Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2007 (PDF)

Letno poročilo Varuha človekovih pravic 2007
Ugotovitve, mnenja in predlogi varuhinje
1
Vendar se povsod po svetu odpirajo vprašanja o tem, ali je zakonito delovanje tudi vedno pravično
oziroma v interesu varovanja človekovih pravic. Izjemen tovrstni prispevek je podal dr. Alex Brenninkmeijer,
ombudsman Nizozemske, ki zatrjuje, da odgovor »zakon je pač zakon« ni dovolj dober.
Skupaj s sodelavci je pripravil predloge o tem, kako bi lahko državna administracija v odnosu do
državljanov delovala bolje. O njihovih predlogih smo ombudsmani razpravljali na mednarodnem
srečanju v Sofiji. Pri tem na prvi pogled preseneča mnenje evropskega ombudsmana dr. Nikiforosa
Diamandourosa, da ombudsman lahko tudi sam opredeli, kaj je dobro oziroma slabo upravljanje.
Ne moremo mimo 3. člena ZVarČP, ki je že leta 1993 predvidel, da se lahko Varuh pri svojih posredovanjih
sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. V prihodnjih letih bomo morali
proučiti dodatne možnosti za uporabo tega načela pri varovanju človekovih pravic v Sloveniji, ob tem
je treba omeniti, da ga Varuh pri svojem delu že uporablja oziroma priporoča. Menim, da bi z večjo
uporabo načela pravičnosti in dobrega upravljanja ter postopkov mediacije lahko prispevali k odpravi
veliko zapletov, povečali zadovoljstvo državljanov in zmanjšali obremenitve sodnega sistema.
Varuhovo delo si težko zamišljamo brez sodelovanja z mediji. Njihova vloga pri varovanju človekovih
pravic je večplastna. Poleg opozarjanja na kršitve človekovih pravic in pozivanja k ureditvi problemov
se lahko pojavljajo tudi kot kršitelji človekovih pravic, predvsem ko gre za odzivanje ob etično občutljivih
temah. Tako je Varuh lahko v položaju, da mora kritizirati takšno ravnanje medijev, čeprav do
njih formalno nima pristojnosti (Varuhove pristojnosti so omejene le na medije v državni lasti).
• Poudarki iz dela
Opis bistvene problematike se ne more izogniti ponavljanju tem iz prejšnjih poročil. Očitki,
da Varuh iz leta v leto piše o enakih (istih) problemih, ne bi smeli biti usmerjeni v Varuha,
temveč v tiste državne organe, ki teh problemov tudi v preteklem letu niso rešili. Tako moramo
tudi v poročilu za leto 2007 znova omenjati problematiko neupoštevanja odločb Ustavnega
sodišča, ponujanje neustrezne rešitve vprašanja izbrisanih, sodne zaostanke, popravo krivic
in druge. V svoji uvodni besedi povzemam le nekatere izmed ugotovitev – predvsem tiste, za
katere menim, da zadevajo veliko število prebivalcev, in tiste, ki bi jih država morala urediti v
najkrajšem času. Ker gre za subjektivno presojo, bralce vabim, da si mnenje o pomembnosti
posameznih ugotovitev ustvarijo sami po tem, ko bodo prebrali celotno poročilo. To je letos
nekoliko bolj obsežno in drugače urejeno. Poglavja sledijo klasifikacijskemu načrtu področij
in podpodročij Varuhovega dela, na koncu vsakega so dodani primeri. Nekatere ugotovitve in
komentarji Varuha so poudarjeni ob robu strani. V poročilu prikazani statistični podatki so
uporabni za razgrnitev odgovorov na nekatera vprašanja. Želeli smo doseči, da bi bilo poročilo
dovolj zanimivo tako za tiste, ki ga bodo morali brati po uradni dolžnosti, kot za druge, ki bodo
iskali rešitve za svoje težave, in za novinarje, ki jim je poročilo lahko iztočnica za njihovo delo.
Sprejemanje zakonodaje. Sodelovanje javnosti v zakonodajnem postopku ni urejeno z zakonom.
Čeprav je pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v Ustavi RS opredeljena kot posebna
človekova pravica (44. člen), Državni zbor zakona ni sprejel kljub temu, da je bil Varuhov predlog
podprt tako na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti kot v razpravi na
seji DZ ob obravnavi poročila za leto 2006. Poudariti je treba, da so možnosti javnosti za vplivanje
na vsebino dane le v času priprave predpisov pred obravnavo v DZ, na primer pri ministrstvih ali
drugih vladnih telesih, zato je pomembno, da se predpisi pripravljajo transparentno, kar omogoča
sodelovanje zainteresirane javnosti. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo smo zasledili
Smernice za vključevanje javnosti (datuma objave nismo razbrali) in obetamo si, da bo Smernicam
res sledila priprava priročnika in izvajanje usposabljanj za državne uslužbence, vključenih v pripravo
in izvajanje politik. Kljub temu menimo, da bo treba področje tudi zakonsko urediti.
Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti. Ugotavljamo večji delež domnevnih posegov
delodajalcev v osebne podatke in zasebnost delojemalcev. Gre predvsem za neupravičeno
obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju, posege v elektronsko pošto, pisemsko
tajnost in domnevno nepotrebno ali prekomerno poseganje v zasebnost z izvajanjem
videonadzora ali pri izvajanju dejavnosti zasebnih detektivov. Obravnavali smo tudi
problematiko, ki se je nanašala na varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Prav tako
smo obravnavali pobude, ki zadevajo obdelavo osebnih podