nataša Eržen, prof. 

V tem šolskem letu sva profesorja športne vzgoje na SGLŠ (Nataša Erţen in Mario Mohorović) realizirala 

veĉino zastavljenih ciljev za to leto. 

REALIZACIJA ŠPORTNIH DNI V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 

- Nižje poklicno izobraževanje 

Program Razred Število ur Športni dan, realiziran 

Obdelovalec lesa 

Kovinar 

L1K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 

ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.2010 

Obdelovalec lesa LG2K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 

10

Gradbinec 


Kovinar 

Gradbinec G3D 12 ur ATLETIKA (6ur),13.9.2010 

- Srednje poklicno izobraževanje 

Program Razred Število ur 

Model-gradb. (peĉarkeramik, 

LG1c 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 

zidar, tesar) 

Mizar 

Model-gradb. 

Mizar 

G2b 

L2d, 

L2e 

12 ur ATLETIKA (6ur), 21.9.2010 

ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.2010 (G2b in L2d) 

ATLANTIS (6ur), 17.3.2011 (G2b in L2e) 

Model-gradb. 

Mizar 

G3c 

L3b 

- Srednje strokovno izobraževanje 

6 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 (L3B) 

ATLANTIS (6ur), 17.3.2011 ( G3C) 


Gradbeni tehnik 

G1a 18 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 

Lesarski tehnik 

L1a 






G2a 

L2a 

G3a, G3b 

L3a 

ATLANTIS (6ur), 11.2.2011 




24 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 

SMUČANJE, 18.1.2011 (12 ur) (G3a in G3b) 

SPUST S KAJAKI, MAJ 2011 (6ur) 

Gradbeni tehnik G4a 18ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 

SMUČANJE (12 ur), 18.1.2011 

- Poklicno-tehniško izobraževanje 


Lesarski tehnik L1b 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 


Lesarski tehnik L2b, L2c 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 


Izpeljali smo kar nekaj športnih dni, udeleţevali pa smo se tudi šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira 

Agencija za šport. Nekateri rezultati so bili boljši drugi zopet malo slabši, glede na to, da smo majhna šola 

se šolskih tekmovanj udeleţujemo zelo kvalitetno in zavzeto. 

DRUŢBOSSLOVNII AKTIIV 

Biljana Bahat Vovk, prof. 

V šolskem letu 2010/2011 smo ĉlani druţboslovnega aktiva v sestavi Biljana Bahat Vovk, Janja Hauptman, 

Julija Krajšek Souvan in Franci Moţe sodelovali pri naslednjih dejavnostih: 

- Informativni dan (februar 2011) – razstava in predstavitev poklicev -Biljana Bahat Vovk, predstavitev 

poklicev 

11

- EKO-šola (februar-april 2011) – znak EKO-šole, EKO-ĉestitke (Julija Krajšek Souvan), Zdravo 

ţivljenje – tehnike sprošĉanja (Franci Moţe), obisk centra za ravnanje z odpadki Cerod v Leskovcu in 

Komunale Novo mesto (Biljana Bahat Vovk) 

- Šolska kronika (Janja Hauptman) in letno poroĉilo SGLŠ (Julija Krajšek Souvan); 

- Obisk baleta Bajadera in koncerta slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji in Etnografskega 

muzeja Slovenije (Franci Moţe); 

- Voden ogled Novega mesta (Biljana Bahat Vovk, Julija Krajšek Souvan); 

- Sodelovanje na projektnih tednih za mizarje 

- Objava elektronskega uĉnega gradiva – umetnost (Julija Krajšek Souvan); 

- Delavnice z dijaki ob posebnih dnevih – dan boja proti AIDS-u (Biljana Bahat Vovk); 

- Vodenje dijaške skupnosti (Biljana Bahat Vovk); 

- Projekti Kakovost, Samoevalvacija in Inovacijski projekt – Uĉenje za ţivljenje, OLV, Odvisnost med 

mladostniki (Biljana Bahat Vovk); 

- Sodelovanje pri dobrodelni akciji Nivee – Podajte nam roko (Julija Krajšek Souvan); 

- Sodelovanje na zgodovinskem tekmovanju – Pot v prihodnost (Janja Hauptman); 

- Sodelovanje na tehniĉnih dnevih in predstavitvah SGLŠ na osnovnih šolah (Biljana Bahat Vovk). 

S V E T O V A L N A S L U Ţ B A 

Mirjam Ţnidarčič, univ. dipl. soc. del. 

V šolskem letu 2010/2011 je delo svetovalne sluţbe veĉinoma potekalo po letnem delovnem naĉrtu in po 

programskih smernicah za svetovalno sluţbo. 

V mesecu septembru 2010 se je zakljuĉil vpis za dijake v 1. letnik izobraţevalnih programov, ki jih izvaja 

Srednja gradbena in lesarska šola, ter za vse »zamudnike« višjih letnikov. Na podlagi tega je bilo dokonĉno 

oblikovanih 20 oddelkov in skupin. 

Prvi šolski dan sem z ravnateljico obiskala vse razrede 1. letnika ter se dijakom predstavila. 

Razrednikom sem za prvi roditeljski sestanek pripravila gradivo z naslovom »Vloga in naloge razrednika, 

vodenje sestankov«, ki je bilo razrednikom v pomoĉ pri prvem sreĉanju s starši dijakov na govorilni urah, 

predvsem pa kot oporno gradivo tistim razrednikom, ki so se s to nalogo v tem šolskem letu prviĉ sreĉali. 

Na osnovne šole smo poslali ponudbo za predstavitev naših programov ter organizacijo in izvedbo tehniĉnih 

dni za uĉence 7., 8. in 9. razreda, prav tako sem bila v stiku s svetovalnimi delavkami ter z drugimi uĉitelji 

stroke, da smo se datumsko dogovarjali za organizacijo tehniĉnih dni in predstavitev poklicev za 

osnovnošolce. 

V tem mesecu smo organizirali in izvedli prvo sejo Sveta staršev. 

Pomembno skrb sem namenila otrokom s posebnimi potrebami. V tem mesecu sem namreĉ zaĉela izvajati 

dodano strokovno pomoč 3 dijakom niţjega poklicnega izobraţevanja. Poleg uĉne pomoĉi sem vsaj eno 

uro tedensko posvetila pogovorom na temo krepitve samozavesti, metodam veĉanja lastne samopodobe, 

metodam pravilnega uĉenja, ustreznejšim oblikam komunikacije, odnosom do sošolcev in uĉiteljev. 

Oddelĉni uĉiteljski zbor je za dijake s posebnimi potrebami pripravil individualizirane naĉrte. Veliko smo 

12

sodelovali s starši in z zunanjimi institucijami, predvsem s Centri za socialno delo, z Zavodom za šolstvo in 

osnovnimi šolami s prilagojenim programom. 

V oktobru je delo potekalo po ustaljenem naĉrtu programskih smernic. Potekale so priprave na Dan 

odprtih vrat. 

Priĉeli smo s predstavitvami poklicev, ki so jih izvajali uĉitelji splošnih in strokovnih predmetov ter 

svetovalna delavka, tehniĉne dneve pa so vodili uĉitelji praktiĉnega pouka. 

V prvih letnikih sem dve šolski uri namenila izvedbi predavanja in delavnic na temo »Metode učenja«, 

katere je veĉina dijakov sprejela z zanimanjem. Delo je potekalo v skupini, kjer so imeli vsi dijaki aktivno 

vlogo. Reševali so delovne liste, na koncu vsake delavnice je sledila kratka refleksija in razmišljanje o tem, 

na kakšen naĉin lahko formalno in tudi neformalno pridobljeno znanje in vešĉine umestimo v vsakdanje 

ţivljenje in osebne navade. 

Z uĉiteljico druţboslovja sva v razredu LG 1.C tri šolske ure namenili pregledovanju in izpolnjevanju mape 

uĉnih doseţkov (MUD), ki so jih dijaki zelo dobro sprejeli in bili motivirani za delo. 

Potekalo je tudi nekaj preusmeritev dijakov ter vpis novih, ki so po zaĉetku šolskega leta ocenili, da se niso 

odloĉili za pravi poklic ali pa so iz kakšnega drugega razloga ţeleli zamenjati ali se izpisati iz 

izobraţevalnega programa. 

V oktobru sem se udeleţila izobraţevanja na temo »Prepreĉevanje in prepoznavanje nasilja«. 

V mesecu novembru sem imela veliko razgovorov z dijaki in njihovimi starši zaradi razliĉnih uĉnih, 

vedenjskih in disciplinskih teţav. 

Organizirala sem uvodni sestanek za dijake tujce, ki so se prostovoljno odloĉili, da se bodo udeleţili 70- 

urnega teĉaja slovenskega jezika na Šolskem centru. 

Za zakljuĉne letnike smo pripravili predavanje o stresu in povabili mag. Joţico Moţino, psihologinjo iz 

Zdravstvenega doma Novo mesto, ki je dijakom predstavila temo. 

V zaĉetku meseca decembra sem povabila Tonija Koĉevarja, predstavnika lokalne akcijske skupine za 

podroĉje zasvojenosti na Mestni obĉini Novo mesto, ki je dijakom prvega letnika predaval o razširjenosti in 

nevarnostih uţivanja vseh psihoaktivnih in prepovedanih snovi (marihuana, heroin, kokain, ekstazi …) ter o 

oblikah zasvojenosti med mladimi. Predavanje so dijaki zelo dobro sprejeli, bili so motivirani za poslušanje 

in sodelovanje. 

V decembru sem se udeleţila zadnjega izobraţevanja v ciklu izobraţevanj na temo »Preprečevanje in 

prepoznavanje nasilja«. 

V januarju sem dijake 3. letnika srednjega poklicnega izobraţevanja seznanila z moţnostmi za vpis v 

programe poklicno-tehniškega izobraţevanja. Seznanila sem jih s samim vpisnim postopkom, pogoji za 

vpis, z omejitvami … Dijake, ki se izobraţujejo v programu mizar, sem seznanila o dveletnem 

izobraţevanju za pridobitev naziva lesarski tehnik. Program lahko obiskujejo na naši šoli, medtem ko 

morajo dijaki, ki se bodo odloĉili izobraţevati v poklicno- tehniškem izobraţevanju smeri gradbeni tehnik, 

redno izobraţevanje nadaljevati v Ljubljani, Kranju in Mariboru ali pa izredno na Enoti za izobraţevanje 

odraslih na Šolskem centru. 

Za dijake zakljuĉnih letnikov sem izvedla delavnico o poklicni orientaciji s pomoĉjo raĉunalniškega 

programa »Kam in kako«, ki nam ga je posredoval Zavod za zaposlovanje. 

13

V tem mesecu je izšel tudi razpis za vpis na univerze za zakljuĉne letnike poklicno-tehniškega in 

strokovnega izobraţevanja. Razpis sem razdelila med dijake, se z njimi pogovorila o smereh študija, ki so 

jih zanimale, o vpisnih postopkih, omejitvah vpisa, merilih za izbiro … 

Pred skupnim izpolnjevanjem prijav sem se udeleţila seminarja v Ljubljani, da bi dijakom lahko nudila kar 

najbolj strokovne informacije v zvezi z vpisnimi postopki. 

Za dijake zakljuĉnih letnikov smo pripravili tudi strokovno ekskurzijo v Ljubljano, in sicer za dijake 4. 

letnika smeri gradbeni tehnik smo organizirali predstavitev programov in ogled Fakultete za gradbeništvo in 

geodezijo, dijaki 5. letnika lesarskega tehnika pa so se udeleţili predstavitve študijskih programov na 

Biotehniški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za lesarstvo, kjer so si lahko ogledali tudi njihove laboratorije. 

Odziv dijakov je bil izredno pozitiven. Po obisku obeh fakultet so si dijaki na Gospodarskem razstavišĉu v 

Ljubljani ogledali še Informativo 11, vseslovenski sejem izobraţevanja, štipendiranja in zaposlovanja. 

Dijaki so lahko pridobili še druge informacije pred informativnimi dnevi o šolanju, študiju, zaposlovanju, 

štipendijah, moţnostih dodatnega izobraţevanja in študentskega dela. 

Srednja gradbena in lesarska šola je dobila novo zadolţitev, in sicer vodenje in organiziranje preventivnih 

projektov na Šolskem centru. Tako me je ravnateljica pooblastila kot koordinatorico preventivnih projektov. 

Oblikovala sem nov projekt, ki vkljuĉuje delo s skupino mladostnikov, kjer le-ti razmišljajo o posledicah 

svojih dejanj in se uĉijo pristopov k reševanju teţav. Vkljuĉitev dijaka v omenjeno skupino je torej moţnost, 

da se mu v okviru izreĉenega alternativnega vzgojnega ukrepa, to je poprava škodljivih posledic ravnanja, 

ponudi vkljuĉitev v neformalno obliko uĉenja v obliki pogovorov v skupini, izmenjavi izkušenj, obravnavi 

doloĉenih tem (npr. samopodoba, moralne vrednote, bonton primernega obnašanja …) delavnic. Skupina je 

torej dodana vrednost pri izvajanju alternativnih ukrepov v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih 

šolah. 

Projekt sem predstavila vsem svetovalnim delavkam Šolskega centra, kjer smo se dogovorile tudi o samem 

protokolu vkljuĉevanja takih dijakov v skupino. V tistem mesecu so svetovalne delavke vse informacije o 

preventivnem projektu prenesle uĉiteljskim zborom posameznih šol. 

Konec januarja sva s svetovalno delavko Srednje strojne šole povabili znanega predavatelja, psihoterapevta 

in raziskovalca mag. Romana Vodeba, ki je dvema uĉiteljskima zboroma predaval na temo mobing, 

nezavedno ĉustvovanje in stres. Predavanje je trajalo tri šolske ure. 

Februarja sem se intenzivno pripravljala na izpeljavo informativnega dne za uĉence osnovnih šol, njihove 

starše, svetovalne delavce in nekatere uĉitelje. Oblikovali smo enotno podobo Šolskega centra Novo mesto, 

kar se je izkazalo za dobro. Poleg predstavitve Šolskega centra Srednje gradbene in lesarske šole smo jim 

predstavili tudi posamezne izobraţevalne programe, vpisni postopek in pomembnejše datume ter druge 

informacije, na katere so morali biti pozorni. 

Za ta dan smo pripravili nove zloţenke ter drugo gradivo za predstavitev šole. Po opravljenih predstavitvah 

sem imela še nekaj individualnih razgovorov s starši, predvsem zaradi neodloĉnosti njihovih otrok o izbiri 

ustreznega izobraţevalnega programa. 

Z dijaki zakljuĉnih letnikov, ki so se sami udeleţili informativnega dne na razliĉnih fakultetah, pa še vedno 

niso vedeli, kam bi se ţeleli vpisati, sem opravila individualne razgovore. 

Koordinatorica Eko šole me je povabila k sodelovanju pri izvajanju posameznih delavnic za dijake na temo 

revšĉine. V skladu s smernicami in nalogami Eko šole sem se pripravljala na izvedbo predavanj in delavnic 

na to temo. 

Marca smo z dijaki zakljuĉnih letnikov izpolnjevali prijave za vpis na univerze in višje šole ter jih poslali 

na prijavno informacijske sluţbe in s tem zakljuĉili prvi del prijavnega postopka. Nadaljnje postopke v zvezi 

s prijavo in z vpisom so dijaki izvajali samostojno, razen ĉe so ţeleli še kakšno svetovanje s tega podroĉja. 

14

Z dijaki tretjih letnikov srednjega poklicnega izobraţevanja, ki so se odloĉili za nadaljevanje šolanja v 

programu poklicno-tehniškega izobraţevanja, smo skupaj izpolnjevali prijave za vpis v naslednji letnik. 

Seznanila sem jih s pogoji vpisa in merili ob omejitvi vpisa. Prav tako smo skupaj z dijaki drugega letnika 

niţjega poklicnega izobraţevanja izpolnili prijavo za vpis v 1. letnik srednjega poklicnega izobraţevanja. 

V tem mesecu smo organizirali in izvedli še drugo sejo sveta staršev. 

Za dijake tretjih letnikov (gradbeni in lesarski tehniki) smo skupaj z Društvom Mihec izvedli delavnice 

Filternet.si, kjer so dijaki vodeno spoznali program, kjer lahko pridobijo vse informacije o nadaljnjem 

šolanju na fakultetah, dijaških in študentskih domovih, razliĉnih oblikah izobraţevanja v tujini ipd. 

Izvedla sem štiri eko dneve na temo revšĉine, in sicer v razredih G 1.A, L 2.A, G 3.B in G 2.B. Poleg 

predavanja na to temo in delavnic, kjer so dijaki izpolnjevali delovne lise z doloĉeno situacijo, izdelovanjem 

plakatov, ki so jih obesili na hodniku naše šole, je vsak razred posebej pripravil še humanitarnosolidarnostno 

akcijo. Tako so dijaki pripravili akcije Podarimo otrokom pravljice, Pokloni zvezek in 

Zbirajmo semena ţivljenja. Glavni namen izvedenih eko dni je bil spoznavanje razliĉnih razseţnosti in oblik 

revšĉine ter veĉanje obĉutka za solidarnost in humanitarnost. Analiza eko dnevov s strani dijakov se je 

izkazala kot zelo uspešna, zato smo se s koordinatoricami odloĉili, da bomo s to temo v okviru eko dni 

nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. 

V sodelovanju z Rdeĉim kriţem Slovenije, z obmoĉnim zdruţenjem Novo mesto, smo za dijake zakljuĉnih 

letnikov pripravili predavanje o krvodajalstvu v njihovem Humanitarnem centru. Dijaki so bili po 

predavanju povabljeni na krvodajalsko akcijo, za katero smo se za posamezen razred sproti dogovarjali o 

datumu odvzema krvi, ki je potekal na Transfuzijskem oddelku v Splošni bolnišnici v Novem mestu. Dijaki 

razredov G 4.A, L 2.B, L 2.C in L 1.B so se krvodajalske akcije mnoţiĉno udeleţili in tako pokazali veliko 

solidarnost in pripravljenost pomagati drugim. 

Udeleţila sem se še aktiva svetovalnih delavk, kjer so bile glavne teme sprejemanje in vnos prijav za vpis 

novincev v 1. letnik, dijaki tujci in vsakodnevne pedagoške teţave dijakov. 

V aprilu smo dobili z Ministrstva za šolstvo in šport informacije o številu odobrenih izobraţevalnih 

programov za naslednje šolsko leto. V tem mesecu sem opravila individualne razgovore s starši in njihovimi 

otroki, ki so se prijavili v zaĉetni letnik programa okoljevarstveni tehnik, tesar, zidar, saj programov 

ministrstvo ni odobrilo. Otroke sem morala preusmerjati v druge izobraţevalne programe. 

Predstavnica Društva za boljši svet je v okviru projekta z naslovom Projekt O2 dijakom 1. letnika predavala 

o škodljivostih in nevarnostih kajenja. Predavanje in debato o temi je vodila dijakinja 2. letnika Gimnazije v 

Kopru, ki je na zanimiv in dijakom poenostavljen naĉin prikazala razliĉne nevarnosti, škodljivosti in 

posledice takega poĉetja. 

Z dijaki 1. letnikov sem izvedla raziskavo ESPAD, v katero je bila naša šola povabljena k sodelovanju na 

nacionalnem in lokalnem nivoju. Najteţje je bilo tako obseţno raziskavo izvesti v 1. letniku niţjega 

poklicnega izobraţevanja, kjer sem za izpolnjevanje in samo razlago doloĉenih vprašanj in odgovorov 

porabila tri šolske ure. Ugotovitve o neustreznosti in neprimernosti vprašalnika za te dijake sem posredovala 

raziskovalcem. 

Naša šola se je prikljuĉila dejavnostim projekta Teden vseţivljenjskega uĉenja. Kot koordinatorica 

dogodkov sem v njihov spletni koledar vnesla vse aktivnosti naše šole, ki so se potem izvajale v obdobju od 

1. maja do 30. junija 2011. Tako smo skupaj z uĉitelji in drugimi strokovnimi delavci pripravili in izvedli 

projektni dan z naslovom Od Škocjanskih jam do Pirana za gradbene in lesarske tehnike, predavanje za 

gradbene tehnike o sanacijah je izvedlo podjetje Kema Puconci, obisk malĉkov v vrtcu Pedenjped in 

uprizoritev predstave »Pujsa Pepa loĉuje odpadke«, ki so jo zaigrali dijaki dramskega kroţka naše šole, ter 

15

zvoĉno kopel z gongi, kristalnimi in himalajskimi posodami ter drugimi glasbili, ki jo je izvajala naša 

koordinatorica za delo z dijaki s posebnimi potrebami Irena Zupanĉiĉ. 

Preventivni projekt skupine mladostnikov o razmisleku o posledicah njihovih dejanj in uĉenje pristopov k 

reševanju teţav sem prijavila na javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektov v Mestni obĉini Novo 

mesto, z namenom pridobitve dodatnih finanĉnih sredstev za njegovo delovanje. 

Udeleţila sem se predavanja o kulturi sporazumevanja v ustanovi, kjer je predavala Desanka Erţen na 

povabilo Srednje zdravstvene in kemijske šole. 

V maju sem se pospešeno pripravljala na vpis novincev v naše izobraţevalne programe. 

Na Ministrstvu za šolstvo in šport sem se udeleţila posveta glede novosti pri vpisnem postopku. 

Opravila sem tudi veliko individualnih razgovorov z dijaki in starši pri reševanju problematike šolskega 

neuspeha. 

Z dijaki smo v okviru izvedenih eko dni zakljuĉili naše humanitarne akcije. Tako smo 90 zbranih pravljic 

odnesli malĉkom v Vrtec Pedenjped, 100 zbranih zvezkov smo odnesli na Karitas, 80 zavitkov eko semen 

pa smo poslali ljudem tretjega sveta, ki ţivijo v pomanjkanju. 

Udeleţila sem se prve delavnice na temo »Sodobni pristopi k učenju«, ki jo je organizirala Šola za 

ravnatelje in bo skupno trajala tri leta. 

Junija sem veliko delovnega ĉasa namenila vpisu in sprejemu prvih letnikov v naše izobraţevalne 

programe, vpisu dijakov v višje letnike, vpisu v poklicno-tehniško izobraţevanje, razgovorom in obravnavi 

dijakov, ki bodo ponavljali v istem ali drugem programu. Zadnja naloga v šolskem letu, vendar niĉ manj 

pomembna, je ureditev dokumentacije (vpisnic, prijav dijakov za šolsko prehrano, tabel o uĉnem uspehu in 

namerah dijakov, evidence prijav za šolsko prehrano), ureditev baz podatkov o dijakih ter oblikovanje 

razredov. 

Udeleţila sem se seminarja za uporabo programa SAOP ter izobraţevanja za uporabo aplikacije Centralna 

evidenca udeleţencev vzgoje in izobraţevanja, ki jo je potrebno skladno z doloĉili Zakona o organizaciji in 

financiranju vzgoje in izobraţevanja vzpostaviti do 1. 9. 2011 na vseh šolah. 

Poleg naštetega je delo potekalo po programskih smernicah za svetovalno sluţbo, ki zajemajo: aktivno 

sodelovanje z ravnateljico, uĉitelji, s koordinatorico za delo z dijaki s posebnimi potrebami, z dijaki in 

njihovimi starši ter z zunanjimi institucijami (OŠ, SŠ, CSD, RK, Zavod za zaposlovanje, dijaški dom, 

Zavodom za šolstvo ...). 

V tem šolskem letu sem bila ĉlanica šolske komisije za kakovost, udeleţevala sem pedagoških konferenc in 

konferenc oddelĉnih uĉiteljskih zborov. Zaradi daljše bolniške odsotnosti svetovalne delavke Srednje 

strojne šole sem se intenzivno vkljuĉevala v delo te šole, vodila sem razgovore z dijaki in starši in del 

vpisnega postopka ter druge obvezne dejavnosti v sodelovanju z ravnateljem. 

Kot koordinatorica dejavnosti sem organizirala in izvajala predstavitve naše šole ter tehniĉne dneve po 

osnovnih šolah in na Šolskem centru, ki so potekali od septembra 2010 do maja 2011. Na 12 osnovnih šolah 

smo predstavljali naše izobraţevalne programe, na 17 šolah pa smo poleg predstavitev naših poklicev 

izvedli tudi tehniĉne dneve. Pri promociji šole je sodelovalo 26 uĉiteljev ter 20 dijakov gradbene in lesarske 

smeri. Priĉeli smo tudi z evalvacijo dejavnosti v zvezi s promocijo, in sicer smo petim osnovnim šolam 

poslali vprašalnik o zadovoljstvu glede naših dejavnosti. Na podlagi analize bomo naše predstavitve 

poklicev in tehniĉne dneve še izboljšali. 

V skladu s programskimi smernicami sem se strokovno izpopolnjevala. 

16

Velik poudarek sem v tem šolskem letu namenila preventivnim dejavnostim za dijake, predvsem na temo 

nasilja, strpnosti, zasvojenosti in revšĉine. Z razredniki in ravnateljico smo skupaj z dijaki in njihovimi 

starši reševali veliko situacij, ki so bile nasilne in nestrpne, zato je bilo opravljenih tudi veliko razgovorov. 

Pomemben del svetovalnega dela so individualni razgovori z dijaki, ki potekajo skozi vse šolsko leto in pri 

katerih izhajamo iz dejstva, da je vsak posameznik najpomembnejši in edinstven v naši druţini, ki jo 

imenujemo šola. In ravno ta šola je vzgojno-izobraţevalna institucija, kar pomeni, da poleg izobraţevanja 

tudi vzgajamo, saj so dijaki veĉji del dneva ravno z nami. Kako se poĉutijo med nami in v odnosu z nami, je 

pomemben prispevek k zadovoljstvu teh otrok. Drugi del dneva preţivijo v svojih primarnih druţinah, kjer 

starši opravljajo najteţjo nalogo – biti starši. 

D I J A K I S P O S E B N I M I P O T R E B A M I 

Irena Zupančič, koordinatorica dela za OPP 

S spremembo Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, z integracijo in inkluzijo le-teh v šole, 

smo tudi v šolskem letu 2010/11 na Srednji gradbeni in lesarski šoli izvajali dodatno strokovno pomoĉ 

dijakom s posebnimi potrebami. 

V tem šolskem letu smo imeli 35 dijakov usmerjenih z odloĉbo o usmeritvi s skupno 81 odobrenih ur 

dodatne strokovne pomoĉi. V postopku o usmeritvi je še 7 dijakov. 

Po mnenju strokovne komisije Zavod RS za šolstvo izda odloĉbo o usmeritvi, na osnovi katere ima 

posamezen dijak odobreno doloĉeno število ur dodatne strokovne pomoĉi ter predlagane prilagoditve in 

pripomoĉke pri preverjanju in ocenjevanju znanja, pri organizaciji, izvajanju in ĉasovni razporeditvi pouka 

ter pri napredovanju. 

Za vsakega dijaka je koordinatorica dela za OPP pripravila skupaj z oddelĉnim uĉiteljskim zborom 

individualiziran naĉrt, ki je bil vodilo pri soustvarjanju zastavljenih ciljev za dosega ĉim boljšega uspeha 

posameznega dijaka. Ĉlani strokovne skupine so vzpostavili kvaliteten odnos sodelovanja z dijaki, 

njihovimi starši in izvajalci dodatne strokovne pomoĉi. 

Dijaki usmerjeni z odloĉbo o usmeritvi bi brez tovrstne oblike pomoĉi le steţka sledili zahtevam uĉnega 

naĉrta in uspešno napredovali. 

S T R O K O V N E E K S K U R Z I J E 

--GRADBENIIŠŠTVO-- 

Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad. 

REALIZIRANE STROKOVNE EKSKURZIJE 

V Š. L. 2010 / 2011 

raz. program št. ur realizirane ekskurzije, predavanja, ogledi 

17

LG2K 

gradbinec 

4 (4) 1. ogled gradbišĉa, 4 ure, 12.5.2011 

G3d 

gradbinec 

8 (8) 1. ogledi gradbišĉ, 8 ur 

LG1a 

model skup. izob.- 

peĉar-keramik, 

zidar; mizar 

8 (8) 

1. ogled Novolesa, gozdne uĉne poti Roţek in Baze 20, 

7.10.2010, 6 ur 

2. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu.., 2 uri, 9. 5. 2011 

G2b 



zidar, tesar 

8 (6) 

1. delavnica JUB – opleski, zakljuĉni ometi, detajli kontaktnih 

fasad, marec 2011, 8 ur, 5. 4. 2011 

2. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu..,2 uri, 11.5.2011 

G3c 



zidar, tesar 

8 (8) 1. ogled gradbišĉ v okolici Novega mesta, 8 ur 

G1a 

gradbeni tehnik/ 

gradbena tehtnica 

12(12) 

1. ogled sejma Dom Lj., ţelezarne na Dvoru, ogled cerkve Sv. 

Mihaela na Barju – J. Pleĉnik , 12 ur, 11. 3. 2011 

1. predavanje Tesarstvo Gazvoda 2 uri in ogled proizvodnje 

4 ure, 24.3.2011 

G2a 



12(12) 

2. ogled- Fragmat, ogled Ljubljane z ladjice po Ljubljanici, 

8 ur, 30.5.2011 

3. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu.., 20. 5. 2011 

1. predavanje nizkoenergijske in pasivne hiše – Fibran, 

19. 11. 2010, 2 uri 

G3a 

in 

G3b 



12(12) 

2. delavnica JUB – opleski, zakljuĉni ometi, detajli kontaktnih 

fasad- ogled laboratorija, delavnic, G3a 25. marec 2011, 6 ur, 

G3b 31. marec 

3. predavanje Kema, 2 uri, 19.5.2011 

4. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu..,2 uri, 18.5. 2011 

G4a 


gradbena tehnica 

10(10) 1. ogled izgradnje avtoceste in asfaltne baze, 15. 9. 2010, 6 ur 

2. ogled gradbišĉa, 4 ure 

OBISK GEODETSKE UPRAVE IN UPRAVNE ENOTE NOVO MESTO 

Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. grad. 

V okviru vaj pri modulu Geodezija za gradbene tehnike smo z dijaki 3. letnika Srednje gradbene in lesarske 

šole obiskali Geodetsko upravo in Upravno enoto Novo mesto. 

Na Geodetski upravi se je gospod Franci Baĉar tako ljubeznivo odzval na prošnjo za obisk: 

18

» Pozdravljeni, 

na Geodetski upravi se radi potrudimo in javnosti predstavimo svoje delo. 

Lahko bi vam predstavili delovanje Geodetske uprave in evidenc, ki jih vodimo: zemljiški kataster, kataster 

stavb, register nepremiĉnin, register prostorskih enot in opisali povezave z zemljiško knjigo in CRP.« 

Ko smo uskladili datume, smo aprila z dijaki obeh tretjih letnikov poslušali predavanje gospoda Boštjana 

Puclja, ki nam je res nazorno predstavil delovanje uprave in pokazal nekaj primerkov starih in novih 

geodetskih evidenc. 

Dijaki so bili zelo zadovoljni, ker so v praksi videli, kar so slišali pri teoretiĉnem pouku v šoli. 

Naslednji mesec smo obiskali Upravno enoto Novo mesto. Tam sta nas sprejela gospod naĉelnik Joţe 

Preskar in gospod Marjan Bajuk. Uvodoma nam je gospod Preskar predstavil zgradbo, v kateri se nahajajo, 

nato pa nas je popeljal do poroĉne dvorane, kjer je predstavil Upravno enoto Novo mesto. Gospod Bajuk pa 

je predstavil e-upravo in na primeru pokazal uporabo le-te. 

Predavanje je bilo za vse nas zelo zanimivo in pouĉno. 

Poročili dijakinj: 

V torek, 3.5.2011, smo dijaki 3. b letnika Srednje gradbene šole in lesarske šole Novo mesto obiskali 

Geodetsko upravo Novo mesto. Gospod Boštjan Pucelj nas je nato popeljal v poroĉno dvorano, kjer nam je 

razloţil in pokazal, s ĉim se ukvarjajo. 

Geodetska uprava Republike Slovenije, ali krajše GURS, se deli na javni in zasebni sektor oziroma 

na Urad za geodezijo, Glavni urad, Urad za mnoţiĉno vrednotenje nepremiĉnin, Urad za nepremiĉnine in 

Obmoĉne geodetske uprave. 

Glavna in javnosti najbolj poznana naloga GU je. da spremlja, koordinira in evidentira podatke o prostoru in 

nepremiĉninah, ter v sodelovanju z ministrstvom za finance uvaja mnoţiĉno vrednotenje nepremiĉnin ter 

zagotoviti podatke za objektivno in celovito obdavĉenje nepremiĉnin ter izboljšanje uĉinkovitost trga z 

nepremiĉninami. 

Naloga je tudi zagotavljanje pogojev za izvajanje geodetskih meritev po sodobnih metodah geodetske 

izmere, temeljeĉih na satelitski tehnologiji pri doloĉanju poloţaja (lokacijske storitve). 

Skrb za skladnost drţavnega koordinatnega sistema z evropskim koordinatnim sistemom, zajemanja 

podatkov in uvajanja novih storitev je prav tako eden izmed strateških ciljev geodetske sluţbe. 

Po obisku Geodetske uprave si bomo laţje predstavljali sisteme, grafiĉne in pisne evidence. 

Mateja Vasiĉ, G3b, SGLŠ Novo mesto 

19

V torek, 10.5.2011, smo dijaki 3. letnikov srednje gradbene šole obiskali Upravno enoto Novo mesto. Pred 

stavbo sta nas priĉakala gospoda iz UE NM. Gospod Bajuk je napravil nekaj foto posnetkov, naĉelnik 

gospod Joţe Preskar pa nam je na kratko opisal zunanjost in zgodovino upravne enote. Objekt je prej sluţil 

kot porodnišnica, nato pa so obnovili njene notranje prostore in zunanjost. Naĉelnik nas je nato popeljal v 

poroĉno dvorano, kjer nam je razloţil delovanje UE. 

Upravna enota ima manjše podruţnice, imenovane krajevni uradi, razprostrte na 760 m 2 in tako 

pokriva obĉine Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Škocjan, Straţo in 

Ţuţemberk. 

Njihovo delo temelji na zaupanju, spoštovanju in strpnosti. Upravna enota se deli na štiri dele, in 

sicer na: sluţbe za skupne zadeve, oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek za okolje in prostor ter 

oddelek za druţabne dejavnosti, gospodarstvo ter kmetijstvo. Nam je podrobneje razloţil delovanje oddelka 

za okolje in prostor, ki je bolj povezan z našim delom. Na tem oddelku se ukvarjajo z izdajanjem gradbenih 

ter uporabnih dovoljenj in potrdil, dovoljenj o ohranjanju narave, dovoljenj o rudarstvu, razlastitvami, 

stanovanjskimi zadevami itd. 

Za konec nam je gospod Bajuk prek spleta pokazali, da se ta potrdila in dovoljenja lahko dobijo na 

njihovi spletni strani in tako ljudem ni potrebno hoditi na upravno enoto. 

Obisk upravne enote mi je bil zelo všeĉ, saj je njena notranjost zelo urejena, ljudje pa so prijazni, kar 

se kaţe na številnih priznanjih in pohvalah. 

Maruša Gregoriĉ, G3a, SGLŠ Novo mesto 

--LESSARSSTVO-- 

Valentin Pečaver, univ. dipl. inţ. les 

Program Razred Št. ur Planirana ekskurzija 

OBDELOVALEC LESA 

Niţje poklicno 

izobraţevanje-novi (NPI) 

OBDELOVALEC LESA 

Niţje poklicno 

izobraţevanje-novi (NPI) 

MIZAR 

Srednje poklicno 

izobraţevanje-novi (SPI) 

MIZAR 



MIZAR 


L1K 6 ‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in Novoles v Straţi 

(8 oktober 2010) 

LG2K 4 ‣ Pohištveni sejem Ljubljana (12 november 2010) 

(lesarji) 6 ‣ Ogled podjetja Novoles Straţa (2 december) (9 

december) (16 december) 

6 ‣ ekskurzija: LESTROJ, BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled 

sodobnih tehnologij za predelavo masivnega lesa in 

robne obdelave ploskovnega pohištva) (14.april 2011) 

LG1C 4 ‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in Novoles v Straţi 


6 ‣ Ogled podjetja Novoles Straţa (6 december) (13 

december) (20 december) 

L2D, 

L2E 

4 

6 

‣ Pohištveni sejem Ljubljana (12 november 2010) 

‣ Ogled podjetja Novoles Straţa (6 december) (13 

december) (20 december) (2 december) (9 december) 

(16 december) 

L3B 6 ‣ Pohištveni sejem Ljubljana (10 november 2010) 

6 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september 2010) Trubarjeva 

20


LESARSKI TEHNIK 

Srednje strokovno 

izobraţevanje-novi (SSI) 

L1A 6 

6 

6 

domaĉija, Turjak 

‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in Novoles v Straţi 


‣ Pohištveni sejem Ljubljana (10 november 2010) 

‣ Ogled podjetja Novoles Straţa (1 december) (26 januar) 








Poklicno tehniško 

izobraţevanje-novi (PTI) 


Poklicno tehniško 

izobraţevanje-novi (PTI) 

Vsi oddelki 

L2A 12 

6 

‣ Projektni dan (Hrastovlje, Škocjanske jame, Piran) 

‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: LESTROJ, 

BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled sodobnih tehnologij za 

predelavo masivnega lesa in robne obdelave 

ploskovnega pohištva) (14.april 2011) 

L3A 9 ‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: INTERCEST, 

LEITZ, Kranj. (Ogled sodobnih tehnologij za 

predelavo masivnega lesa Kranj in brušenje rezalnega 

orodja) Kranj (marec 2011) 

12 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september 2010) Trubarjeva 


L1B 12 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september 2010) Trubarjeva 


‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: LESTROJ, 

BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled sodobnih tehnologij za 

predelavo masivnega lesa in robne obdelave 

ploskovnega pohištva) (14.april 2011) 

L2B 6 ‣ Ogled: sejma Informativa 10 in NUK-a ( januar 2011) 

L2C 6 ‣ Ogled: Montaţne hiše Riko in Inles Ribnica, (1. april 

2011) 

Vsi 3 ‣ Ogled steklarstvo Vidmar (nadomestna ekskurzija), 

oddelki 3 ‣ Predavanja in delavnice 

Projektni dan, ki je trajal 9 ur: Trubarjeva domaĉija, Turjak, obisk MOS Celje ( september 2010) so 

izvedli oddelki: L3B (mizar), L3A (lesarski tehnik-SSI), L1B (lesarski tehnik-PTI). 

Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in ţaga v Soteski (oktober 2010), ki je trajala 6 ur so si ogledali oddelki 

L1a (lesarski tehnik SSI) in LG1C (kombiniran oddelek mizar-gradbinec) ter L1K (kombiniran oddelek 

niţjega poklicnega izobraţevanja: lesar - kovinar). 

Pohištveni sejem Ljubljana (november 2010), ki je trajal 4 ur so si ogledali razredi: L1A (lesarski tehnik- 

SSI), L2D, L2E, L3B (mizar), LG2K (samo lesar-obdelovalec lesa). 

Ogled Novolesa, ki je trajal 6 ur (tekom decembra 2010 in januarja 2011) so si ogledali oddelki: L1A 

(lesarski tehnik-SSI), LG1C (kombiniran oddelek mizar-gradbinec), LG2K (lesarji-obdelovalci lesa), L2D, 

L2E (mizar). 

Ogled izdelave montaţnih hiš Riko in oknarna Inles Ribnica, (april 2011), ki je trajal 6 ur si je ogledal 

oddelek L2B in L2C (lesarski tehnik PTI). 

21

Ogled sejma Informativa in ogled NUK-a (januar 2011), je bil v kombinaciji z druţboslovjem in 

informatiko je trajal 6 ur si je ogledal oddelek L2B in L2C (lesarski tehnik PTI). 

Ogled sodobnih tehnologij za predelavo masivnega lesa Kranj (maj 2011) ki je trajal cel dan, si je ogledal 

oddelek L3A (lesarski tehnik PTI). 

V mesecu maju je bil izpeljan projektni dan (Hrastovlje, Škocjanske jame, Piran) za gradbene tehnike in za 

oddelek L2a (lesarski tehnik SSI). 

Lestroj in sodobne materiale za robno obdelavo plošč podjetja Blaţič v Ljubljani (april 2011) je trajal 

6 ur, ogledali so si oddelki: LG2K (lesarji), L2A (lesarski tehnik SSI), L1B(lesarski tehnik PTI), 

V sklopu predmetov in nadomešĉanj so bili izpeljani tudi krajši ogledi in predstavitve: Novoles, ki je lociran 

v Straţi, Aico, ki ima zastopstvo v Novem mestu, Steklarstvo Vidmar in podobno. 

Pri strokovnih ekskurzijah so bile vkljuĉene naslednje integrirane kljuĉne kvalifikacije: 

‣ Učenje učenja (urejeno pisanje zapiskov, uporaba razliĉnih virov, razvijanje socialnih spretnosti, 

razvijanje komunikacijskih spretnosti), 

‣ Socialne spretnosti (mirno reševanje sporov, timsko delo, sprejemanje in samostojno opravljanje 

nalog), 

‣ Okoljska vzgoja (varovanje okolja na poti in pri ekskurziji). 

‣ Zgodovina (uĉni listi) 

‣ Stroka (uĉni listi) 

‣ Geografija (uĉni listi) 

‣ Umetnost (uĉni listi) 

‣ Slovenščina pravopis pri izpolnjevanju uĉnih listov in poroĉil. 

Pri pripravi in izvedbi ekskurzij so sodelovali uĉitelji stroke in splošnih predmetov. Ekskurzije so bile 

mišljene projektno in so imele tri sklope. 

1. V prvem sklopu smo jim spremljevalci razloţili cilje ekskurzije. Opisali smo jim naloge, ki jih bodo 

morali opraviti in tudi kaj s tem pridobijo in ĉe ne kakšne so posledice. 

2. Sam potek vodenih ogledov je bil normalen, vodiĉ je podal razlago, demonstriral odgovarjal na vprašanja 

dijakov. 

3. Po vsebinskih sklopih je sledil kratek odmor, ki se je nadaljeval z aktivnostmi dijakov (reševanju kvizov, 

odgovarjanje na pisna vprašanja, tudi diskusije z uĉitelji spremljevalci, pri PTI programih, skiciranje. Po 

konĉani ekskurziji so dijaki tudi napisali poroĉila, ki jih je pregledala tudi uĉiteljica slovenskega jezika, 

nekajkrat tudi povzetke v tujem jeziku profesorica tujega jezika. 

Ogled gozdne učne poti Rožek in žage Soteska 

Valentin Pečaver, učitelj t.p. 

Gozdna uĉna pot Roţek je urejena v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Zajema biološko- gozdarsko 

tematiko ter druge posebnosti tega kraja. Pot z usmerjevalnimi tablami je dolga okoli 2 km in poteka po 

prijetni gozdni stezi oz. vlaki. Ponaša se s številnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, kraško udorno jamo 

(je ena najniţje leţeĉih nahajališĉ smrekovega gozda v Evropi), podzemno jamo Jazbina (leta 1887 je knez 

Ausperg dal zazidati vhod in jo uporabljal kot hladilnico) in puhalnikom (mesto, kjer iz zemlje piha zrak iz 

niţje leţeĉe kraške jame Jazbine) ter razvalinami gradu Roţek. Ţagarski obrat je bivši Novolesov obrat za 

razrez hlodovine iglavce. Sedaj je zasebna last. Pomembno pa je poudariti, da je bila ekskurzija zastavljena 

tako, da so bile uĉne vsebine prilagojene vsem trem profilom pri niţjem poklicnem izobraţevanju, to je sicer 

22

terjalo veliko priprav, vendar je pri ustreznem angaţiranju vseh ekskurzija uspela. Na podlagi te ekskurzije 

so dijaki L1a pripravili razstavo herbarijev. 

Primeri poročil (skrajšano) 

Ogled podjetja RIKO hiše d.o.o. 

Sašo Racman , L2B 

V petek 1. Aprila 2011 smo se dijaki 2LB in L2C razreda Srednje gradbene in lesarske šole Novo mesto 

odpravili na strokovno ekskurzijo v Ribnico, kjer smo si ogledali podjetje RIKO hiše d.o.o.. Podjetje RIKO 

v Sloveniji deluje šele 15 let, zato gre za relativno mlado podjetje v katerem deluje tudi dokaj mlad delovni 

kader. Podjetje ki ima sedeţ v Rusiji je razpršeno skoraj po celi Evropi. 

Kot smo izvedeli od pripovedovanja našega vodiĉa po podjetju, se RIKO hiše ukvarjajo predvsem z 

izdelavo ekoloških in nizko energijskih varĉnih hiš iz lesa. Inovativne objekte, ki jih gradijo v podjetju, so 

pred izdelane po lastnem patentu v proizvodnih dvoranah v Ribnici. Vsak RIKO objekt naĉrtujejo skupaj z 

naroĉnikom in poskrbijo za celotno pot, od zaĉetka 

ideje, do postavitve objekta in ureditve fasade. Na tej 

poti sodelujejo s priznanimi arhitekti, vedno pa 

upoštevajo potrebe in ţivljenjski slog naroĉnika, kar 

pomeni da povsem sledijo ţeljam naroĉnikov, ĉe je le to 

mogoĉe. 

SLIKA: Zunanja podoba podjetja RIKO hiše 

Z vodiĉem smo odšli po celotni proizvodnji, kjer smo 

videli izdelavo hiše od samega zaĉetka in vse do 

zakljuĉnih del. Z kratkimi izseki bom na hitro predstavil 

potek izdelave celotnega objekta. 

V veĉini podjetji se vse zaĉne v skladišĉu samega lesa, oziroma surovin s katerimi se posluţuje podjetje. 

Niĉ drugaĉe pa ni v podjetju RIKO, kot je vidno na spodnji sliki, ima podjetje skladišĉe, kjer hranijo ţe 

decimirane lesene trame, razne vezane plošĉe, ter razne vreĉe z raznimi celuloznimi ostanki ki jih 

uporabljajo za izolacijo. 

Ţe iz samega skladišĉa se les razreţe na doloĉene dimenzije, na kar sledi širinsko spajanje lesa, nato sledi 

pritrditev raznih plošĉ za izolacijo in nato še polnjenje reţ z 

celulozo ki sluţi za izolacijo, seveda pa za izolacijo uporabljajo 

še razne druge surovine in ne samo celulozo. 

SLIKA: Stroj za spajanje plošĉ (stenskih oblog) 

Stroj s katerim si pomagajo pri spajanju veĉ plošĉ skupaj za 

izolacijo, ponavadi so to plošĉe iz mavca (gips plošĉe). V 

naslednji sliki pa se vidi pripomoĉek za premikanje in 

prestavljanje izolacijskih plošĉ z enostavnim robotskim 

sistemom in pomoĉjo vakuuma, za katerega ne potrebujemo 

fiziĉne moĉi. 

23

SLIKA: Ţe izdelana zunanja stena, ki je pripravljena na nadaljnjo izdelavo. 

SLIKA: Pripravljen zgornji del stene za streho. 

SLIKA: Po dodani izolaciji na steno, sledi montaţa okrasnih letev na zunanjo steno, ki dajejo steni 

atraktiven in estetski videz. 

SLIKA: Pogled iz strani (stena, izolacija ter okrasne letev) 

24

SLIKA: Primer zunanje stene brez okrasnih letev, kjer pa so ţe vgrajena okna. 

Po izdelavi posameznih sten, sledi transport celotnega objekta v kosih na sam kraj kjer bo objekt postavljen. 

Kjer nato objekt tudi postavijo, nato pa ga razni podizvajalci opremijo še z notranjostjo in ostalimi dodatki. 

SLIKA: Primer montaţe hiše na samem prizorišĉu. 

SLIKA: In še primer ene izmed ţe postavljenih RIKO hiš. 

Ogled podjetja Intercest zastopnika podjetja Weinig v Kranju 

Dijaki, L 1.b 

V sredo. 18 maja. 2011 smo se dijaki L.1.b-PTI srednje lesarske šole 

odpravili na strokovno ekskurzijo v podjetje Intercet ki je slovenski 

zastopnik za podjetje Weining. Iz Novega mesta smo se odpravili ob 

7:10. in se skupaj podali v obrtno cono Šenĉur Kranj kjer ima podjetje 

Intercet svoj sedeţ. 

Ko smo prispeli do stavbe nas je tamkajšnje osebje lepo sprejelo nato 

pa smo se odpravili v skupne prostore kjer smo imeli predavanje. 

Najprej so nam predavali o širinskem in dolţinskem spajanju lesa na 

sodoben naĉin. Predstavili so nam predvsem stroje podjetja Weining ki 

so specializirani za tovrstno dejavnost… 

Ker nismo verjeli, da lahko v tako kratkem ĉasu kot je bilo prikazano 

razreţemo in pripravimo les so se tudi naši dijaki poizkusili v tem in sicer na staromodni roĉni naĉin 

zarisovanja in razreza lesa… no ja oni niso obdelovali lesa temveĉ so dobili papir v obliki deske na katerem 

so morali izrezati napake ter pripraviti kose katerih mere so bile doloĉene… 

Po šestih minutah razmišljanja in zarisovanja so fantje le dokonĉali krojno listo. Glede na izkoristek so bili 

kar uspešni glede na ĉas pa smo ugotovili da bi v istem ĉasu Weining-ov stroj razrezal kar lep zloţaj lesa oni 

pa so le 1 desko 

Potem smo si ogledali še ta stroj za razrez lesa ki ga hranijo v skladišĉu. Po konĉanem predavanju je sledila 

krajša pavza za malico in za osveţujoĉ napitek, potem pa smo se ponovno odpravili na predavanje kjer so 

nam spet predavali o Weining-ovih strojih in sicer o štiri stranskih skobeljnih strojih ter o celi proizvodnji 

prej omenjenih strojih z temi sedaj. Ugotovili smo da bi se z tako proizvodnjo dalo kar lepo zasluţiti saj je 

vse skupaj hitro zanesljivo in dobiĉkonosno. Pripravljenih so imeli kar nekaj filmĉkov ter diapozitivov tako 

d a so nam vse lepo in nazorno predstavili mi pa smo se po konĉanem predavanju z nekaj novega znanja in z 

25

nagradami za vse tiste ki so sodelovali odpravili proti Kranju v podjetje Leitz kjer smo spoznavali njihovo 

delo… 

Obisk Lestroja in Blažiča- robni trakovi 

Klemen Lesar, L 1b 

V ĉetrtek dne 21.42011 smo imeli strokovno ekskurzijo v Lestroja in robni trakovi Blaţiĉ. Najprej smo si 

ogledali Lestroja v Trzinu ki posluje na slovenskem trţišĉu ţe od leta 1989. Skrbijo za celovito ponudbo 

veĉjim in manjšim mizarjem ter drugim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z obdelavo lesa. Njihov širok pogled 

nad lesno-obdelovalno stroko vam omogoĉa, da najdejo najbolj optimalno rešitev za nas. Nudijo Vam 

svetovanje pri nakupu, predstavitev delovanja strojev, prodajo strojev razliĉnih cenovnih razredov, montaţo 

stroja, oskrbovanje z rezervnimi deli ter vzdrţevanje strojev. Ko smo prišli nas je priĉakal prijazni gospod ki 

nam je razloţil kaj Lestroj sploh ponuja,nato smo se razdelili u dve skupini in si odšli ogledat lesno 

obdelovalne stroje. 

Najprej smo odšli kjer nam je pokazal Rezkalni stroj L'invincibile tip TI2600 na tem rezkarju je vse 

vodeno raĉunalniško. Posebnost tega rezkarja je da je vreteno vpeto direktno na motor kar prinaša tišje 

delovanje in hitrejšo nastavitev hitrosti. 

rezkalni stroj L'invincibile tip TI2600 

Ogledali smo si tudi rabljene stroje kar mi je bilo zelo všeĉ saj me 

marsikateri stroj zanima. Na koncu pa smo si še ogledali predstavitev 

delovanja cnc stroja SCM tip TECH Z2 ki bo prišel tudi v našo novo 

šolsko delavnico ko bo konĉana. Prednost tega stroja je zanesljiva 

tehnologija, sodobne rešitve ter izjemno dostopna cena izredna 

fleksibilnost, saj lahko imamo na voljo zares pestro dodatni opremo s 

katero lahko bistveno izboljšamo svoj proizvodni proces. Ta stroj 

vsebuje tudi program ki se ga lahko zelo hitro nauĉiš 

Potem smo odšli naprej in prišli do debelinke in poravnale gospod nam je opisal in pokazal SCM FS 520 

Class. Ta stroj ima elektriĉni dvig spust debelinke menjava operacije med poravnalko in debelinko sila 

enostavno. Pnevmatski sistem - preko gumba- soĉasno odpiranje obeh plošĉ. 

poravnalka debelinka 

SCM FS 520 Class SCM 

Nato smo odšli naprej v robne trakove Blaţiĉ. So specializirano 

podjetje za proizvodnjo robnih trakov in distribucijo materialov za 

pohištveno industrijo. So eden najveĉjih ponudnikov robnih trakov v 

Evropi in ekskluzivni zastopnik številnih priznanih blagovnih znamk 

za trge Slovenije in drţav JV Evrope. Vsem kupcem ponujajo 

popoln servis pri nakupu izdelkov in jim pomagajo tudi s 

svetovanjem in pomoĉjo pri iskanju najboljših rešitev. Na zalogi imajo veĉ kot 25.000 raznovrstnih 

izdelkov. Z njo vam omogoĉajo celovito ponudbo in takojšen nakup ţelenih materialov. Njihovo vodilo je 

slediti razvoju in trendom na svetovnih trgih in jih pribliţati ter prilagajati kupcem. V Sloveniji so številka 

1 pri ponudbi robnih trakov za pohištvo. Imajo najveĉji izbor barv in dekorjev, razliĉnih debelin in razliĉnih 

širin. Na zalogi imajo trakove iz furnirjev 50 drevesnih vrst, ABS robne trakove v 350 dekorjih in 

melaminske robne trakove v 150 razliĉnih dekorjih. Za hitro in natanĉno izbiro ustreznega traku so razvili 

26

spletni Iskalnik ABS trakov. Imajo pet lastnih prodajnim mest, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Murski 

Soboti, Novem mestu in Ĉrnomlju. Razkazali so nam razrezovalnico in skladišĉe furnirja,pokazali so nam 

dolţinsko spajanje furnirja. Nato smo odšli u naslednji 

prostor kjer so nam pokazali kako na furnir nanesejo lepilo 

ter kako in na kakšen naĉin te dolge robne trake obrusijo in 

razreţejo na primerno debelino in širino. ogledali smo si 

tudi njihovo najnovejšo izdelavo aluminijastih profilov za 

raznorazna vratca,pokazali so nam tudi raznorazna 

skladišĉa v katerih imajo vse kar potrebujejo kupci. Na 

koncu smo si ogledali še njihovo trgovino in njihovo 

prodajno ponudbo. Najbolj všeĉ mi je bila kuhinja ki ima 

elektronska vodila in se vsa vratca in predali odpirajo na 

dotik. Ta strokovna ekskurzija mi je bila zelo všeĉ saj sem 

spoznal in videl marsikaj kar še nisem vedel. 

--LESSARSSTVO-- 

Valentin Pečaver, univ. dipl. inž. les. 

S E J M I – P R O J E K T N I D N E V I 

Ogled 43. mednarodnega obrtnega sejma v Celju (september 2010) so si ogledali razredi L3a, L3b in L1b 

Pohištveni sejem Ljubljana (november 2010) so si je ogledali L1a LG2k, L2d, L2e in L3b Ker je ogled 

krajši smo ga kombinirali z ogledom Trubarjeve domaĉije, Turjaka in Ribnice. 

Ogledi sejmov so bili zastavljeni deloma projektno. 

Ogled 43. obrtnega sejma v Celju 

Valentin Pečaver, učitelj t.p. 

V številnih halah se je predstavilo veliko razliĉnih podjetij in obrtnikov ki 

so ponujali številne lesne in druge materiale , orodja, stroje, opremo za 

podroĉje obrti in deloma industrije. Na razstavnih prostorih je veliko 

gospodinjskih pripomoĉkov, orodij za obrtnike in podjetnike, (stroji od 

navadnih do CNC strojev… za velike podjetnike, kot tudi mnogo manjše 

stroje in pripomoĉke za manjše obrtnike oziroma za lastno uporabo. 

Ogledati si je moţno veliko zanimivih kuhinj, spalnic, kopalnic,… skratka 

notranje pohištvo, velikih ter tudi 

uspešnih firm znanih po širni Evropi 

oz marsikatera po celem svetu. 

Za dijake so zanimive mnoge stvari: koliko ĉasa traja za izdelavo 

izdelka, materiali za izdelavo in raznorazna podobna vprašanja o 

lesarstvu. V nadaljevanju si je moţno ogledati starine oz pohištva ki je 

bilo restavrirano. Na ogled je tudi veliko pohištva z intarzijami in 

pohištvo oz kosi ki so bili rezbarjeni in podobno… 

Ena izmed lepših in eksponatov je bila miza z intarzijo in rezbarjenimi nogami. 

. 

27

R A Z S T A V E 

––LESSARSSTVO-- 

Nadja Kapš, dipl. inž. les. 

V letošnjem šolskem letu smo na hodnikih lesarskega trakta postavili malo manj razstav, kot v prejšnjem 

šolskem letu. Na ogled smo jih postavili profesorji in dijaki pod vodstvom mentoric in mentorjev. V 

stekleni vitrini smo razstavili nekaj novih izdelkov, poleg tega smo z raĉunalniško prestavitvijo prikazali 

tekmovanje Euroskills 2010. V ta namen smo postavili tudi razstavo z naslovom Euroskills 2010 v Lizboni. 

Na ogled so svoje izdelke postavili tudi izvajalci eko dnevov, ki smo jih izvajali vse šolsko leto. 

DAN ODPRTIIH VRAT 22001100 

Nadja Kapš, dipl. inž. les. 

Anže Mrvar 

P R O M O C I J A Š O L E 

Tudi letos je dan odprtih vrat potekal za celotni Šolski 

center v Športni dvorani Leona Štuklja, ki se je za en dan 

spremenila v sejemski prostor, na katerem smo predstavili 

vse stare in nove programe, ki jih bomo razpisali v šolskem 

letu 2011/2012. 

Na razstavnem prostoru gradbeno-lesarske šole smo 

prikazali naslednje poklice: 

 

 

 

 

 

 

 

 

gradbeni tehnik 

v modelu skupnega izvajanja programov smo 

predstavili poklice tesar, zidar, izvajalec 

suhomontaţne gradnje, pečar - keramik 

okoljevarstveni tehnik, 

tehnik oblikovanja, 

lesarski tehnik SSI, 

lesarski tehnik PTI, 

mizar in 

obdelovalec lesa 

Izobraţevanje gradbenih tehnikov smo prikazali v obliki dela z raĉunalniškim programom AutoCAD, kjer 

so dijaki v ţivo risali projekt stanovanjske hiše, med drugim tudi v 3D tehniki. Delo na podroĉju poklicnega 

izobraţevanja so prikazali dijaki v sodelovanju z gradbenimi podjetji in obrtniki. Zidarji so sestavili zid iz 

YTONG zidakov, ki je vseboval tudi loke. Keramiki so oblagali steno s keramiĉnimi plošĉicami, pri tem pa 

so jim pomagali uĉenci osnovnih šol. Še posebej je bila letos zanimiva predstavitev poklica tesar, kjer smo s 

pomoĉjo raĉunalniško vodenih strojev prikazali izdelavo lesenega ostrešja. To ostrešje pa smo pokrili s 

slamnato streho in tako ustvarili kontrast med tradicionalnim gradbeništvom in sodobno tehnologijo. 

Na naši spletni stani si lahko ogledate video posnetke o poteku dneva odprtih vrat in izdelav slamnate 

strehe. 

28

Lesarski tehnik – PTI in SSI 

Obiskovalcem smo pripravili demonstracijo rezbarjenja razliĉnih motivov. Z zanimanjem so si ogledovali 

rezbarjenje trtnega lista z vitico, zanimivi pa so bili 

tudi ostali motivi. Obiskovalci so si z zanimanjem 

ogledali predstavitev obdelave površine s šelakom, 

ki sta jo predstavila dijaka zakljuĉnega letnika 

lesarski tehnik PTI. To tehniko spoznavajo pri 

predmetu restavriranje pohištva. Drugi so si lahko 

ogledali postopni nastanek tehniĉne risbe 

pohištvenega elementa v programu AutoCAD, ki sta 

ga predstavila dijaka 2. letnika lesarski tehnik. 

Obdelovalec lesa in mizar 

Poklic obdelovalec lesa in mizar smo predstavili z 

izdelavo stolca »štokerla« in z intarzijami. Dijaki 

tretjega letnika, ki se izobraţujejo za poklic mizar, so s pomoĉjo uĉiteljev praktiĉnega pouka obiskovalcem 

predstavili izdelavo malega stolca »štokerla« in tehniko okraševanja lesa z lesom, to je intarzijo. Tudi letos 

se je ţe tretje leto zapored predstavilo podjetje, ki je predstavljalo strojĉke za roĉno obdelavo lesa - De Walt. 

Obiskovalci so lahko tudi aktivno sodelovali pri sestavljanju obeh. Poleg tega jim je dijak tretjega letnika 

programa mizar predstavil, kako si lahko s pomoĉjo raĉunalniškega programa AutoCAD izrišejo naĉrt 

stolca, ki ga potem pri praktiĉnem pouku tudi izdelajo. 

Poleg predstavitve strokovnega dela gradbeništva in lesarstva so si obiskovalci na razstavnem prostoru šole 

lahko tudi ogledali, kaj poĉnejo dijaki pri splošnih predmetih. Uĉitelji se trudijo, da bi bile njihove vsebine 

kar se da strokovno obarvane. Pri pouĉevanju tujih jezikov poseţejo tudi v stroko, saj se dijaki seznanijo z 

razliĉnimi strokovnimi termini. Dijaki gradbeno-lesarske šole so v ta namen pripravili zelo lepe plakate v 

angleškem in nemškem jeziku, s katerimi si pomagajo pri osvajanju doloĉenih snovi. Kot rezultat našega 

skupnega dela pa so tudi izdelki, ki so jih izdelali dijaki v šolskih delavnicah, ki so popestrili razstavni 

prostor naše šole. 

Obiskovalcem smo vse potrebne informacije o programih, ki jih naša šola ţe izvaja in tudi o prenovljenih 

ter o novih programih, s katerimi naj bi zaĉeli v naslednjem šolskem letu, posredovali z zelo liĉno urejeno 

info toĉko. Ne smeva pa pozabiti tudi na zelo liĉne zloţenke z informacijami o poklicih, ki smo jih pripravili 

za naše obiskovalce. 

Misliva, da je bil razstavni prostor naše šole in tudi celotnega Šolskega centra zelo lepo urejen, kar dokazuje 

tudi pohvala s strani vodstva in obiskovalcev, ki jo je bil deleţen celoten Šolski center Novo mesto. 

IINFORMATIIVNII DAN 

Maja Weiss, prof 

V letošnjem letu je informativni dan potekal 11. in 12. februarja. Predstavili smo enajst programov. S 

podroĉja gradbeništva smo predstavili naslednje programe: pomoĉnik pri tehnologiji gradnje (NPI), zidar, 

tesar, peĉar-keramik in izvajalec suhomontaţne gradnje (SPI), okoljevarstveni tehnik (SSI) in gradbeni 

tehnik (SSI). S podroĉja lesarstva smo predstavili naslednje programe: obdelovalec lesa (NPI), mizar (SPI) 

in lesarski tehnik (SSI in PTI). Organizacija informativnega dneva je bila sicer odliĉna, obisk pa je bil 

skromen. 

P R O G R A M P R E D S T A V I T E V P O K L I C E V N A O S N O V N I H Š O L A H 

Mirjam Žnidarčič, univ. dipl. soc. del 

V letošnjem šolskem letu, smo bili z odzivom in zanimanjem osnovnih šol za predstavitev naših 

izobraţevalnih programov in organizacijo tehniĉnih dni za njihove uĉence, zelo zadovoljni. 

29

Dejavnosti po osnovnih šolah in na Šolskem centru so potekale od septembra do maja. Na 12 šolah smo 

predstavljali naše izobraţevalne programe, na 17 pa smo poleg promocije naših poklice, izvedli tudi tehniĉni 

dan. 

Skupina uĉiteljev splošno izobraţevalnih in strokovnih predmetov 

ter uĉitelji praktiĉnega pouka Biljana Bahat Vovk, Miran Bajec, 

Radomir Bajić, Slavko Barboriĉ, Darko Brišar, Nevenka Cesar, 

Goran Delajković, Mirko Gorenc, Miha Gorše, Anton Hrastar, 

Igor Kalin, Franci Kapš, Nadja Kapš, Anton Košir, Slavko Mirtiĉ, 

Anţe Mrvar, Valentin Peĉaver, Sašo Pekolj, Franci Struna, Maja 

Weiss, Zdenka Zorko in Lili Ţnidaršiĉ ter svetovalna delavka, 

smo naše gradbeno - lesarske programe predstavljali na osnovnih 

šolah, in sicer predvajali smo kratek film o naših poklicih in 

pripravili predavanje v obliki predstavitve naših poklicev s 

pomoĉjo spletnih strani naše šole. Na tehniĉnih dnevih so uĉenci 

osnovnih šol s pomoĉjo uĉiteljev stroke in praktiĉnega pouka izdelovali izdelke, in sicer v lesarski delavnici 

so izdelovali ptiĉjo hišico in leseno škatlico, v gradbeni delavnici pa mozaik. Izdelke so lahko uĉenci 

odnesli domov. Uĉencem devetega razreda, ki so nas obiskali na šoli smo pripravili delo z raĉunalnikom in 

sicer so s pomoĉjo raĉunalniškega programa, pod vodstvom uĉitelja strokovnih predmetov, opremljali 

prostore. 

V letošnjem šolskem letu smo veliko ĉasa namenili promociji 

vseh izobraţevalnih programov, saj opaţamo da se zadnja leta 

zmanjšuje vpis na vse programe, ki jih razpisuje Srednja 

gradbena in lesarska šola. 

Zaradi majhnega števila prijav v posamezne programe, 

Ministrstvo za šolstvo in šport za šolsko leto 2011/2012 ni 

odobrilo izvajanje programov srednje poklicnega izobraţevanja, 

smer zidar, izvajalec suhomontaţne gradnje in tesar, srednje 

strokovnega izobraţevanja okoljevarstveni tehnik ter niţje 

poklicnega izobraţevanja pomoĉnik pri tehnologiji gradnje. 

Nekaj uĉencev, ki pa so se sprva le prijavili v omenjene 

programe, smo morali preusmeriti na druge programe znotraj naše šole oziroma so prenesli prijavnico na 

druge srednje šole. 

V drugi polovici šolskega leta smo priĉeli z evalvacijo dejavnosti v zvezi s promocijo, in sicer smo petim 

osnovnim šolam poslali vprašalnik o zadovoljstvu glede naših predstavitev poklicev in izvedbo tehniĉnih 

dni. 

Povratne informacije svetovalnih delavk in uĉiteljev tehnike osnovnih šol so zelo pozitivne, naĉin 

predstavitve poklicev in izvedba tehniĉnih dni pa uĉinkovita in kakovostna za uĉence 6., 7., 8. in 9. 

razredov. Odloĉili smo se, da bomo s takim naĉinom dela nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Na 

podlagi podrobnejše analize pa bomo naše aktivnosti glede promocije programov v novem šolskem letu še 

izboljšali na podlagi predlogov osnovnih šol. 

P R O J E K T I 

SSODELOVANJJE V PROJJEKTU RESSTAVRIIRANJJA 

Slavko Mirtič, učitelj p.p. 

Umetnine so del ĉlovekovega materialnega bogastva. Ţal jih premalo cenimo in vse pogosteje konĉujejo na 

odpadih ali pa jih ljudje preprosto odvrţejo in zaţgejo. Na naši šoli poskušamo pri restavriranju ohranjati, 

vzdrţevati in pouĉevati o kulturni dedišĉini v našem okolju. Vsekakor pa je pri tem nujen spoštljiv odnos do 

umetnin, ki so tudi identiteta naroda. Dijaki pri predmetu spoznavajo tudi primarno fazo restavratorskega 

opravila, torej ĉišĉenje, spoznavanje materialov, odstranjevanje razliĉnih premazov, uniĉevanja insektov in 

popravila poškodovanih delov. Predmet je vrsto let pouĉeval in svoje znanje na mlajše generacije prenašal 

30

Anton Košir, sedaj je na tem delovnem mestu Anton 

Hrastar. Oba sta skupaj s tehniki zakljuĉnih letnikov 

pomagala pri restavriranju cerkvenih klopi v cerkvi Sv. 

Antona Padovanskega v Preĉni pri Novem mestu. Za 

uspešen projekt, v katerem je naša šola sodelovala prviĉ, so 

poleg obeh 

uĉiteljev 

zasluţni še 

ţupnik Joţe 

Mrvar in 

seveda 

dijaki, ki so 

tako svoje 

teoretiĉno znanje preizkusili v praksi. Stare, obnovljene klopi 

so zasijale v novi podobi. Za premazno sredstvo so dijaki 

uporabili šelakovo polituro in tako podaljšali ţivljenjsko 

dobo klopi v cerkvi, ki je lani praznovala ĉastitljivo 

stoletnico. 

SSODELOVANJJE V PROJJEKTU RK 

Slavko Mirtič, učitelj p.p. 

Prijetno delo, povezano s koristnim, delo za uĉenje in nadaljnje ţivljenje, pa tudi krepitev solidarnosti in 

posluha za soĉloveka, je moto dijakov in uĉiteljev SGLŠ. Na delovni praksi so se dijaki, bodoĉi lesarski 

tehniki, s svojim mentorjem Slavkom Barboriĉem dogovorili, da bi del svojega praktiĉnega usposabljanja 

namenili d obrodelnosti. Izpod spretnih in pridnih rok so tako v kratkem ĉasu nastali lepi in uporabni izdelki 

pisalne mize s predalnikom za šolske potrebšĉine. S pomoĉjo Obmoĉnega zdruţenja RK Novo mesto in 

organizacij na terenu smo stopili v stik z druţinami, ki tako pomoĉ potrebujejo. Tako smo izdelali 

posamezne kose pisarniškega pohištva za tri druţine. Primopredajo izdelkov smo ob prisotnosti ĉlanic KO 

RK izvedli v maju in juniju. 

JJUNIIOR ACIIEVEMENT 

Goran Delajković, univ. dipl. inž. les. 

V okviru predmetnega podroĉja » Podjetje in priprava dela« dijaki programa srednjega strokovnega 

izobraţevanja lesarski tehnik obvladujejo postopke poslovnih procesov, postopke priprave dela in izvedbe 

poslovnih in proizvodnih procesov. Na predlog vodstva šole se je skupina dijakov iz L3A – lesarski tehnik - 

31

odzvala in sprejela izziv, da na osnovi predlagane dispozicije pripravi in izvede projektiranje, organizacijo 

in proizvodnjo ter montaţo pohištva za opremo krizne sobe v prostorih objekta rdeĉega kriţa na Ulici 

Slavka Gruma v Novem mestu. Pod mentorstvom uĉitelja Gorana Delajkovića , univ. dipl. inţ., so dijaki 

oblikovali projektno skupino v sestavi: 

Gregor Krajšek - oblikovanje 

Borut Florjanĉiĉ - oblikovanje 

Beno Govekar - konstrukcije 

David Jerovšek - proizvodna tehnologija 

Glorija Cvelbar - vodja skupine. 

Po predstavitvi predlogov idejnih rešitev je skupina predloge predstavila gospodu Antonu Cvelbarju, 

lastniku podjetja Mizarstvo, Anton Cvelbar ,s.p. , Dolenje Vrhpolje. Gospod Cvelbar je podprl predlog 

skupine, ponudil izvedbo na strojni opremi podjetja ter pomoĉ v materialu. Rezultat je narejeno pohištvo, 

zasnovano po potrebah prostora krizne sobe ter usklajeno z videzom ostale vgrajene opreme v prostorih. 

Realizacijo projekta je podprlo vodstvo Šolskega centra NM , Srednje gradbene in lesarske šole, in sicer 

ravnateljica gospa Damjana Gruden, dipl. inţ., ter koordinator aktivnosti zunanjega sodelovanja OOZRK 

NM gospod Igor Kalin v sodelovanju z OZRK, ki ga je predstavljala gospa Barbara Ozimek. 

KAKOVOSST 

mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc. 

Priprava dobrih izhodišĉ, nenehno spremljanje in razvijanje, dopolnjevanje ter prilagajanje realnim 

potrebam stroke in okolja so vodila, ki nas usmerjajo k spremembam, izboljšanju oz. oblikovanju 

kakovostnega vzgojno-izobraţevalnega procesa. 

Naši dijaki so sodelovali na razliĉnih podroĉjih in širili svoje znanje ter urili spretnosti z razliĉnimi 

dejavnostmi. Navajamo samo najodmevnejše doseţke. 

Komisija za kakovost, ki dela na vzgojno-izobraţevalnem podroĉju, je v šolskem letu 2010/2011 skrbela za 

uvajanje elementov in merljivih kriterijev – indikatorjev kakovosti dela na šoli, poskušala pa je tudi razviti 

smernice za vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti dela na šoli. 

Vkljuĉenost naše šole v projekt »MUNUS 2 – Uvajanje novih izobraţevalnih programov v srednjem 

poklicnem in strokovnem izobraţevanju s podroĉja tehnike za obdobje 2008–2012« je skupini za kakovost 

omogoĉilo aktivno sodelovanje v okviru vsebinskega podroĉja Kakovost. 

Šolsko komisijo za kakovost so v preteklem šolskem letu sestavljali: 

Damjana Gruden, ravnatelj / ĉlan; 

Mirjam Ţnidarĉiĉ, svetovalna delavka / ĉlanica; 

Saša Kralj, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / ĉlanica; 

Melita Blatnik, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / ĉlanica; 

Valentin Peĉaver, uĉitelj strokovnoteoretiĉnih predmetov / ĉlan; 

Mirko Gorenc, uĉitelj strokovnoteoretiĉnih predmetov / ĉlan; 

Biljana Bahat Vovk, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / vodja tima; 

Matjaţ Ţeljko, predstavnik dijakov. 

V šolskem letu 2010/2011 se je komisija prioritetno ukvarjala s poglabljanjem podroĉja vloga učitelja 

mentorja in medosebni odnosi. 

Dobro poĉutje v okolju, v katerem preţivimo veliko svojega ĉasa, je pomembno tako za uĉitelje kot za 

dijake. Zato smo se odloĉili, da si bomo naĉrtno prizadevali razvijati dobre medosebne odnose, ki so temelj 

za kakovostno delo. 

Aktivnosti projektne skupine za kakovost 

32

Uĉitelj je postavljen v samo središĉe razvoja kakovosti izobraţevanja, oblikuje primerno uĉno okolje in ga 

izboljšuje. Pridobiti ĉim veĉ raznovrstnih idej za kakovostnejši vzgojno-izobraţevalni proces je bilo vodilo 

delavnice, ki jo je v okviru pouka sociologije izvajala Biljana Bahat Vovk s pomoĉjo uĉne mape, ki so jo 

pripravili na naši šoli v projekt »MUNUS 2«. 

V sodelovanju z dijaško organizacijo naše šole smo pripravili predavanje na temo predstavitve Ustave, 

Evropskega parlamenta in politiĉnega sistema. Dijaki so bili navdušeni nad predavanjem pravnika z Pravno 

informacijskega centra Primorske. Izraţali so mnenje, da dijaki potrebujejo veĉ tovrstnih informacij za 

splošno razgledanost. 

V novembru 2010 pa smo z anketiranjem 65 staršev ţeleli preveriti, kako nam na naši šoli uspeva dosegati 

cilj, biti ugledna, kakovostna in mladim prijazna šola. 

Ugotovili smo, da: 

- veĉina staršev meni, da je naša šola dobra šola, na kateri se njihov otrok poĉuti varnega in sprejetega; 

- so rezultati analize vprašalnika zelo vzpodbudni, saj je veĉina staršev in dijakov zadovoljna z delom 

uĉiteljev; 

- si dijaki ţelijo uĉitelja, ki ima spoštljiv odnos, avtoriteto, je dosleden pri napovedih, obljubah ipd., zna 

dijake pohvaliti; 

- si dijaki ţelijo veĉjo dostopnost uĉiteljev in njihovo zaupanje ter veĉ odkritega pogovora z uĉitelji. 

V marcu 2011 so se trije ĉlani naše šole udeleţili regijskega sreĉanja vsebinskega podroĉja Kakovost v 

okviru projekta MUNUS 2 na Otoĉcu, kjer smo se informirali in sodelovali v delavnicah o generaciji y ter 

sodelovali pri konkretnih primerih dobre prakse za pripravo uĉnih situacij in medpredmetnega povezovanja. 

V aprilu in maju 2011 smo s konzorcijskimi partnerji v projektu MUNUS 2 izpeljali samoevalvacijo s 

pomoĉjo spletnega orodja. 

Podroĉje, ki smo ga evalvirali, je bilo pozitivna klima in medsebojni odnosi,uĉenje in pouĉevanje. 

V samoevalvacijo je bilo vkljuĉenih 31 uĉiteljev in 300 dijakov naše šole. Tovrstna, tako obseţna izkušnja 

je bila za nas nova in zanimiva. Vsekakor pa smo spoznali, da je samoevalvacija zagotovo ena izmed metod 

zagotavljanja kakovosti, ki postopoma postaja stalnica našega vzgojno-izobraţevalnega dela. 

Naš cilj je vzgojiti in usposobiti dijaka za vseţivljenjsko uĉenje. Le ustvarjalni, odgovorni, kritiĉni, 

motivirani in prilagodljivi posamezniki, ki bodo znali spremembe obvladovati, sooblikovati in izkorišĉati 

sebi v prid, se bodo lahko spopadali z nenehnimi spremembami, teţavami in novimi izzivi. 

Pred nami je zahtevna in odgovorna razvojno procesna in evalvacijska naloga. Sistematiĉno naĉrtovanje in 

vzpostavitev celovitega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti nam bo pri tem zagotovo v pomoĉ. 

Naĉrti v prihodnosti: Ukrepi za razvoj sistema: 

- izpopolnjevanje na podroĉja vloge uĉitelja mentorja in medosebni odnosi, saj si na šoli prizadevamo 

razviti visoko stopnjo sodelovalne kulture in dobrega poĉutja tako dijakov kot uĉiteljev, 

- ĉim veĉ izvedb projektnega uĉnega dela za dijake prvih letnikov z namenom motivirati in 

informirati dijake - laţji prehod iz osnovne šole v srednjo, spoznavanje novega okolja in miroljubno 

soţitje na šoli (september, oktober – razrednik, svetovalna delavka, zunanji sodelavci itd.), 

- priprava in izvedba konzorcijske samoevalvacije – podroĉje bo uĉenje in pouĉevanje, kazalnik pa 

šolska klima ( uĉiteljski zbor, dijaki), 

- priprava ukrepov za izboljšanje, 

- priprava okrogle mize z naslovom Jasno in glasno, kjer bodo sodelovali predsedniki oz. predstavniki 

vseh oddelĉnih skupnosti, štirje uĉitelji, šolska svetovalka ter ravnatelj, 

- organizirati seminarje na temo obvladovanje stresa, konfliktov itd., 

33

- primerjati uĉiteljevo samoevalvacijo z rezultati dijakov, 

- pripraviti smernice in predloge (dijaki, uĉitelji ter oţje in širše okolje) za kakovostnejše delo na 

šoli, 

- vodenje evidence (ravnateljica in svetovalna delavka) o prisotnosti staršev na govorilnih urah in 

roditeljskih sestankih ter analiza zadovoljstva staršev z organizacijo in vsebino govorilnih ur ter 

roditeljskih sestankov, 

- tematska sreĉanja razrednikov ( priprava na govorilne ure, roditeljski sestanek, sodelovanje s starši, 

kvalitetni odnosi z dijaki,…) 

- promocija na osnovnih šolah, 

- humanitarne akcije znotraj šole in v sodelovanju z zunanjimi institucijami, 

- spodbujanje strokovnih delavcev k spremljanju novosti na podroĉju novih tehnologij. 

EKO ŠŠOLA 

Nadja Kapš, dipl. inž. les., Suzana Kumelj Bračič, prof. 

Tudi v tem šolskem letu je bila naša šola 

vkljuĉena v projekt »Eko šola kot naĉin 

ţivljenja«. Vsaka ustanova, ki se je 

potegovala za potrditev zelene zastave 

ekošole, je morala sodelovati v treh vodilnih 

sklopih, ki jih je bilo potrebno izvajati vse 

leto in v katerega so morali biti vkljuĉeni vsi 

na šoli. Izbrali smo energijo, odpadke in 

vodo. Poleg tega je morala šola sodelovati 

tudi v vsaj eni od tem projekta Podnebne 

spremembe in še v dveh ostalih projektih po 

izbiri, ki jih je razpisala nacionalna 

koordinacija slovenske eko šole. Izbrali smo 

Svet je lep, Revšĉina v svetu in pri nas, 

Ekobranje za ekoţivljenje in Mladi 

poroĉevalci. Na SGLŠ smo izvajali še prostovoljne aktivnosti, kot so ekodan, 

ekobralna znaĉka, nateĉaj vošĉilnic, zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš, 

plastiĉnih pokrovĉkov ter odpadnih baterij. 

Vse dejavnosti smo izpeljali zelo uspešno in s tem smo potrdili ekozastavo za šolsko leto 2010/11. 

Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. gra. 

Tako kot v preteklih letih smo na Srednji gradbeni in lesarski šoli tudi za šolsko leto 2010/11 pripravili 

precej pester nabor najrazliĉnejših aktivnosti, ki smo jih izvajali v projektu Ekošola. 

Srednje šole so poleg navedenih obveznosti lahko izbrale tudi nekatere prostovoljne dejavnosti s podroĉja 

varovanja okolja. Odloĉila sem se, da bom prevzela vlogo vodje akcije 

zbiranja manjših elektriĉnih in elektronskih aparatov ter baterij. Na sestanku 

smo se odloĉili, da se bomo osredotoĉili predvsem na zbiranje odpadnih 

baterij. Dijake sem obvestila o daljšem ĉasovnem poteku in o naĉinu zbiranja 

le-teh. V zbornici šole in v gradbenem kabinetu smo postavili kartonske 

škatle, kamor so dijaki in uĉitelji lahko odlagali izpraznjene baterije. Naša 

ţelja je bila, da bi jih nabrali preko petdeset kilogramov. Nekateri dijaki so se 

zelo potrudili in baterije zbirali po vsej soseski. Veĉkrat so jih prinesli preko 

sto naenkrat. Na koncu smo jih stehtali in bili z rezultatom zadovoljni. 

Dosegli smo naĉrtovano. Poroĉilo o akciji in fotografije najbolj prizadevnih 

dijakov bomo objavili na spletni strani naše šole in v obeh naših šolskih 

34

ĉasopisih - Legri in Eko ĉasopisu. 

Ogledate si lahko tudi poroĉili dveh najuspešnejših nabiralcev odpadnih baterij, dijakov 3.a letnika Srednje 

gradbene šole. 

P R O J E K T N I D N E V I 

GRADBENIIŠŠTVO 

Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. grad. 

Glavni cilj projektnih dni je prenesti teoretiĉno pridobljeno znanje pri pouku v prakso. V prvem in drugem 

letniku si prizadevamo povezati veĉ teoretiĉnih modulov, tako splošnih kot strokovnih, jih na primerih v 

praksi analizirati in celostno prepoznati. Tako so bili dijaki prvega letnika na ogledu Kartuzije Pleterje in 

muzeja na prostem, kjer so preizkušali svoje znanje zgodovine in umetnosti, sposobnosti opazovanja, 

likovne interpretacije, prostorske predstave in roĉnih spretnosti. Razdeljeni v skupine z razliĉnimi nalogami 

so dostojno opravili test timskega dela. 

V drugem letniku smo izvedli projektni dan z ogledom biserov našega Krasa – Škocjanskih jam, 

Hrastovelj in Pirana. Dijaki so imeli nalogo aktivnega spremljanja. Pripravili so predstavitve znamenitosti, 

ki so si jih ogledali, in v skupinah po risarskih zakonitostih poskušali ujeti utrip in detajle Pirana. 

V tretjem letniku so projektni dnevi bolj strokovno naravnani, saj je poudarek na poklicni 

usposobljenosti bodoĉega gradbenega tehnika. 

V mesecu marcu smo izvedli projektne dni za dijake tretjih letnikov programa gradbeni tehnik. Dijaki 

vsakega oddelka so bili razdeljeni v skupine, ki so izvajale razliĉne naloge: zakoliĉbo objekta in postavitev 

profilov, pripravo in izdelavo zidu, armature in opaţa stebra ter preklade. Tako je vsaka skupina prvi dan 

pripravila naĉrte za izdelek, izdelala kalkulacije in izvleĉke materiala. Drugi dan so dijaki v šolskih 

delavnicah praktiĉno izvedli nalogo, tretji dan pa so pripravili predstavitev svojega dela. Aktivno sta se 

udeleţila projektnih dni tretjih letnikov programa gradbeni tehnik tudi predstavnika hrvaške šole iz 

Karlovca. Dijakinja tretjega letnika gradbene tehniĉne šole Dijana in dijak tretjega letnika programa zidar 

Denis sta štirinajst dni sodelovala pri pouku. 

Dijaki so navdušeni nad takim naĉinom dela in si ţelijo spremembo projektnih dni v projektne tedne. 

Pri izvedbi projektnih dni se zahvaljujemo podjetju GEOPIPE, d.o.o., iz Zagorja ob Savi, ki nam je 

podarilo zidake iz sistema KM Beta Sendwix, in podjetju BEGRAD, d.d., iz Novega mesta za armaturo. 

PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, ,11. . LETNIIK 


Projektni dan za dijake G1a – gradbeni tehnik – 

ogled PLETERJA in muzeja na prostem, 30. 6. 2011 

Dijaki so vstopili v samostanski svet tišine. Najprej so 

si ogledali multivizijo, ki razkriva zgodovino in pomen 

kartuzije pod Gorjanci. Geografsko lego in nekatera 

zgodovinska dejstva so dijaki spoznali ţe pri pouku 

geografije in zgodovine. Zatem so si ogledali staro gotsko 

cerkev, ki je edinstveni primer gotske sakralne stavbe v 

srednji Evropi. Poudarili smo znaĉilnosti stavbnih ĉlenov, 

ki so znaĉilni za gotiko in so jih dijaki prepoznali iz uĉnih 

vsebin pri umetnosti in stavbarstvu. 

Pred samostanskim kompleksom se je izoblikoval Muzej 

na prostem (Skansen). Ta je sprva nastal predvsem iz 

spomeniško - varstvenih potreb, vendar danes vedno bolj 

prevzema funkcijo promocije obĉine Šentjernej. V 

muzeju so nas prijazno sprejeli in nam razkazali prestavljeno staro domaĉijo s šentjernejskega polja, ki jo 

35

sestavlja kmeĉka hiša ter pripadajoĉa gospodarska poslopja z dvorišĉem. Pri posameznem objektu ljudskega 

stavbarstva smo si ogledali materiale in tehnike gradnje, ki so jih v preteklosti uporabljali domaĉi mojstri. Iz 

lesenih stavb je razviden naĉin ţivljenja in gospodarjenja na domaĉiji. Oskrbnik nam je opisal tesarske in 

krovske spretnosti… 

Poročilo s projektnega dne – Pleterje in Muzej na prostem 

V ponedeljek, 30. 5. 2011 smo imeli dijaki iz G1a – 

gradbeni tehnik projektni dan, na katerem je pouk 

potekal nekoliko drugaĉe. Spremljali sta nas mentorici 

Lili Ţnidaršiĉ in Zdenka Zorko. 

Najprej smo se podali do Kartuzijanskega samostana 

Pleterje, ki je bil ustanovljen leta 1403 ter velja za 

samostan najstroţjega reda v Rimskokatoliški cerkvi. 

Zanimanje za samostan je moĉno upadlo v ĉasu turških 

upadov, v tem ĉasu je bil deloma tudi poţgan. Samostan 

so nato obnovili in ga utrdili z obzidjem. Seveda noben 

laik nima dostopa v notranjost samostana, zato smo si 

ogledali multivizijsko predstavitev o zgodovini in 

pomenu Kartuzije. 

Ker smo bodoĉi gradbeniki, nas je seveda bolj zanimala 

gotska cerkev in njene arhitekturne znaĉilnosti kot so 

obokan strop, okna šiljaste oblike, zunanji oporniki 

obokov, konzolni izzidki, itd. Na stropu, kjer se loki 

stikajo s sklepniki, so upodobljeni razliĉni grbi, ki 

predstavljajo dolenjsko trto, celjske grofe in druge 

simbole. V stenah so vgrajene akustiĉne, lonĉene posode 

z luknjami, ki omogoĉajo, da dobro slišimo zvok tudi 

brez sodobnega ozvoĉenja. Ker je cerkev v celoti 

preprosta, brez odveĉnih detajlov, tudi oltar ni izjema, 

narejen je iz klesanega kamna. 

Zatem smo se odpravili na ogled Muzeja na prostem, ki je poleg samostana. Muzej predstavlja tipiĉno staro 

dolenjsko domaĉijo. Z njeno predstavitvijo skušajo prikazati ţivljenje naših dedov in babic, ko so bile hiše 

lesene, pokrite s slamo, skromne, v soţitju z naravo in danostmi. 

Muzej na prostem sestavljajo bivalna hiša druţine Kegljeviĉ, ki je 

obnovljena samo toliko, da je ohranila ĉim bolj prvotno podobo. Hiša je 

nizka, pritliĉna stavba iz lesenih plohov. Veţa in ĉrna kuhinja sta 

zdruţeni, v prostoru nas je presenetil odprti ogenj v kurišĉu in dim, ki se 

je pod obokom valil pod strop. Druţina je pozimi veĉino ĉasa preţivela v 

hiši ali izbi, ki je glavni prostor s krušno peĉjo, mizo, klopmi in stoli ter 

bogovim kotom, kolovratom, skrinjo, stojeĉo uro… Ogledali smo si tudi 

ostale prostore in se ĉudili nad skromno opremo. 

Domaĉijo sestavljajo še svinjak, dvojni kozolec - toplar, pod, sušilnica 

sadja ter Baniĉeva hiša, v kateri je sedaj trgovina. Ogledali smo si 

36

elemente lesenih stavb, lesne zveze, vezna sredstva in druge gradbene znaĉilnosti lesene gradnje. Videli smo 

tudi, kako se škupajo slamnati snopi za pokrivanje strehe. Po ogledu, nas je oskrbnik prijetno presenetil s 

pogostitvijo z vroĉo belokranjsko pogaĉo in bezgovim sokom. 

Po ogledih in malici smo se lotili naših nalog: prostoroĉno risanje objektov in detajlov po modelu, v naravi. 

Nekateri smo risali tloris hiše, ostali hišo v perspektivi, svinjak, toplar, detajl, spet drugi so fotografirali delo 

na terenu. Risanje je teţje, kot se nam je zdelo na prvi pogled. Enim dijakom so risbe uspele prav dobro, 

drugi so se trudili pridobiti nove vešĉine, vsi pa smo preţiveli 

aktiven in prijeten šolski dan v naravi. 

Za trud smo bili seveda vsi tudi nagrajeni, saj sta mentorici 

izdelke ocenili in dobili smo zelo dobre ocene pri stavbarstvu. 

V šoli smo izbrali najbolj uspele izdelke in jih pripravili za 

razstavo. Napisali smo tudi poroĉilo, ki ga lahko preberete 

tudi na šolski spletni strani. 

Na projektnem dnevu mi je bilo lepo, vsi smo pridobili nova 

znanja in izkušnje, ki nam bodo popotnica za ţivljenje. 

Zapisala: Maruša Gorše, dijakinja G1a 

Uredila: Lili Ţnidaršiĉ, mentorica 

PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, , 22. . LETNIIK 


OGLED NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE 

Poročilo dijakinje: 

jami je imenovan Orjak in je visok petnajst 

metrov. Temperatura v jami je ĉez celo leto + 

12° C. Zelo urejeno in dobro varovano pot smo 

prehodili skupaj z vodiĉem, ki nas je opozarjal 

na znaĉilnosti, posebnosti in lepote kraških 

pojavov. Sprehod je zelo hitro minil. Iz kanjona 

reke Reke smo se peljali z gondolo. Pred 

informacijskim centrom smo imeli kratek 

poĉitek za malico ali sladoled, nato smo se 

odpeljali naprej proti Hrastovljam. 

Dijaki G2a in L2a Srednje gradbene in lesarke šole 

smo se v petek, 

13. maja 2011 odpravili na celodnevno ekskurzijo v 

Piran. 

Najprej smo imeli ogled Škocjanskih jam, ki leţijo 

na skrajnem jugovzhodnem delu matiĉnega Krasa, 

blizu Divaĉe. Pohod po jami in zunaj nje je trajal 

pribliţno dve uri. Sistem sestavljajo številne jame 

in rovi, udornice, naravni mostovi in ponori. 

Ustvarila jih je reka Reka. 

Stalagmiti in stalagtiti so tako ĉarobnih oblik, da jih 

je lahko ustvarila samo narava. Najveĉji stalagmit v 

37

Cilj našega ogleda je bila cerkvica sv. Trojice s taborskim obzidjem. Notranjost cerkvice krasijo ĉudovite 

freske, ki pokrivajo vsak kotiĉek ometa na stenah, stebrih in obokih. Freske prikazujejo stvarjenje sveta, 

izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmeĉkih ljudi v razliĉnih letnih ĉasih in 

znameniti mrtvaški ples. Oĉarala nas je natanĉnost fresk in izrazitost barv. Naš projektni dan smo 

nadaljevali z 

voţnjo do 

Pirana. Ob 

prihodu nas je 

razveselil 

pogled na 

morje in 

nestrpni smo 

se podali proti 

Tartinijevem 

trgu. Ţe v šoli 

smo se 

razdelili v 

delovne 

skupine po 

štiri dijake, tako da je vsaka skupina poiskala svoj izbrani objekt. Naloga vsake skupine je bila poiskati 

podatke o izbrani stavbi, fotografiranje stavbe, prostoroĉno risanje kamnoseških detajlov in poroĉilo. 

Izbrana stavba naše skupine je bila Obĉinska palaĉa. Beneĉani so ob svojem prihodu v Piran, konec 13. 

stoletja, zunaj takratnega obzidja ob mandraĉu, postavili mestno hišo. Imela je romansko gotski izraz. Njena 

fasada je bila polna vzidanih grbov in napisnih plošĉ. Palaĉo krasijo mogoĉni stebri s korintskimi kapiteli in 

filigransko obdelanim plašĉem. 

Ko smo opravili še zadnjo nalogo tega dne, smo imeli malo prostega ĉasa. Eni so se podali na sprehod ob 

obali, drugi so si privošĉili kosilo v restavracijah s pogledom na morje. Prosti ĉas je minil prehitro in ĉas je 

bil za odhod. Zbrali smo na avtobusu in se odpravili proti domu. Proti veĉeru smo se sreĉno vrnili v Novo 

mesto. 

Na projektnem meli smo se imeli zelo lepo in se ţe veselimo novih izzivov. 

Pripravila: Petra Plavan, dijakinja G2a – gradbena tehtnica 

Uredila: Lili Ţnidaršiĉ, univ. dipl. inţ. grad., mentorica 

PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, , 33. . LETNIIK 

Nevenka Cesar, univ. dipl. inž. grad. 

V marcu smo izvedli projektne dneve za G3a in G3b v trajanju 3dni, prvi teden za G3a in drugi teden za 

G3b. 

Prvi dan so dijaki dobili naloge in navodila. Razdelili so se v štiri skupine. Zatem so izdelali naĉrt, 

izraĉunali koliĉino materiala in izraĉunali potrebno število ur in ceno. Drugi dan so dijaki izvedli nalogo in 

tretji dan naredili analizo in pripravili predstavitev oziroma poroĉilo. 

Naloga prve skupine je bila zidanje zidu z okensko odprtino, vogalom in dvema vertikalnima vezema, pri 

ĉemer je bila ene vez izdelana z vogalniki, druga pa pripravljena, da se izvede na klasiĉen naĉin. 

Naloga druge skupine je bila izdelava opaţa okenske preklade in vertikalne vezi. 

Naloga tretja skupine je bila izdelava armaturnega koša za okensko preklado in vertikalno vez. 

Tretja skupina pa je morala izdelati zakoliĉbo objekta. 

Dijaki so se zavzeto lotili dela in so s pomoĉjo mentorjev (Lili Ţnidaršiĉ, Zdenka Zorko, Nevenka Cesar, 

Mirko Gorenc, Anţe Mrvar in Franci Struna) zelo natanĉno naĉrtovali svoje izdelke. Tudi pri izvedbi so bili 

zavzeti. Tretji dan so pripravili predstavitve in hkrati poroĉali o svojih vtisih. Njihovo mnenje je bilo, da so 

38

ile naloge zanimive in da so jih dobro naĉrtovali in izvedli. Ţelijo, da bi bilo takih projektnih dni ĉim veĉ, 

ker pokaţejo kako moĉna je povezava teorije s prakso. 

V ĉasu projektnih dni, sta bila na obisku dva dijaka z gradbene šole iz Karlovca skupaj z mentorjem. Lepo 

sta se vkljuĉila v skupine in aktivno sodelovala pri izdelavi izdelkov, hrati pa stkala prijateljske vezi z 

našimi dijaki.. 

––LESSARSSTVO-- 

Poročilo o poteku projektnega dne za dijake 1. letnikov: Ogled železarne Dvor in 

Pohištvenega sejma v Ljubljani 

Mihael Gorše, dipl. inž. les. 

V zaĉetku meseca novembra, si je razred L1a (lesarski tehnik SSI) v okviru Strokovne ekskurzije kot 

projekti, ogledala Ţelezarno Dvor in Ljubljanski Pohištveni sejem. Tako smo povezali druţboslovje in 

strokovne predmete lesarstva. Pod vodstvom profesorja Moţeta, ki je predaval o zgodovini ţelezarstva na 

Dvoru, so dijaki z zanimanjem prisluhnili zelo bogati zgodovini ţelezarstva v kraju pod Koĉevskim Rogom. 

Najveĉja znamenitost Dvora je ţelezarna, katere edini ostanek in priĉa obstoja je delno ohranjen plavţ-peĉ. 

Ţelezarna na Dvoru je zaĉela obratovati 1796. leta, menda 17. aprila. Ţe ob otvoritvi je za ţelezarno delalo 

200 ljudi. Pozneje (1833) se je poveĉala in postal najveĉja ţelezolivarna pri nas in v vsem prostoru juţno od 

Alp. Ponovno so livarno modernizirali okoli 1840. leta. To je bil ĉas najveĉjega razcveta tovarne, ki je takrat 

zaposlovala 781 delavcev. V najboljših letih 

postane 

ţelezarna edini, najveĉji in tehnološko najbolj 

opremljen 

tovrstni industrijski obrat pri nas in v sosedstvu. 

Vodilni 

delavci so bili tujci, predvsem Ĉehi, Nemci in 

Avstrijci. 

Zaposlitev so zlahka dobili domaĉini in okoliĉani. Podjetje je 

zaposlovalo razliĉne kategorije navadnih in kvalificiranih 

delavcev in mojstrov ter vodstveni kader: vozniki, 

rudarji, gozdni 

delavci, oglarji, livarji, strugarji, kljuĉavniĉarji, 

mizarji, tesarji, 

zidarji, strojniki, plavţarji, kovaĉi itd.. 

Zelo zanimiv pa je bil tudi ogled ţelezarskega 

muzeja, kjer so 

predstavljeni tipiĉni ţelezarski izdelki. Izdelki iz dvorske ţelezarne so osvajali širše trţišĉe: Ljubljana, Trst, 

Benetke, Videm, Hrvaška, Ĉeška, Avstrija itd. Izdelovali so razliĉne predmete iz litega in kovanega ţeleza 

od ţebljev do strojev, likalnike, jedilni pribor, ţelezne ograje, stopnice, mostove, spomenike, nagrobne 

kriţe, štedilnike, sobne peĉi, vodovodne cevi, dele za parne stroje, razliĉne stiskalnice, naprave za 

predilnice, osi za vozove, posodo - lonci, ponve in kotliĉki, moţnarji it. Izdelali so tudi veliko uporabnih in 

okrasnih predmetov. Po zanimivem druţboslovnem delu, smo pot nadaljevali na pohištveni sejem v 

Ljubljano. 

Pohištveni sejem se vsako leto novembra odvija na Gospodarskem razstavišĉu v Ljubljani. Na sejmu se 

predstavi veĉina domaĉih in veliko tujih proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme in veliko tujih. 

Sejem daje veĉji poudarek doseţkom industrijskega oblikovanja. Vzporedno s sejmom poteka veĉ razliĉnih 

prireditev in predavanj s podroĉja pohištva in stanovanjske opreme. Na sejmu je mogoĉe videti: 

 

 

 

 

stanovanjsko pohištvo, 

kopalnice, 

vrtno pohištvo, 

kuhinjsko opremo, 

39

male gospodinjske aparate, 

bazene, 

pisarniško pohištvo in opremo, 

opremo gostinskih lokalov, 

talne obloge in 

drugo. 

Do nedavnega so se na sejmu predstavljale tudi srednje lesarske šole s svojimi izdelki, ki so bili izkljuĉno 

delo dijakov, ki so jih s pomoĉjo mentorjev praktiĉnega pouka izdelali pri praksi v šoli. Vendar interes 

vodilnih ljudi iz Gospodarskega razstavišĉa je drugaĉen od interesa šol, zato se je po dolgem ĉasu prekinilo 

sodelovanje in šole veĉ ne predstavljajo svojih izdelkov. Zato iz oĉi dijakov in profesorjev pa tudi 

obiskovalcev, je tovrsten sejem izgubil nekaj svojega ĉara. Kljub temu so dijaki pridobili nova znanja in 

morda tudi ideje, kaj se vse da izdelati iz masivnega lesa in lesnih plošĉ. 

Iz krogov poznavalcev lesne stroke je bilo izreĉeni veliko vzpodbudnih 

besed na raĉun oţivljanja lesne panoge na Slovenskem. Predvsem veseli, 

da Slovenska podjetja gredo v korak z najnovejšimi oblikovalskimi trendi. 

To je dobra napoved za stroko, ki ţe sicer zadnjih nekaj let beleţi 

konstantno rast produktivnosti. Slovenski mizarji imamo tradicijo, znanje 

in ideje, ki so pogoj za kvaliteto, konkurenĉnost in preţivetje na 

svetovnem pohištvenem trgu. S temi spodbudnimi dejstvi in kopico 

novostmi, ki so bile predstavljene na sejmu, smo polni vtisov zapustili 

pohištveni sejem. 

Ob koncu projektne ekskurzije je bilo nesmiselno spraševati ali so bili dijaki zadovoljni z izpeljavo celotne 

ekskurzije. Njihov izraz na obrazih in dobro razpoloţenje na avtobusu sta pri vraĉanju domov povedala vse. 

PROJJEKTNII TEDEN 11. . LETNIIK MIIZAR 

Mihael Gorše, dipl. inţ. les. 

Prvi letnik 

V letnem delovnem naĉrtu je v 1. letniku programu 

srednjega poklicnega izobraţevanja mizar, za oddelka LG 

1c v zaĉetku meseca oktobra 2010, predviden projektni 

teden. Sestavljen je iz petih delov, in sicer: 

- strokovnega dela lesarstva 

- naravoslovnega dela, 

- druţboslovnega dela, 

- gradbenega dela in 

- izdelava uĉnih map. 

Dijake obeh oddelkov smo zdruţili ter razdelili v dve 

skupini. Koncept projektnega tedna je zastavljen tako, da 

se dejavnosti na projektnem tednu izvajajo na malce 

drugaĉen naĉin. Prevladuje predvsem terenski pouk, saj se 

vse dejavnosti – izjemo gradbenega dela ter izdelave uĉnih 

map – dogajajo zunaj uĉilnice. 

40

Gradbeni del je predstavil gradnjo hiš z lesom. 

Zaradi slabega vremena, dijaki in mentorji niso 

mogli na teren, zato je potekal v uĉilnici. Dijaki 

so v na predavanju spoznavali lastnosti lesenih 

hiš, lastnosti lesa ter prednosti in slabosti 

tovrstne gradnje. Predavanje sta vodila uĉitelj 

gradbeništva Sašo Pekolj in uĉitelj lesarstva 

Miran Bajec. 

Pri izdelavi uĉnih map je sodelovala svetovalna 

delavka Mirjam Ţnidaršiĉ. V uĉnih mapah so 

dijaki dobili nekaj pripomoĉkov, ki jim bodo 

pomagali prepoznati doloĉene sposobnosti. 

Predvsem pa je mapa namenjena zbiranju 

dokazil v zvezi z osvojenim znanjem dijaka in z 

na novo pridobljenimi izkušnjami. Vanjo dijaki 

torej spravljajo vsa dokazila o svojem 

formalnem in neformalnem znanju, potrdila o 

uĉnih doseţkih in druge izdelke, ki jim bodo v 

pomoĉ, ko se bo ugotavljal njihov uĉni 

napredek in razvoj na poti srednješolskega 

izobraţevanja. 

Nato so sledile terenske dejavnosti. Ena skupina je bila na 

naravoslovnem delu, druga pa na druţboslovnem delu. 

Vsaka skupina je imela celodnevno dejavnost, nato sta se 

skupini po opravljeni dejavnosti drugi dan zamenjali. Pri 

naravoslovju so dijaki spoznavali alternativne vire energije 

ter spoznavali raznorazne fizikalne poizkuse, katere bodo 

morda kdaj uporabili za lastne potrebe. 

41

Novo mesto je iz zgodovinskega ter kulturnega 

vidika zelo bogato. Zato je bilo prav, da so 

dijaki spoznali svoj kraj šolanja tudi z drugaĉne 

perspektive. Obiskali so Franĉiškansko ter 

Študijsko knjiţnico, Dolenjski muzej, Jakĉev 

dom in Kapiteljsko cerkev. Prijazni ter zgovorni 

vodiĉi v posameznih kulturnih hramih, so 

mladim vedoţeljneţem z veseljem predavali o 

zgodovini, kulturi ter pomembneţih, ki so 

zaznamovali Novo mesto skozi ĉas. 

Strokovni del je bil sestavljen iz treh delov: 

- orientacije na terenu, 

- prve pomoĉi in 

- gozdarskega dela. 

Terenske dejavnosti so potekale v okolici šole. Zato so se 

dijaki se pred odhodom na teren seznanili z osnovami 

orientacije na terenu. Spoznali so zemljevid, posamezne 

orientacijske toĉke za doloĉitev pozicije na terenu in 

zemljevidu, doloĉitve strani neba s pomoĉjo sonca ter 

ostalih znakov v naravi in GPS naprave. Pri prvi pomoĉi so 

dijaki s pomoĉjo srednje zdravstvene šole spoznali nudenje 

prve pomoĉi na terenu ter improviziranje imobilizacije 

zlomljenih in zvitih udov s pomoĉjo materiala, ki ga dobiš 

na mestu poškodbe. Po prihodu na teren so se dijaki 

seznanili s prepoznavanjem drevesnih vrst, gospodarske in 

ekonomiĉne uporabnosti posameznih drevesnih vrst, 

nauĉili so se pravilno izmeriti premer drevesa ter njeno 

višino s pomoĉjo aparatur ter s pridobljenimi podatki 

izraĉunati volumen drevesa na panju. 

Zadnji dan projektnega tedna je bil namenjen poroĉanju iz posameznih dejavnosti. Upam si reĉi, da so dijaki 

skozi projektni teden spoznali polno novih stvari, dobili so ogromno novih idej, nekatere bodo zagotovo 

uporabili tudi v vsakdanjem ţivljenju. Spoznali so, da je ogromno stvari še neodkritih, zato si ţelijo, da bi jih 

skozi tovrstne projektne tedne tudi odkrili. 

Drugi letnik: 

V drugem letniku srednjega poklicnega 

izobraţevanja, je glede na prvi letnik 

projektni teden usmerjen bolj strokovno. 

Slogan projektnega tedna je bil: 

RESTAVRIRANJE – SLOVENSKA 

VOJSKA IN POLICIJA – ENERGIJA. 

Projektni teden je potekal v zaĉetku meseca 

aprila. Restavriranje je bil teoretiĉni del 

izveden v uĉilnici na šolskem centru in 

praktiĉni del v šolskih delavnicah v Straţi. 

42

Energijo smo tudi izvedli na šoli, in sicer na 

temo Energija. Obiskali so tudi Vojašnico 

Novo mesto ter policijo postajo v Bršljinu. 

Prvi dan smo dijake seznanili z teoretiĉnimi 

osnovami restavriranja ter zgodovino pohištva skozi 

ĉas. Pri restavriranju so spoznali lesne škodljivce, ki 

najbolj pogosto napadejo bivalno ter stavbno 

pohištvo. Staro pohištvo, ki je napadeno z lesnimi 

škodljivci, je zelo malo vredno. S postopki 

restavriranja, konserviranja in renoviranja pa lahko 

lesnim izdelkom podarimo »drugo ţivljenje«. Zato 

smo menili, da se dijaki tudi praktiĉno seznanijo z 

restavriranjem lesenega izdelka ter mu vsaj delno 

povrnejo prvotni izgled. Predvsem pa smo dijake 

osvešĉali, da se izdelke, kljub njihovi starosti ne 

zavrţe ampak se jih s primerno tehniko obnovi, da 

zopet lahko sluţijo svojemu namenu ali pa vsaj kot 

okras. 

Pri zgodovini pohištva pa so dijaki spoznali 

razvoj pohištva ter slogov skozi ĉas, od 

starega Egipta pa vse do danes. Dijaki so bili 

preseneĉeni nad dejstvom, da se nekatere 

osnovne oblike posameznih kosov pohištva – 

na primer miza in stol – kakršne poznamo 

danes, so se skozi tisoĉletja zelo malo 

spreminjala. Ugotovili so, da se je še najbolj 

skozi ĉas spreminjala tehnologija izdelave 

izdelkov pa še ta od izuma parnega stroja 

naprej. 

Da pa ne bi ostali samo pri strokovnih temah, je 

profesor športne vzgoje dijakom predaval o pomenu 

zdrave prehrane ter gibanju. V veĉini so se dijaki 

strinjali, da se prehranjujejo nezdravo, ter da bi se 

morali veĉ gibati, se ukvarjati s športom ter zmanjšati 

sedenje za raĉunalnikom. 

43

Omeniti je še potrebno, da so dijaki imeli 

obisk iz humanitarne organizacije Rdeĉi kriţ 

Novo mesto. Predstavnica te plemenite 

organizacije je predstavila kratko zgodovino 

ter dejavnosti s katerimi pomagajo pomoĉi 

potrebnim. Na koncu so govorili še o 

krvodajalstvu, saj krvi pri nas kroniĉno 

primanjkuje. Slišali smo, da se je kar nekaj 

naših dijakov odloĉilo dati kri, kar zelo 

pozdravljamo. 

Ekologija ter skrb za okolje je zelo velik problem, na 

ţalost tudi na naši šoli. V okviru EKO dne so dijaki 

imeli delavnice na temo »energija«. Pred delavnicami 

pa so si ogledali dokumentarni film z naslovom »Šest 

stopinj bi spremenilo svet«. Dokumentarec nazorno 

predstavlja, kaj bi se utegnilo zgoditi z Zemljo, ĉe ne 

bomo zaĉeli uporabljati alternativne vire energije, 

tako v gospodarstvu, kot tudi v domaĉem okolju. 

Zato so se dijaki v delavnicah, ki so sledile po ogledu 

filma pogovorili, kje naša šola porabi najveĉ energije 

ter kako bi lahko zmanjšala porabo energije. 

Ugotovili so, da se najveĉ energije porabi pri 

priţiganju in ugašanju luĉi. Kljub temu, da je zunaj 

lep sonĉni dan, dijaki in profesorji priţigajo luĉi. Zato 

so dijaki s posebnimi plakati, ki so jih izdelali v 

delavnicah, opozarjali na ugašanje luĉi v ĉasu 

odmorov ter v ĉasu sonĉnega vremena. 

Predavanje o gibanju so dijaki vzeli zelo 

zares, saj so se na ogled vojašnice Bršljin 

odpravili peš. Kilometer in pol po sveţem 

zraku je vsakemu dobro del. V vojašnici je 

dijake priĉakal poveljnik, kjer jih je po 

vojaško tudi postrojil in pozdravil. Nato so si 

ogledali vse prostore vojašnice ter njihovo 

muzejsko zbirko. Najbolj jih pa je seveda 

oĉaralo oroţje. 

Dijaki so obiskali tudi policijsko upravo v 

Bršljinu in so se tja tudi odpravili peš. 

Prijazni policisti so razkazali policijsko 

upravo ter njihovo delovanje. Najbolj so 

dijake pritegnila policijska vozila, prostori, 

kjer policisti trenirajo borilne vešĉine, 

prostor za zaslišanje ter prostori za pridrţanje 

opitih voznikov. 

44

Zelo dinamiĉen dan so dijaki konĉali z ogledom 

Radia Krka, kjer so se seznanili z delom radijskih 

tehnikov, urednikov ter spoznali so radijskega 

voditelja Roberta Erjavca. Po naravi zelo »jezikavi« 

fantje so imeli moţnost pogovora z voditeljem v ţivo, 

kjer pa so imeli kar nekaj treme, zato je govoril bolj 

Robert. Na koncu so jim za pogum zavrteli tudi 

glasbeno ţeljo. 

Zadnji dan projektnega tedna je bil namenjen poroĉanju iz posameznih dejavnosti. Dijaki so skozi 

projektni teden spoznali polno novih stvari, dobili so ogromno novih idej, nekatere bodo zagotovo 

uporabili tudi v vsakdanjem ţivljenju. Ravno to pa je tudi namen projektnih tednov. 

Tretji letnik: 

Projektni teden je v tretjem letniku predviden v 

mesecu juniju. Tema je izdelati izdelek za 

zakljuĉni izpit v skladu z izpitnim katalogom po 

programu srednjega poklicnega izobraţevanja: 

mizar. Dijaki se lahko odloĉijo za samostojno ali 

skupinsko delo. Teme so dijaki ţrebali v mesecu 

decembru in nato s pomoĉjo mentorjev izdelali 

konstrukcijsko dokumentacijo, s katero so potem 

pristopili na praktiĉni del, kjer so izdelali izdelek 

po predhodno izdelanih naĉrtih. Izdelava 

izdelkov je potekala v šolskih delavnicah v 

Straţi, kjer smo v ta namen prilagodili urnik 

tako, da so imeli dijaki tretjega letnika na 

razpolago vse delavnice in stroje. Izdelek so 

morali izdelati v ĉasu projektnega tedna, kar je z 

izjemo enega dijaka tudi uspelo. Nekaj dijakov, 

ki niso imeli konstrukcijske dokumentacije, so v 

ĉasu projektnega tedna le-to imeli moţnost 

izdelave v šoli. Ti dijaki ter dijak, ki ni izdelal 

izdelka, bodo izdelek izdelali v mesecu avgustu. 

Namen projektnega tedna je bil, da dijaki sami 

izdelajo dokumentacijo in izdelek, katerega so 

izţrebali ob minimalni pomoĉi mentorjev. 

Tako so si pridobili dragocene izkušnje, ob 

enem pa so sami videli, koliko so sami osvojili 

znanja v mizarski šoli. Poleg tega smo si tudi 

mentorji pridobili informacije ali dijaki dobijo 

preveĉ ali premalo znanja. Konĉni izdelki so 

bili merilo znanja, ki so ga dijaki osvojili ter 

uĉitelji nauĉili. Nekatere izdelke smo tudi 

poslali na razstavo, saj je prav, da tudi drugi 

vidijo, da se na lesarski šoli dobro dela in 

veliko nauĉi. 

45

Skupnega poroĉanja kot je v navadi v prvem in drugem letniku ni bilo, ampak je potekal kot ustni 

pogovor dijaka, ki je izdelal izdelek ter mentorji v obliki zagovora zakljuĉnega dela, druge izpitne 

enote. 

GLEDALIIŠŠKII KLUB 

Alisa Kršić, prof. 

V letošnjem šolskem letu so kroţek obiskovali: Glorija Cvelbar (L3A), Benjamin Krţan (L1A), Matej 

Koĉevar (L1A), Ţiga Kurent (G3A), Katja Mohorĉiĉ (G1A) in Karmen Plavec (G1A). 

Ţe drugo leto zapored so dijaki pokazali navdušenje nad igro, uprizarjanjem in nastopanjem. Na 

informativnem dnevu so odigrali krajšo igro 

z naslovom Srednja šola, kjer se bodoĉa 

dijakinja odloĉa o tem, v katero srednjo šolo 

se bo vpisala, do vpisa pa mora popraviti 

negativne ocene. Pri izbiri šole ji s svojimi 

nasveti pomagajo starši, prijateljica in uĉitelj. 

V predstavi se tako prepletata humor in 

prizori iz stvarnega ţivljenja sodobne 

najstnice. 

V okviru EKO dneva je skupina mladih 

igralcev obiskala vrtec Pedenjped, enoto 

Rdeĉa kapica, kjer so uprizorili otroško igro 

Pujsa Pepa loĉuje odpadke. Isto igro so 

ponovno uprizorili v glavni enoti vrtca 

Pedenjped, v tednu vseţivljenjskega uĉenja, 

ki je potekal od 16. do 22. maja. Dijaki so 

bili tudi zelo ustavrjalni, saj so maske in 

sceno izdelali sami. 

GRADBENIIADA NOVO MESSTO 22001111 

Anţe Mrvar 

T E K M O V A N J A 

Gradbeniada je mednarodno sreĉanje in tekmovanje dijakov gradbenih šol in njihovih mentorjev iz vse 

Slovenije pa tudi iz Trsta in Karlovca. Sreĉanje vsako leto pripravi ena od slovenskih gradbenih šol, 

organizator letošnjega sreĉanje je naša šola. Sreĉanja in tekmovanja se je udeleţilo okoli 270 dijakov in 

mentorjev. 

Dijaki so se pomerili v znanju s poklicnih in strokovnih podroĉij, v razliĉnih športih in fotografiranju na 

razliĉne teme. 

Mentorji so svoje ekipe odliĉno pripravili, dosegli smo naslednje rezultate: 

1. mesto tesarji MENTOR: Darko Brišar 

1. mesto keramiĉarji MENTOR: Franci Struna 

2. mesto gradbeni tehniki MENTOR: Anţe Mrvar 

5. mesto zidarji MENTOR: Rado Bajić 

4. mesto foto nateĉaj MENTORICA: Julija Krajšek Souvan 

3. mesto nogomet Vodja tekmovanja: Mario Mohorović 

46

2. mesto lokostrelstvo Vodja tekmovanja: Bojan Brulc 

5. mesto košarka Vodja tekmovanja: Matjaţ Cerkovnik 

4. mesto odbojka Vodja tekmovanja: Aleš Tomiĉ 

Skupno smo osvojili 2. mesto med vsemi šolami udeleţenkami. 

LESSARIIADA ŠŠKOFJJA LOKA 22001111 

Goran Delajković, univ. dipl. inţ. les. 

Lesariada se je letos odvijala na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, dne 23. aprila. Sodelovali so naslednji 

dijaki in njihovi mentorji: 

ROČNA OBDELAVA LESA 

Mentor: Franci Kapš 

Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka - rezerve 

1. Tršinar Borut 1. Junkar Matej 

2. Turk Jaka 2. Kastelic Aleš 

3. Kvaruh Mitj 

IZDELAVA SKIROJA 

Mentor: Slavko Barboriĉ 

Ime in priimek dijaka 

Ime in priimek dijaka - rezerve 

1. Gorenc Joţe 1. Kukoviĉ Nejc 

2. Bregar Rok 

3. Dragman Rok 

FOTOGRAFSKI NATEČAJ 

Mentor: Nadja Kapš 

Ime in priimek dijaka 

1. Matjaţ Ţeljko 

2. Uroš Richter 

ŠPORTNO PLEZANJE 

Mentor: Mario Mohorović 

Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka – rezerve 

1. Matjaţ Ţeljko 1. David Jerovšek 

2. Kristjan Zupanĉiĉ 

3. Beno Govekar 

ODBOJKA 

Mentor: Mario Mohorović 

Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka – rezerve 

1. Domen Gnidovec 1. Igor Lenĉiĉ 

2. Roki Dragan 2. Robert Glivar 

3. Mitja Rojc 3. Andrej Pirc 

4. Patrik Ĉerniĉ 4. Uroš Struna 

5. David Zaplatar 

6. Miha Zupanĉiĉ 

47

TEKMOVANJJE MLADIIH KERAMIIČARJJEV 22001111 

Franc Struna, učitelj p.p. 

Nemški proizvajalec kakovostnih proizvodov za izvedbo novogradenj in sanacij oz renovacij objektov 

Schonox, je letos ţe šesto leto zapored organiziral tekmovanje mladih keramiĉarjev Madţarske. 

Predstavniki podjetja iz Madţarske so tudi letos poleg madţarskih gradbenih šol zopet povabili gradbeno 

šolo iz Novega mesta in gradbeno šolo iz Celja. 

Na tekmovanju, ki se je letos odvijalo v Budapest Hotel Airport Stacio, na obrobju Budimpešte, 11 in 12. 

aprila 2011, je sodelovalo 12 ekip iz Madţarske in Slovenije, s skupaj 24 uĉenci – keramiki. Njihova 

naloga je bila v petih urah izdelati nalogo iz keramiĉne obloge, na suhomontaţni plošĉi. Vsak dijak je moral 

na steni 125 x 220 poloţiti keramiĉno oblogo, dimenzije 25 x 20 v razliĉnih vzorcih in jih med sabo loĉiti z 

pasovi. 

Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov podjetja in izvajalcev keramikov, ni ocenjevala le 

konĉnega izdelka dijaka, ampak ga je spremljala skozi celoten delavni proces. Kriteriji so bili ĉistoĉa dijaka 

in delavnega mesta, poraba materiala, koliĉina pripravljenega lepila, neporabljeni oz. zavrţeni material, 

sodelovanje med ĉlani ekipe, izbira pravilnega orodja za izdelavo naloge in tudi naĉin in kvaliteta izdelane 

naloge. 

Našo šolo sta zastopala dijaka, ki se izobraţujeta za poklic peĉar keramik, Kos Marko iz G 3c in Fluher 

Matej iz G2b. Spremljal ju je mentor, uĉitelj praktiĉnega pouka, Franc Struna. Komisija je na razglasitvi 

pojasnila, da zaradi odliĉnih izdelkov razglaša dijake od enajstega do triindvajsetega mesta na skupno 

enajsto mesto in vsem podeli certifikat Schonox podjetja. Dijak Gradbene šole iz Novega mesta Kos 

Marko je zasedel četrto mesto, dijak Fluher Matej, pa se je uvrstil na odliĉno drugo mesto. Poleg 

diplome za osvojena mesta, sta dijaka prejela od podjetja Schonox, celo vrsto pripomoĉkov in izdelkov za 

pomoĉ pri nadaljnjem šolanju. 

MATEMATIIČNO TEKMOVANJJE 

Melita Blatnik, prof. 

Tudi v letošnjem šolskem letu smo ĉlani naravoslovno-matematiĉnega aktiva SGLŠ pripravili in izvedli 

17.3. šolsko tekmovanje dijakov v znanju matematike Kenguru ( B in C skupina). Enajsto regijsko 

tekmovanje je bilo 30.3. v Novem mestu (skupina B – na Ekonomski šoli, skupina C – na Srednji strojni 

šoli). Tekmovanja so se zakljuĉila z enajstim drţavnim tekmovanjem 16.4. pri gostiteljih na Srednji šoli za 

gostinstvo in turizem v Celju. Z grenkim priokusom moram omeniti le majhno število prijavljenih dijakov, 

saj so se datumi tekmovanj prekrivali s termini ostalih strokovnih sodelovanj in tekmovanj. Istoĉasno pa je 

bilo precej dijakov v terminu tekmovanj odsotnih zaradi šolske prakse v delavnicah in praktiĉnega 

izobraţevanja pri delodajalcih. Kljub majhni udeleţbi so bili rezultati številni. K trinajstim bronastim 

priznanjem in štirim srebrnim priznanjem so dijaki dodali še dve zlati priznanji ter nagrado za drugo mesto. 

Ĉestitke vsem udeleţencem, hvala vsem sodelujoĉim in še veliko uspeha v prihodnje. 

Dijak Razred - Bronasto Srebrno Zlato 

kategorija priznanje priznanje priznanje Nagrada 

Tomaţ Boben 1. - B $ 

Matej Koĉevar 1. – B $ $ 

Andrej Drnovšek 2. – B $ 

David Pungert 3. - B $ $ $ 2. 

Sandi Anţlovar 3. - B $ 

Dejan Gašperšiĉ 3. - B $ 

48

Robert Glivar 3. - B $ 

Denis Srĉiĉ 4. - B $ 

Aleksander 1. – C $ $ 

Ţukovec 

Miha Matekoviĉ 1. - C $ 

Jure Zupanĉiĉ 2. – C $ $ $ 

Joţe Brodariĉ 3. – C $ 

SKUPAJ 12 4 2 1 

skupina B – dijaki srednje tehniške in strokovne šole; 

skupina C – dijaki srednje poklicne šole 

šolsko tekmovanje – bronasto priznanje 

regijsko tekmovanje – srebrno priznanje 

drţavno tekmovanje – zlato priznanje in nagrade 

EUROSSKIILLSS 

Slavko Mirtič, dipl. oec. 

V portugalski prestolnici Lizboni se je od 9. do 12. decembra 2010 odvijalo 

tridnevno tekmovanje v poklicnih spretnostih »Euroskills«, na katerem je 

uspešno nastopalo tudi 15 slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. 

Tekmovanja se je udeleţilo veĉ kot 500 tekmovalcev iz 26 drţav, slovenski 

predstavniki pa so tekmovali v poklicnih panogah cvetliĉarstvo, 

mehatronika, gostinstvo, lesarstvo in informatika. Slovenska reprezentanca je osvojila šest posamiĉnih 

medalj in dve ekipni srebrni medalji. 

V ostri konkurenci lesarjev je srebrno medaljo prejel Boštjan Pajk iz Šolskega centra Novo mesto. 

»Euroskills« je tekmovanje poklicnih spretnosti, na katerem lahko sodelujejo mladi od 18. pa do 25. leta 

starosti, njegov glavni cilj pa je promocija poklicev, ki so bodisi deficitarni, redki ali pa imajo niţji druţbeni 

ugled. 

»Prav je, da se mladi predstavijo izven meja, da se vidi in primerja tudi znanje naših dijakov v evropskem 

merilu«, je ob velikem uspehu svojega varovanca dejal mentor Anton Hrastar in dodal, da v primerjavi z 

Evropo ne zaostajamo, razen pri 

strojni in tehnološki opremi v šolskih 

delavnicah. 

»Veseli smo uspeha Boštjana Pajka 

in upam, da bo zanimanje za takšne 

poklice v prihodnje še veĉje«, je 

dejala ravnateljica in dodala, da je to 

najveĉji uspeh na vseh tekmovanjih 

celotne šole in tudi šolskega centra. 

49

AUTOCAD 

Sašo Pekolj 

Letošnje tekmovanje se je odvijalo v italijanskem 

Roveretu od 5. maja dalje in je trajalo tri dni. 

Sodelovali so dijaki tretjega letnika programa 

gradbeni tehnik. Po prihodu so nas namestli v 

luksuzne sobe, nato pa smo si ogledali prizorišĉe 

tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v petek, 

nalogo so oddali kot tretji, v hudi konkurenci pa so 

zasedli sedmo do petnajsto mesto. Gostitelji so nas 

odpeljali tudi na ogled Sirmione na polotoku 

Gardskega jezera. Vodenje je bilo ţal le v 

Italijanšĉini, vendar nam je pri prevodu zelo 

pomagal Robi Seraţin z gradbene šole v Trstu. 

Z uspehom naših dijakov smo zadovoljni, saj so pokazali, da se v znanju lahko kosajo tudi z dijaki drugih 

drţav. 

V. . MEDNARODNO TEKMOVANJJE MLADIIH KERAMIIČARJJEV 

Franc Struna, učitelj p. p. 

Nemški proizvajalec kakovostnih proizvodov za izvedbo novogradenj in sanacij oz. renovacij objektov 

Schonox je letos ţe šesto leto zapored organiziral tekmovanje mladih keramiĉarjev Madţarske. 

Predstavniki podjetja iz Madţarske so tudi letos poleg madţarskih gradbenih šol zopet povabili gradbeno 

šolo iz Novega mesta in gradbeno šolo iz Celja. 

Na tekmovanju, ki se je letos odvijalo v Budapest Hotel Airport Stacio, na obrobju Budimpešte, 11 in 12. 

aprila 2011, je sodelovalo 12 ekip iz Madţarske in Slovenije, s skupaj 24 uĉenci – keramiki. Njihova 

naloga je bila v petih urah izdelati nalogo iz keramiĉne obloge na suhomontaţni plošĉi. Vsak dijak je moral 

na steni 125 x 220 poloţiti keramiĉno oblogo dimenzije 25 x 20 v razliĉnih vzorcih in jih med sabo loĉiti s 

pasovi. 

Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov podjetja in izvajalcev keramikov, ni ocenjevala le 

konĉnega izdelka dijaka, ampak ga je spremljala skozi celoten delovni proces. Kriteriji so bili ĉistoĉa dijaka 

in delovnega mesta, poraba materiala, koliĉina pripravljenega lepila, neporabljeni oz. zavrţeni material, 

50

sodelovanje med ĉlani ekipe, izbira pravilnega orodja za izdelavo naloge in tudi naĉin in kvaliteta izdelane 

naloge. 

Našo šolo sta zastopala dijaka, ki se izobraţujeta za poklic peĉar keramik, Kos Marko iz G 3c in Fluher 

Matej iz G2b. Spremljal ju je mentor, uĉitelj praktiĉnega pouka, Franc Struna. Komisija je na razglasitvi 

pojasnila, da zaradi odliĉnih izdelkov razglaša dijake od enajstega do triindvajsetega mesta na skupno 

enajsto mesto in vsem podeli certifikat Schonox podjetja. Dijak Gradbene šole iz Novega mesta Kos 

Marko je zasedel četrto mesto, dijak Fluher Matej pa se je uvrstil na odliĉno drugo mesto. Poleg 

diplome za osvojena mesta, sta dijaka prejela od podjetja Schonox, celo vrsto pripomoĉkov in izdelkov za 

pomoĉ pri nadaljnjem šolanju. 

Podjetje Schonox se zaveda, da so dijaki, ki se udeleţujejo tekmovanj, pod stresom in da so jim pomagali 

premagati to situacijo, so jih v ĉasu ĉakanja na rezultate, odpeljali na dirko z gokart avtomobili, kjer so se 

dijaki lahko preizkusili v spretnostni voţnji z gokarti. 

MEGRA 

Rado Bajić, učitelj. p.p. 

MEGRA, 24. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, je gradil obnovljive 

perspektive gradbeništva na stiĉišĉu štirih drţav, v Gornji Radgoni od 29. marca do 2. aprila 

2011. 

Kot vsako leto prej smo se tudi letos skupaj z ostalimi gradbenimi šolami Slovenije, udeleţili 

sejma. Vsaka šola je postavila svoj razstavni prostor in se predstavila obiskovalcem sejma. 

Naša šola se je predstavila z izdelkom, za katerega so material prispevala podjetja (KM Beta, KIP 

Slovenski dimnik ter cementni izdelki Gorec). 

31. marca smo izvajali doloĉeno fazo dela na skupnem izdelku, s katerim so se predstavile šole z 

celodnevno ţivo izvedbo. 

Na dan izvedbe del na skupni nalogi smo dobili poseben obisk. Obiskal nas je in prišel pogledat 

naše delo direktor ŠC Novo mesto Štefan David z zunanjimi poslovnimi partnerji. 

51

V petek 1. aprila je naša šola organizirala in izvedla tekmovanje iz vešĉin zidanja. Tekmovanje se 

je izvedlo pred upravno stavbo sejma. Naša šola je pripravila tekmovalno nalogo, s pomoĉjo 

sponzorja pridobila potrebni material za delo in pridobila sponzorski prispevek za nagrade 

ekipam. Zasedli smo ĉetrto mesto med petimi ekipami. 

Na zakljuĉni prireditvi, smo kot šola dobili posebno priznanje za dolgoletno in uspešno 

sodelovanje na sejmu MEGRA. Na tekmovanju in zakljuĉni prireditvi je bila prisotna tudi naša 

ravnateljica Damjana Gruden. Prav tako si je ogledala naš razstavni prostor in skupno nalogo 

gradbenih šol. 

TEKMOVANJJE GME 

Nevenka Cesar, univ. dipl. inţ. 

18. maja 2011 je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani potekalo 17. drţavno prvenstvo iz 

GME. IZ naše šole so se tekmovanja udeleţili: 

52

3. letnik: David Pungert, Jan Redenšek, Mihael Krištof in Alen Plut 

4. letnik: Gašper Puš 

David Pungert je na tekmovanju zasedel prvo mesto. 

Vsem tekmovalcem ĉestitamo. 

KNJJIIŢNII MOLJJ -- BOOKWORMSS 

Vesna Prodanović, prof. 

V šolskem letu 2010/2011 so pri bralnem tekmovanju sodelovali dijakinje in dijaki tretjih letnikov ter 

ena dijakinja ĉetrtega letnika, ki je prebrala dve knjigi s seznama in si s tem prisluţila tudi praktiĉno 

nagrado zaloţbe Mladinska knjiga. Branje je potekalo od decembra 2010 do marca 2011, dijakinje in 

dijaki so prebrali eno, dve ali vse tri knjige s spodnjega seznama, napisali ali povedali kratko obnovo 

knjig v anglešĉini in se udeleţili tekmovanja ter rešili Multiple Choice Test za ustrezno knjigo. 

3. letnik: THE SCARLET LETTER 

TREADING ON DREAMS: STORIES FROM IRELAND 

I, ROBOT – SHORT STORIES 

4. letnik: WUTHERING HEIGHTS 

CRY FREEDOM 

AMERICAN CRIME STORIES 

Na podlagi rešenih Multiple Choice testov so tekmovalke in tekmovalci prejeli liĉne diplome. 

BRALNA ZNAČKA-- NEMŠŠČIINA 


Letos ni noben dijak ţelel sodelovati pri nemški bralni znaĉki. 

GRADBENI TEHNIK 

P R A K T I Č N O U S P O S A B L J A N J E 

Franc Struna, učitelj p.p., organizator praktiĉnega izobraţevanja 

Praktiĉnega usposabljanja pri delodajalcih se je letos udeleţilo ĉez 100 dijakov ter vajencev srednje 

poklicnega izobraţevanja, ki se izobraţujejo po programu model skupnega izobraţevanja v gradbeništvu. 

( poklic zidar, peĉar keramik, tesar), ter dijakov in dijakinj, ki se izobraţujejo za poklic gradbeni tehnik. 

Usposabljanje je potekalo v delovnih organizacijah ali pri obrtnikih v širši okolici Dolenjske, Bele krajine 

Posavja, Notranjske. Dijaki in dijakinje, oz. vajenci so imeli moţnost, da so si sami poiskali delodajalca, pri 

katerem so ţeleli opravljati praktiĉno usposabljanje. 

53

Cilj praktiĉnega izobraţevanja za vse programe je bil, da so dijaki in dijakinje, ter vajenci spoznali delovne 

organizacije, okolja in pogoje dela. Spoznali so nevarnosti in teţave s katerimi se sreĉujejo njihovi 

trenutni delodajalci. Vpeljani so bili tudi v delovne procese, organiziranost podjetij ter si pridobili pravilen 

odnos do dela in kolektivnega sodelovanja. Utrdili in obogatili so znanja, ki so jih pridobili v prostorih šole 

in šolskih delavnic. Seznanili so se z poţarno varnostjo in varstvom pri delu ter pomenom ocene tveganja. 

Sodelovati pa so morali tudi pri delih in nalogah na katerih delovna organizacija, oz. obrtnik trenutno vrši 

svojo prisotnost. 

Po konĉanem usposabljanju, so dijaki in dijakinje, ter vajenci, napisali delovna poroĉila, jih oddali v podpis 

mentorju v podjetju in ga skupaj s potrdilom o opravljenem usposabljanju dostavili v vpogled organizatorju 

praktiĉnega usposabljanja v šoli. 

Vsi dijaki in dijakinje ter vajenci, ki so se udeleţili PUD v delovnih organizacijah ali pri obrtnikih, so 

svojo nalogo uspešno opravili. Nekateri dijaki so bili s strani mentorjev v podjetjih za svoje delo na PUD 

tudi pohvaljeni. 


Slavko Mirtič, dipl. oec., organizator praktiĉnega izobraţevanja 

Vsi dijaki so uspešno konĉali 76 urno delo pri delodajalcih. Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki 

seznanjeni z varstvom pri delu, varstvom okolja in s poţarno varnostjo. Znanje so morali dokazati z 

opravljanjem pisnega testa. Pred nastopom praktiĉnega usposabljanja je en dijak L2a našel novega 

delodajalca, s katerim smo sklenili novo pogodbo. V razredu L3a so trije dijaki zaradi pomanjkanja naroĉil 

in prenehanja dejavnosti našli nove delodajalce, s katerimi smo podpisali nove pogodbe. V razredu L1b en 

dijak ni pristopil k opravljanju prakse in zato PUD-a ni opravil. Dijaki so veĉinoma zelo zadovoljivo 

opravili svoje delo, lepo izdelali poroĉilo o delovni praksi v podjetju in s strani mentorjev pridobili v 

kriteriju ocenjevanja praktiĉnih znanj, spretnosti in iznajdljivosti, odnosu do dela in opreme, zanesljivosti in 

samostojnosti pri delu najboljše ocene. 

SREDJE POKLICNO IZOBRAŢEVANJE – MIZAR 


Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki vseh letnikov seznanjeni z varstvom pri delu, varstvom 

okolja in s poţarno varnostjo in opravili preizkus. 

1. letnik LG1C (114 ur) 

Prakso v obsegu 114 ur (3 tedne) je pri delodajalcih opravljalo 20 dijakov, dva dijaka pa imata 

individualni pogodbi. Še pred usposabljanjem je zaradi steĉaja 1 delodajalec odstopil od pogodbe 

(Novoles), en delodajalec pa je zaradi neprimernega odnosa dijaka prekinil pogodbo ţe po nekaj dneh PUDa, 

zato smo s pomoĉjo staršev našli novega delodajalca. Za dva dijaka smo morali na novo pripraviti 

ustrezne pogodbe. Vsi dijaki so uspešno opravili usposabljanje. Pripombe delodajalcev so bile predvsem 

nepravoĉasno prihajanje na delo, izostajanje od dela, neupoštevanje varnostnih ukrepov in slabo pisanje 

dnevnikov. Po preteku usposabljanja sta dva dijaka zaradi zdravstvenih teţav po dogovoru opravila 

manjkajoĉe ure prakse. 

2. letnik L2d, L2e (304 ure) 

Dijaki so opravljali PUD od 11. aprila v obsegu 304 ur. Pred nastopom usposabljanja je pet dijakov na 

svojo ţeljo našlo nove delodajalce, za katere je bilo treba pripraviti nove pogodbe. V ĉasu izvajanja PUD-a 

je bila zaradi steĉaja podjetja Novoles prekinjena pogodba za dva dijaka, za katera smo uredili manjkajoĉe 

obveznosti pri novem delodajalcu. Vso dokumentacijo ( dnevnike in najavo uĉnega delovnega mesta) so 

dijaki pravoĉasno oddali, opazen je napredek pri njihovem delu, kar so izrazili tudi delodajalci. V ĉasu 

opravljanja PUD-a se je en dijak teţje poškodoval. Delodajalec je takoj obvesti starše in ustrezne organe. 

54

3. letnik L3b (304 ure) 

22 dijakov je opravljalo PUD-a, eden od njih je imel individualno pogodbo. Vsi dijaki so PUD uspešno 

zakljuĉili do zakljuĉnih izpitov. Zaradi pomanjkanje naroĉil in zaprtja obratovalnice sta bila pred izvajanjem 

PUD-a preklicani dve pogodbi, ki sta nato dobila novega delodajalca. Delodajalci jemljejo PUD v veliki 

meri odgovorno, tudi kakšno kritiĉno besedo so izrekli o delu dijakov, vendar pa je velika veĉina 

delodajalcev izrekla vso pohvalo dijakom in njihovemu odnosu do dela. 

NIŢJE POKLICNO IZOBRAŢEVANJE 


Razred L1K (76 ur): Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki seznanjeni z varstvom pri delu, kjer so 

tudi opravili preizkus znanja iz varstva pri delu, varstva okolja in poţarne varnosti. Trije dijaki so PUD 

opravili brez posebnosti, pri enem dijaku pa je nastal velik problem pri iskanju ustreznega delodajalca. 

Zaradi teţav dijaka pri sporazumevanju, neresnosti, slabega odnosa do dela in delovnih sredstev je imel 

pripombo en delodajalec, ki bo pogodbo v naslednjem letu tudi prekinil. 

Razred LG2K (76 ur): trije dijaki so z usposabljanjem zaĉeli ţe 7. februarja 2011 in so ga tudi uspešno 

opravili. Zaradi teţav v proizvodnji in pomanjkanja dela pa je en dijak opravljal delo pri drugem 

delodajalcu. 

MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV 

Franc Struna, organizator praktiĉnega izobraţevanja pri delodajalcu 

V letnem programu MODELA SKUPNEGA IZOBRAŢEVANJA, morajo dijaki prvih in 

drugih letnikov opraviti obveznih 114 ur praktiĉnega izobraţevanja pri delodajalcih, dijaki 

tretjega letnika pa 684 ur. Da so dijaki lahko pristopili k opravljanju prakse, so morali 

delodajalcem predloţiti zdravniško spriĉevalo in potrdilo o opravljenem teĉaju iz varstva 

pri delu, ki je bil organiziran na Šolskem centru. Z vsemi delodajalci iz Dolenjske, Bele 

krajine in Posavja, v veĉini primerih so jih predlagali dijaki, smo sklenili pogodbo o 

skupnem izvajanju praktiĉnega usposabljanja z delo. Za delodajalce je bilo obvezno, da se 

njihovo podjetje, organizacija ukvarja z dejavnostjo, za kateri poklic se dijak izobraţuje. 

V ĉasu delovne prakse so bili dijaki seznanjeni z razliĉnimi nalogami ter organizacijo v podjetjih. Seveda pa 

so bile naloge prilagojene dijakom po letnikih in poklicih. 

Seznanjeni so bili z organizacijo podjetja in njihovim delovanjem 

Spoznali so razliĉne materiale in njihovo uporabo 

Seznanili so se z ukrepi za prepreĉevanje nesreĉ in poţarno varnostjo. 

Skladišĉenjem raznih materialov. 

Sodelovali so pri izvedbi razliĉnih del in nalog, ter spoznali njihov pomen v praksi 

Sodelovali so razvršĉanju odpadnih materialov 

Cilj tega izobraţevanja je bil, da dijaki spoznajo gradbišĉa, pravilno uporabo zašĉitnih sredstev, spoznajo 

nove tehnologije, se nauĉijo uporabljati razliĉne materiale in orodja, ter ĉim bolj spoznajo svoje bodoĉe 

delovno okolje in samo delo. 

D I J A Š K A S K U P N O S T 

mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc. 

V okviru povezovanja dijakov delujejo na srednjih šolah dijaške skupnost, ki so povezane v Dijaško 

organizacijo Slovenije (DOS). Slednja je nepolitiĉna organizacija, ki deluje pod okriljem Študentske 

organizacije Univerze v Ljubljani. 

55

Tudi na naši šoli ima dijaška skupnost ţe dolgo tradicijo. Dijaško skupnost Srednje gradbene in lesarske 

šole, v katero so vkljuĉeni vsi dijaki šole, sestavljajo predstavniki vseh razredov. Delo dijaške skupnosti 

vodi in koordinira predsednik, ki ga izvolijo dijaki, pri tem pa mu pomaga še podpredsednik. 

V šolskem letu 2010/2011 odbor dijaške skupnosti sestavljajo: 

• predsednik dijaške skupnosti: Blaţ Blatnik, G4a 

• namestnik predsednika: Matjaţ Ţeljko, L2b 

• zapisniĉarka: Urška , G3.a 

Dijaška skupnost ima tudi mentorja, ki dijake usmerja pri delu in jim pomaga pri reševanju morebitnih 

teţav. Mentorica je Biljana Bahat Vovk. 

Na sestankih, ki so bili enkrat meseĉno, so se sreĉevali predsedniki razredov, ki zastopajo interese 

dijakov, posredujejo njihova mnenja, ţelje, pripombe, teţave … 

ZASTAVLJENI CILJI v šolskem letu 2010/11: 

 

 

 

 

 

 

 

 

Potrditev predsednika, podpredsednika, zapisniĉarke in mentorice Šolske dijaške skupnost ter 

potrditev ĉlanov v Svet šole in Komisijo za kvaliteto. 

Izvedba dveh konferenc (januar in junij 2010) Šolske dijaške skupnosti s problematiko uĉnega 

uspeha v posameznih razredih ter vzgojno problematiko. 

Aktivno sodelovanje z vodstvom šole na dijaških konferencah in drugih sestankih ter pri podajanju 

pripomb in predlogov. 

Konferenc dijaške organizacije se bosta predvidoma udeleţila predsednik in podpredsednik dijaške 

skupnosti ter poroĉala o aktualnih temah. 

Izbor in predstavitev plesnih šol – ponudnikov za organizacijo maturantskega plesa ter organizacija 

maturantskega plesa (marec 2011) pod okriljem plesne šole, za katero so se odloĉili dijaki zakljuĉnih 

letnikov. 

Organizacija in izvedba fotografiranja razrednih skupnosti (december 2010), v oktobru – izbira 

fotografa šole. 

Sodelovanje s Šolskim skladom SGLŠ ter posredovanje ţelja dijakov glede porabe sredstev 

Šolskega sklada. 

Obvešĉanje dijakov o aktualnih razpisih in nateĉajih in tekoĉi problematiki: na sestankih ter na 

oglasni deski. 

REALIZIRANE NALOGE: 

 

 

 

 

Potrditev predsednika, podpredsednika, zapisniĉarke in mentorice Šolske dijaške skupnost ter 

potrditev ĉlanov v Svet šole in Komisijo za kvaliteto. 

Izvedba dveh konferenc (januar in junij 2011) šolske dijaške skupnosti s problematiko uĉnega 

uspeha v posameznih razredih ter vzgojno problematiko. 

Aktivno sodelovanje z vodstvom šole na dijaških konferencah in drugih sestankih ter pri podajanju 

pripomb in predlogov. 

Aktivno sodelovanje z Dijaško organizacijo Slovenije. 

56

Organizacija maturantskega plesa (marec 2011) pod okriljem plesnih šol, za katero so se odloĉili 

dijaki zakljuĉnih letnikov. 

Organizacija in izvedba fotografiranja razrednih skupnosti (marec 2011), izbrana je bila 

fotografska hiša Asja 

Sodelovanje s Šolskim skladom SGLŠ ter posredovanje ţelja dijakov glede porabe sredstev 

Šolskega sklada. 

Posredovanje informacij razrednikom o dijakih, ki so se udeleţili demonstracij v Ljubljani 

(sodelovanje z Dijaško skupnostjo Slovenije). 

Obvešĉanje dijakov o aktualnih razpisih in nateĉajih in tekoĉi problematiki: na sestankih ter na 

oglasni deski. 

NAGRADNII IIZLET DIIJJAKOV SSGLŠŠ 

mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc., Suzana Kumelj Bračič, prof. 

Dolgo smo na dijaški skupnosti razmišljali in se pogovarjali o tem, kateri so kriteriji za nagradni izlet 

dijakov, še veĉ teţavic pa smo imeli, kako organizirati nagradni izlet, ki bi bil brezplaĉen, saj je vendar 

nagraden. 

Dijaki so podali kar veliko idej, na koncu pa so s konstruktivno debato prišli do zakljuĉka, da ţelijo imeti 

Paint ball. Ţe smo šli v akcijo in organizirali tovrstno dejavnost v Dolenjskih Toplicah. Dijaki so bili zelo 

navdušeni, zadovoljni, veĉina jih je to doţivela prviĉ. Še kar nekaj dni se je na šoli govorilo o nagradnem 

izletu, ki je tokrat resniĉno uspel in dosegel svoj namen. 

Nagradnega izleta se je udeleţilo 36 dijakov. 


K U L T U R N E D E J A V N O S T I 


L1K (6 ur) 24.12.10 film Razpotje (3) 

11.02.11 film Socialno omreţje (3) 

LG2K (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 

24.12.10 film Razpotje (3) 

G3D (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 



LG1c (12 ur) 

12.10.10 ogled kulturnih znamenitosti v NM 

(6) 


04.02.11 predstava Dr. Preţir (3) 


14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3) 

G2b (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




57


L2d (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 



L2e (12 ur) 24.12.10 film Razpotje (3) 


G3c (6 ur) 04.02.11 predstava Dr. Preţir (3) 


L3b (6 ur) 

14.09.10 ogled Trubarjeve domaĉije in 

Turjaka (12 = 6 KD + 6 sejem v Celju) 

29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




G1a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




L1a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 








10.03.11 Dvor, Hiša eksperimentov, 

Etnografski muzej, koncert (12 = 6 KD + 6 

nadomešĉanje sobote) 

L2a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




10.03.11 Dvor, Hiša eksperimentov, 

Etnografski muzej, koncert ((12 = 6 KD + 6 

nadomešĉanje sobote) 





G3b (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




L3a (12 ur) 








58





L1b (12 ur) 



29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




L2b (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




L2c (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3) 




Kulturne dejavnosti so bile realizirane v obsegu 80% planiranih ur. Razlog za to je gospodarska kriza in 

poslediĉno slab socialni status dijakov. 

Nataša Erţen, prof. 

Š P O R T N E D E J A V N O S T I 

--ŠŠPORTNII DNEVII-- 


Program Razred Število ur Športni dan, realiziran 


Kovinar 

L1K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 



Gradbinec 

LG2K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 


Kovinar 

Gradbinec G3D 12 ur ATLETIKA (6ur),13.9.2010 



Model-gradb. (peĉarkeramik, 

LG1c 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 

zidar, tesar) 

Mizar 

Model-gradb. 

Mizar 

G2b 

L2d, 

L2e 


ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.2010 (G2b in L2d) 

ATLANTIS (6ur), 17.3.2011 (G2b in L2e) 

Model-gradb. 

Mizar 

G3c 

L3b 

6 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 (L3B) 

ATLANTIS (6ur), 17.3.2011 ( G3C) 

59




G1a 18 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.2010 


L1a 






G2a 

L2a 

G3a, G3b 

L3a 





24 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 

SMUČANJE, 18.1.2011 (12 ur) (G3a in G3b) 

SPUST S KAJAKI, MAJ 2011 (6ur) 

Gradbeni tehnik G4a 18ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 




Lesarski tehnik L1b 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 


Lesarski tehnik L2b, L2c 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.2010 


Izpeljali smo kar nekaj športnih dni, udeleţevali pa smo se tudi šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira 

Agencija za šport. Nekateri rezultati so bili boljši drugi zopet malo slabši, glede na to, da smo majhna šola 

se šolskih tekmovanj udeleţujemo zelo kvalitetno in zavzeto. 

Utrinki iz športnih dni in šolskih tekmovanj. 

ŠPORTNI DNEVI 

ATLETIKA, 1. LETNIKI 

V torek, 14.septembra 2010 smo imeli športni dan za 1.letnike – ATLETIKA. 

Dijaki in dijakinje so tekmovali v mnogoboju, vsi so sodelovali v vseh disciplinah: tek na 100m, skok v 

daljino, met krogle in tek na 800m (dijakinje) in tek na 1000m (dijaki). 

Dijaki so se zelo potrudili pri vseh disciplinah in dosegali lepe rezultate. Tudi vreme nam je bilo zelo 

naklonjeno, saj kljub soncu ni bilo prevroĉe. 

Prvih pet dijakov v vsaki disciplini je prejelo priznanja. 

Rezultati: 

100m - dijaki 

1. Joţe VIDETIĈ G1.A 

2. Borut TRŠINAR L1.a 

3. Tomaţ BOBEN G1.a 

4. Gregor KRMELJ LG1.c 

5. Kujtim SOPAJ LG1.c 

100m - dijakinje 

1. Nika BOJANC G1.a 

2. Katja MOHORĈIĈ G1.a 

3. Amadeja KUMP G1.a 

SKOK V DALJINO – dijaki 


60

2. Blaţ CAR LG1.c 

3. Joţe VIDETIĈ G1.a 


5. Marjan ANDERLIĈ G1.a 

SKOK V DALJINO – dijakinje 



3. Karmen PLAVEC G1.a 

MET KROGLE – dijaki (5kg) 

1. Mark DRAGOVAN G1.a 

2. Joţe VIDETIĈ G1.a 

3. Drago KLEMENĈIĈ G3.d 

4. Marjan ANDERLIĈ G1.a 

5. Rok TRŠINAR L1.a 

MET KROGLE – dijakinje (3kg) 




61

800m – dijakinje 




1000M – DIJAKI 


2. Gregor KODRIĈ LG1.c 


4. Benjamin KRŢAN L1.a 

5. Matej KOĈEVAR L1.a 

62

ATLETIKA, 2.LETNIKI 

V torek, 21.septembra 2010 smo imeli športni dan za 2.letnike – ATLETIKA. 

Dijaki in dijakinje so tekmovali v mnogoboju, vsi so sodelovali v vseh disciplinah: tek na 100m, skok v 

daljino, met krogle in tek na 800m (dijakinje) in tek na 1000m (dijaki). 

Dijaki so se zelo potrudili pri vseh disciplinah in dosegali lepe rezultate. Tudi vreme nam je bilo zelo 

naklonjeno, saj kljub soncu ni bilo prevroĉe. 

Prvih pet dijakov v vsaki disciplini je prejelo priznanja. 

Rezultati: 

100m - dijaki 

1. Klemen PENCA G2.a 

2. Domen LEGAN G2.a 

3. Armin KRASNIQI LG2.K 

4. Blaţ BERUS L2.a 

5. Dorian MALUS L2.d 

100m - dijakinje 

1. Tina LUNDER G2.a 

SKOK V DALJINO – dijaki 


2. Aemin KRASNIQI LG2.K 

3. Merim HASIĈIĆ LG2.K 

4. Simon BRDAR G2.a 

5. Matic ZIDANIĈ G2.a 

SKOK V DALJINO – dijakinje 

63

1. Teja ŠINKOVEC G2.a 

MET KROGLE – dijaki (5kg) 

1. Andrej DRNOVŠEK L2.a 


3. Jure PUST G2.a 

4. Jan FORTUNA L2.d 

5. Denis JERAJ LG2.K 

MET KROGLE – dijakinje (3kg) 

1. Teja ŠINKOVEC G2.a 

800m – dijakinje 

1. Tina LUNDER G2.a 

1000M – DIJAKI 

1. Andraţ KOVAĈIĈ G2.a 

2. Blaţ KULOVEC L2.e 

3. Primoţ MOŢE L2.e 

4. Domen LEGAN G2.a 

5. Blaţ BERUS L2.a 

64

ŠPORTNE IGRE – REZULTATI, 30.9.2010 

Dijaki 3. In 4.letnikov ter PTI oddelkov so se v meglenem dnevu pomerili v športnih igrah. Dijaki so 

tekmovali v igranju hokeja, nogometa, košarke in odbojke. Odbojko so dijaki in dijakinje igrali v mešanih 

ekipah in se zelo dobro odrezali. 

REZULTATI: 

NOGOMET: 

KOŠARKA: 

1. L2B 1. G3B 

2. G4A 2. G3A 1 

3. L1B 3. G4A 

4. L2C 4. L3A 

5. G3A 5.-8. G3A 2, L2B, L1B, L3B 

6. G3B 

7. L3B 1 

8. L3B 2 

66

HOKEJ: 

ODBOJKA: 

1. G4A 1. L3A 

2. L3A 2. G3A 1 

3.L2C 

3. G3B 

4. G3B 4. G4A 

5. – 7. L3B, G4A 2, L1B, L2B 5.-7. L2B, L3A, G3A 2, L1B 

67

ŠPORTNE IGRE – REZULTATI, 11.10.2010 

Dijaki 1. In 2.letnikov so se v meglenem in mrzlem dnevu pomerili v športnih igrah. Dijaki so tekmovali v 

igranju hokeja, nogometa, košarke in odbojke. Odbojko so dijaki in dijakinje igrali v mešanih ekipah in se 

zelo enakovredno kosali z ostalimi ekipami. Vsa pohvala vsem dijakom, ker so kljub izredno hladnemu 

dnevu tekmovali zelo junaško. 

REZULTATI: 

NOGOMET: 

KOŠARKA: 

1. L2D 1. G2A 

2. G1A 2. L2A 

3. G2A 3. L1K 

4. L2A 4. L2D 

5. LG2K 5.L1A 

6. G2B 6. LG2K 

7. L1A 7. G1A 

8. L1K 

68

HOKEJ: 

ODBOJKA: 

1. G1A 1. G1A 

2. L2D 2. L2A 

3. L2A 3. L2D 

4. G2A 4. G2A 2 

5. G2B 5. G2A 1 

6. L1A 

ATLANTIS 

V ĉetrtek, 17.marca 2011 smo imeli športni dan za dijake L2E, G2B in G3C. Odšli smo v vodno mesto 

Atlantis v Ljubljano. 

Na športni dan smo povabili tudi dijaka in dijakinjo iz Karlovca, katera sta na 14 dnevnem obisku naše šole. 

Nekateri dijaki so se zelo uţivali ob igranju vodne košarke in odbojke, nekateri so poĉivali v jakuziju, 

nekateri pa so se dobro ogreli v savni. 

69

Nekaj dijakov pa se je odloĉilo, da se ne bodo kopali, so se pa zato dobro ogreli v oblaĉilih in se malo 

poigrali v otroškem kotiĉku. 

V nadaljevanju še nekaj foto utrinkov: 

70

KRANJSKA GORA, 18.1.2011 

Na torkovo jutro smo se ob 7.00 uri odpeljali proti Kranjski Gori. Kar malo nas je skrbelo, kako bo s 

snegom. Ali ga je še kaj, ali bo pretoplo, ali morda ţe rastejo trobentice? Vsa ta vprašanja so se nam 

porajala še dan pred izvedbo športnega dneva. 

Športni dan smo namreĉ teden prej ţe odpovedali, ker je po celi Sloveniji deţevalo. Odloĉitev, da odidemo 

18.januarja se je na koncu izkazala za pravilno. 

Dijaki so se ţe pri urah športne vzgoje odloĉili ali bodo smuĉali, hodili, plavali ali drsali. Na športnem 

dnevu so bili dijaki: G3a, G3b, G4a, L1b, L2b in L2c. 

Na poti proti Kranjski Gori nas je spremljalo popolnoma jasno nebo in prebujajoĉe sonce. 

Ob prihodu na cilj, so se dijaki razdelili v skupini. Smuĉarji so si pripeli smuĉi in odbrzeli po belih 

strminah. Pohodniki pa so se podali proti naši velikanki v Planici. 

Pohodniki so se po triurni hoji vrnili v Kranjsko Goro, kjer so nekateri odšli na bazen, nekateri pa na 

drsališĉe preizkušati svoje sposobnosti. 

Vreme nam je odliĉno sluţilo saj je bilo sonĉno in ne pretoplo. 

Ob koncu športnega dneva smo bili vsi vidno utrujeni ampak zadovoljni, ker je športni dan potekal brez 

kakšnih zapletov in poškodb. 

Še nekaj foto utrikov: 

74

KAJAK 

V mesecu maju smo izpeljali tri športne dneve, katere smo imeli sicer planirane za jesenski ĉas, vendar so 

nas poplave in moĉno narasle vode ustavile. 

Spusta s kajaki so se udeleţili dijaki 3.letnikov in sicer gradbeni in lesarski tehniki, vsak dan en razred. 

Vse tri dni smo imeli ĉudovito vreme tako, da nas tudi zelo hladna Krka ni niĉ motila. 

Ob prihodu na start smo se najprej preobleki v neoprenske obleke, si nadeli rešilne jopiĉe in ĉelade in na 

suhem izvedeli nekaj osnov o voţnji kajaka in o pravilih obnašanja na vodi. 

Tako, naša pustolovšĉina se je lahko zaĉela. 

Veslali smo v zgornjem toku reke Krke, od Sel do Zagradca. Pot sicer ni bila zelo dolga, premagali smo jo 

v dobri uri in pol. Na vodi smo vsi zelo uţivali, obĉudovali smo lahko ĉudovito obreţje reke Krke, po pa 

poti smo premagali kar 6 skokov ĉez jezove. 

Nekateri so se tudi malo kopali, zaradi prevrnjenega kajaka. Ja, prav zanimivo je bilo in mislim, da so tudi 

dijaki izjemno uţivali. 

V prilogi je tudi nekaj foto utrinkov. 

78

ŠOLSKA TEKMOVANJA 

JESENSKI KROS, 22.9.2010 

STAREJŠI DEČKI B-1995 

11. mesto MATEJ KOĈEVAR 

15. mesto BENJAMIN KRŢAN 

MLAJŠI MLADINCI (1993/94) 

11. mesto PRIMOŢ MOŢE 

13. mesto BLAŢ BERUS 

15.mesto BLAŢ KULOVEC 

16. mesto DEJAN GAŠPERŠIĈ 

26.mesto ŢIGA KURENT 

28.mesto MATIJA VODOPIVC 

32.mesto GAŠPER VODIŠEK 

STAREJŠI MLADINCI (1991/92) 

10.mesto BORUT SMRKE 

11.mesto ROK DRAGMAN 

13.mesto NEJC KUKOVIĈ 

14.mesto JOŢE GORENC 

15.mesto KUJTIM SOPAJ 

83

ŠOLSKO DRŢAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 28.9.2010 

Po nekaj letnem premoru, je bilo v letošnjem šolskem letu zopet organizirano šolsko kolesarsko prvenstvo 

za srednje šole. Tekmovanja so se udeleţili tudi dijaka in dijakinja naše šole. Šolo so zastopali zelo dobro, 

saj je Nika Bojanc iz G1.a osvojila naslov drţavne prvakinje v svoji kategoriji, Rok Novak iz G1.a je 

osvojil naslov drţavnega podprvaka in Aljoša Kren iz L3.b je osvojil 8. mesto. 

Vsem skupaj ĉestitamo! 

OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA DIJAKE 

ŠD MAROF, 16. 11. 2010 

ŠC NM- SEŠTG : SŠGT 61 : 15 (32 : 5) 

KMETIJSKA ŠOLA : ŠC NM - SGLŠ 32 : 18 (15 : 8) 

84

GIMNAZIJA : ŠC NM - SZKŠ 38 : 24 (20 : 15) 

ŠC NM - SSŠ : EKONOMSKA ŠOLA 27 : 38 (17 : 19) 

ŠC NM- SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 40 : 17 (13 : 5) 

KMETIJSKA ŠOLA : SŠGT 40 : 22 (16 : 9) 

GIMNAZIJA : ŠC NM - SSŠ 20 : 26 (10 : 19) 

EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM - SZKŠ 32 : 41 (20 : 20) 

ŠC NM- SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 40 : 17 (13 : 5) 

KMETIJSKA ŠOLA : SŠGT 40 : 22 (16 : 9) 

GIMNAZIJA : ŠC NM - SSŠ 20 : 26 (10 : 19) 

EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM - SZKŠ 32 : 41 (20 : 20) 

V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V K O Š A R K I Z A D I J A K E 

1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 

3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA 

4. GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA – KMETIJSKA ŠOLA GRM 

5. – 8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA 

5. – 8. GIMNAZIJA NOVO MESTO 

5. – 8. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 

5. – 8. GRM NOVO MESTO – SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 

OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU 

Dijaki naše šole so nastopili na obĉinskem prvenstvu v rokometu in zasedli odlično 2. mesto, ter se uvrstili 

na podroĉno prvenstvo, kar se v zgodovini tekmovanj na naši šoli še ni zgodilo. ČESTITAMO! 

V ekipi SGLŠ so na prvenstvu nastopili: 

1.Kek Gregor G3.a 

2.Kastelic Matic G3.a 

3.Grubar Urban G3.a 

4.Kurent Ţiga G3.a 

5.Škofljanec Uroš G3.a 

6.Gašperšiĉ Dejan G3.a 

7.Zupanĉiĉ Matej G3.b 

8.Miheliĉ Uroš G3.b 

9.Luţar Gal G3.b 

10.Blatnik Blaţ G4.a 

85

Dijaki na sprejemu pri ravnateljici: 

PODROČNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA DIJAKE 

KRŠKO, 4. 11. 2010 

SŠ IVANĈNA GORICA : ŠC NM – SGLŠ 12 : 6 (6 : 5) 

SŠ KRŠKO : SŠ ĈRNOMELJ 12 : 9 (4 : 2) 

ŠC NM – SEŠTG : GIMNAZIJA BREŢICE 13 : 10 (7 : 7) 

GIMNAZIJA KOĈEVJE : GIMNAZIJA LITIJA 12 : 10 (6 : 6) 

SŠ IVANĈNA GORICA : SŠ ĈRNOMELJ 11 : 10 (6 : 4) 

SŠ KRŠKO : ŠC NM – SGLŠ 18 : 7 (11 : 2) 

86

ŠC NM – SEŠTG : GIMNAZIJA LITIJA 14 : 10 (7 : 2) 

GIMNAZIJA KOĈEVJE : GIMNAZIJA BREŢICE 14 : 12 (6 : 6) 

V R S T N I R E D P O D R O Č N E G A P R V E N S T V A V R O K O M E T U Z A 

D I J A K E 

1. ŠOLSKI CENTER KRŠKO – SEVNICA – SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA 

2. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURĈIĈA IVANĈNA GORICA 

3. GIMNAZIJA KOĈEVJE 

4. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO- SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

5.-8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO- SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA 

5.-8. SREDNJA ŠOLA ĈRNOMELJ 

5.-8. GIMNAZIJA BREŢICE 

5.-8. GIMNAZIJA LITIJA 

PODROČNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO 

LESKOVEC 20.01.2011 

DIJAKI 

MESTO IME IN PRIIMEK ŠOLA 1.SERIJA 2.SERIJA 3.SERIJA 4.SERIJA REZULTAT 

5. ANDREJ PIRC SŠ NM 83 82 78 82 325 

PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA SREDNJE ŠOLE 

Novo mesto, 29. september 2010 

DIJAKI 

dijaki, 100 m 

Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke 

12. KEK GREGOR ŠC NM - SGLŠ 12,49 471 

19. LEGAN DOMEN ŠC NM - SGLŠ 13,04 353 

23. KRASNIQI ARMIN ŠC NM - SGLŠ 13,93 198 

87

dijaki, 400 m 


19. BERUS BLAŢ ŠC NM - SGLŠ 1:02,15 340 

22. DRAGAN ROKI ŠC NM - SGLŠ 1:04,21 273 

23. BOBEN TOMAŢ ŠC NM - SGLŠ 1:05,13 245 

dijaki, 1000 m 


8. 294 KASTELIC MATIC ŠC NM - SGLŠ 2:58,00 447 

12. 261 KOVAĈIĈ ANDRAŢ ŠC NM - SGLŠ 3:02,81 385 

22. 296 ZORE ROBI ŠC NM - SGLŠ 3:20,18 200 

88

dijaki, 2.000 m 


17. 440 DRAGMAN ROK ŠC NM - SGLŠ 7:28,52 137 

18. 439 MOŢE PRIMOŢ ŠC NM - SGLŠ 7:29,57 134 

dijaki, 4x100 m 


7. ŠC NM - SGLŠ ŠC NM - SGLŠ 48,45 558 

dijaki, višina 


12. GAŠPERŠIĈ DEJAN ŠC NM - SGLŠ 1,65 534 

21. VIDETIĈ JOŢE ŠC NM - SGLŠ 1,55 441 

25. SLUGA ALEŠ ŠC NM - SGLŠ 1,40 303 

dijaki, daljina 


1. PENCA KLEMEN ŠC NM - SGLŠ 6,22 756 

15. TRŠINAR BORUT ŠC NM - SGLŠ 5,27 563 

89

dijaki, krogla 


14. BREGAR ROK ŠC NM - SGLŠ 10,85 572 

17. DRNOVŠEK ANDREJ ŠC NM - SGLŠ 10,75 566 

22. PUST JURE ŠC NM - SGLŠ 9,99 521 

EKIPNI REZULTATI - DIJAKI 

1. (SŠ J. JURČIČ) 7901 

2. (ŠC NM - SSŠ) 7822 

3. (GIM. NM) 7747 

4. (ŠC NM - SEŠTG) 7702 

5. (GIM. BREŢICE) 7583 

6. (ETŠ BREŢICE) 7445 

7. (ŠC NM - SZKŠ) 7235 

8. (GRM NM - CBT) 7070 

9. (ŠC NM - SGLŠ) 6530 

90

OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA DIJAKE 

ŠD MAROF, 13. 1. 2011 

ŠC NM - SZKŠ : GRM NM - SŠGT 5 : 2 (3 : 0) 

EKONOMSKA ŠOLA : GRM NM - CBT 5 : 3 (2 : 2, 1 : 1)* 

ŠC NM - SEŠTG : ŠC NM - SSŠ 3 : 1 (2 : 1) 

GIMNAZIJA : ŠC NM - SGLŠ 2 : 0 (1 : 0) 

ŠC NM - SZKŠ : GRM NM – CBT 7 : 0 (5 : 0) 

EKONOMSKA ŠOLA : GRM NM - SŠGT 6 : 1 (4 : 0) 

ŠC NM - SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 2 : 1 (1 : 0) 

GIMNAZIJA : ŠC NM – SSŠ 4 : 5 (0 : 0, 0 : 0)* 

V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V M A L E M N O G O M E T U 

Z A D I J A K E 

1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA 

3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 

4. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 

5. – 8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA 

5. – 8. GRM NOVO MESTO - CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA 

5. – 8. GIMNAZIJA NOVO MESTO 

5. – 8. GRM NOVO MESTO - SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 

OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA DIJAKE 

ŠD Marof, 15. 12. 2010 

SKUPINA A 

GIMNAZIJA : ŠC NM – SZKŠ 2 : 0 (25 : 21, 25 : 17) 

GRM NM – CBT : ŠC NM – SZKŠ 0 : 2 (15 : 25, 17 : 25) 

91

GIMNAZIJA : GRM NM – CBT 2 : 0 (25 : 19, 25 : 14) 

VRSTNI RED SKUPINA A 

1. GIMNAZIJA 2 2 0 (4 : 0) +4 4 

2. ŠC NM – SZKŠ 2 1 1 (2 : 2) 0 2 

3. GRM NM – CBT 2 0 2 (0 : 4) - 4 0 

SKUPINA B 

ŠC NM – SEŠTG : EKONOMSKA ŠOLA 2 : 0 (25 : 8, 25 : 9) 

ŠC NM – SSŠ : ŠC NM – SGLŠ 2 : 0 (25 : 20, 25 : 19) 

ŠC NM – SEŠTG : ŠC NM – SGLŠ 2 : 0 (25 : 14, 25 : 8) 

EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM – SSŠ 0 : 2 (11 : 25, 11 : 25) 

VRSTNI RED SKUPINA B 

1.-2. ŠC NM – SEŠTG 2 2 0 (4 : 0) +4 4 

1.-2. ŠC NM – SSŠ 2 2 0 (4 : 0) +4 4 

3.-4. ŠC NM – SGLŠ 2 0 2 (0 : 4) - 4 0 

3.-4. EKONOMSKA ŠOLA 2 0 2 (0 : 4) - 4 0 

V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V O D B O J K I Z A D I J A K E 

1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

2. GIMNAZIJA NOVO MESTO 

3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA 

4. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA STROJNA ŠOLA 

5.-7. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA 

5.-7. GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA – KMETIJSKA ŠOLA 

5.-7. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 

PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA SREDNJE ŠOLE 

92

DIJAKI 

KVALIFIKACIJE – 100 m, dijaki 

Uvr. Št. Priimek in ime Šola LR Rezultat Točke 

9 VIDETIČ JOŢE ŠC NM-SGLŠ 95 12.40 492 

OBČINSKO PRVENSTVO V SPOMLADANSKEM KROSU ZA SREDNJE ŠOLE 

Bajnof, 21.4.2011 

DIJAKINJE 1994 in mlajše 

8.mesto NIKA BOJANC 

DIJAKI 1994 in mlajši 

20.mesto TOMAŢ ŢNIDARŠIĈ 

23.mesto ARMIN KRASNIQI 

24.mesto MERIN HASIĈIĆ 

DIJAKI 1993,1992,1991 

7.mesto PETER KURNIK 

15.mesto BORUT SMRKE 

16.mesto DEJAN GAŠPERŠIĈ 

17.mesto ROBERT GLIVAR 

18.mesto GAŠPER VODIŠEK 

19.mesto ALEKSANDER ANŢLOVAR 

LOKOSTRELSTVO 

Naš dijak Marko Berus se je v tem šolskem letu kar nekajkrat udeleţil tekmovanj v lokostrelstvu in vedno 

posegal po najvišjih uvrstitvah. 

V tem šolskem letu smo izpeljali vse predvidene športne dneve in se udeleţili veĉine tekmovanj, ki jih 

organizira Agencija za šport. Na tekmovanjih smo vidnejšo uvrstitev dosegli v rokometu, dijaki so se 

uvrstili na podroĉno prvenstvo. 

D E J A V N O S T I 

U Č I T E L J E V 

GRADBENIIADA ZA UČIITELJJE 22001100 

Anže Mrvar 

Letošnje sreĉanje uĉiteljev gradbenih šol Slovenije je organizirala šola SGGEŠ Ljubljana. Drugega oktobra 

smo se zbrali na Bledu, kjer so potekala vsa tekmovanja. Pomerili smo se v odbojki, tenisu, namiznem 

tenisu, nogometu, in razliĉnih šaljivih disciplinah. Uĉitelji naše šole smo se tekmovanja lotili zelo resno a 

nam je na koncu zmanjkalo moĉi in smo osvojili peto mesto. 

93

Seveda pa je bolj kot samo tekmovanje pomembno druţenje med seboj in z uĉitelji ostalih šol. Tako smo si 

v neformalnih razgovorih izmenjali izkušnje in se bolje spoznali, predvsem na veĉerji, ki je bila v Hotelu 

Zlatorog na obrobju gozdov in obreţju Savice, le nekaj korakov od Bohinjskega jezera v kraju Ukanec. 

Po noĉitvi in zajtrku so nas prijazni gostitelji odpeljali na izlet po Bohinjski kotlini, kjer smo si ogledali 

znamenitosti in posebnosti. Druţenje pa smo zakljuĉili z kosilom, kjer so nam postregli lokalne dobrote iz 

domaĉe kuhinje. 

Polni prijetnih vtisov smo se v veĉernih urah vrnili v Novo mesto. 

SSTROKOVNA EKSSKURZIIJJA UČIITELJJSSKEGA ZBORA 

Saša Kralj 

Ĉe ţe med šolskim letom ĉas neizmerno hiti in imamo le malo 

priloţnosti, da sprošĉeno poklepetamo s sodelavci, je strokovna 

ekskurzija gotovo tisto, kar nas poveţe in napolni z energijo. 

Gospod Igor Kalin je skrbno naĉrtoval našo dvodnevno 

ekskurzijo, ki je potekala 6. in 7. maja 2011. Z avtobusom smo se 

napotili proti Krku, od tam pa z Ladjico na Goli otok in nato še 

Grgur. Nekdanji kaznjenec na Golem otoku nas je strokovno 

vodil po ostankih zaporov, delavnic in upravnih stavb. Ob 

njegovih zgodbah 

smo si lahko 

zamišljali, kakšne 

grenke spomine skrivata ta dva zapušĉena otoka. Dan je v 

sonĉnem vremenu vse prehitro mineval, zato smo se z ladjico 

odpeljali nazaj na Krk, od tam pa v Senj, kjer smo prenoĉili. 

Naslednji dan nas je ĉakala voţnja do Plitviĉkih jezer, ki so s 

šestnajstimi jezeri ena najveĉjih atrakcij Hrvaške. Tu si je 

veĉina ogledala spodnje leţeĉa jezera in najvišji, kar 78 

metrov visok slap, najbolj zagreti pa so si ogledali tudi 

gornja jezera. Sledil je odhod proti domu, kamor smo prispeli 

v veĉernih urah. Takih druţenj si v bodoĉe še ţelimo. 

Melita Blatnik, prof. 

Z A K L J U Č N I I Z P I T I 

Ponovno smo privedli z rednim izobraţevanjem novo generacijo dijakov naše šole do zakljuĉka šolanja. Po 

pisnih, ustnih in praktiĉnih pripravah na zakljuĉne izpite smo jih privedli do le-teh. Zakljuĉni izpit je 

sestavljen iz ene dveh ali treh izpitnih enot-odvisno od izobraţevalnega programa, saj se iztekajo stari in 

uvajamo nove prenovljene. Vsa pravila in navodila so bila podana pri uĉnih urah, na pripravah, na oglasni 

deski in na spletnih straneh . 

L 3.B - srednje poklicno izobraţevanje; poklic mizar 

G 3.C - model skupnega izobraţevanja; poklic - zidar; tesar; peĉar-keramik 

LG 2.K - program niţjega poklicnega izobraţevanja; poklic – obdelovalec lesa; gradbinec; 

pomoĉnik v tehnoloških procesih 

Dijaki L 3.B so opravljali zakljuĉni izpit iz izpitnih enot slovenšĉine in izdelka z zagovorom, dijaki G 3.C 

slovenšĉino, tehnologijo in izdelek oz. storitev z zagovorom, dijaki LG2.K pa izpitno enoto izdelka z 

zagovorom. 

Zapisana preglednica predstavlja uspeh spomladanskega roka zakljuĉnih izpitov: 

94

Razred 

Število dijakov 

v oddelku 

Število prijav 

na ZI 

Število prijav 

na ZI v % 

Opravili ZI Opravili ZI v % Uspeh ZI v % 

L 3.B 

22 19 86,4 19 86,4 100 

G 3.C 

15 10 66,7 10 66,7 100 

LG 2.K 

14 11 78,6 11 78,6 100 

Skupaj 

51 40 78,4 40 78,4 100 

Pohvalila bi dva dijaka L3.B, ki sta bila ocenjena z oceno odliĉno iz slovenšĉine ţe pri rednem pouku in sta 

bila opraviĉena do opravljanja ZI iz omenjene izpitne enote. 

Dva dijaka LG2.K (gradbinca) bosta nadaljevala šolanje še polovico šolskega leta, tretji dijak pa je opravljal 

ZI po sklepu o hitrejšim napredovanjem. 

Deset kandidatov so predstavljali dijaki z odloĉbami s posebnimi potrebami, ki so imeli podaljšan ĉas do 50 

% . 

Sedem dijakov ni imelo pogojev za opravljanje ZI in bodo pristopili po opravljenih popravnih izpitih v 

jesenskem roku. Prav tako dva dijaka s pedagoškima pogodbama. 

Zakljuĉni izpiti so potekali po zastavljenem urniku oz. razporedih. 

Zahvaljujem se vsem udeleţencem zakljuĉnih izpitov in veliko uspeha še v nadaljnjem delu. 

Nadja Kapš, dipl. inţ. 

P O K L I C N A M A T U R A 

V letošnjem šolskem letu smo imeli tri zakljuĉne letnike, katerih dijaki so opravljali poklicno maturo. 

Mature se je udeleţilo 51 dijakov srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraţevanja. Slovenšĉina, 

matematika in tuji jeziki so predmeti, ki se enotno pišejo po vsej Sloveniji, izpitne pole za strokovne 

predmete pa so pripravili uĉitelji stroke na šoli. Trije dijaki so se odloĉili opravljati še peti predmet na 

Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji, in sicer ena dijakinja mehaniko in en dijak anglešĉino, ena 

kandidatka pa je opravljala umetnostno zgodovino na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. 

Priprave na poklicno maturo so potekale skozi vse leto, intenzivno pa zadnje dni pred razpisanimi izpiti. 

Letos so na predpreizkusu dijaki preverili svoje znanje iz matematike. 

V sredo, 6. julija 2011, je potekala podelitev spriĉeval in obvestil o uspehu na poklicni maturi dijakinjam in 

dijakom Srednje gradbene in lesarske šole. Med kandidati so štirje dosegli 19 toĉk in veĉ. 

95

L E T N O P O R O Ĉ I L O S R E D N J E G R A D B E N E I N L E S A R S K E Š O L E , 

Š O L S K O L E T O 2 0 1 0 / 2 0 1 1 

Zbrala in uredila: Julijana Krajšek Souvan, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka 

96

letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto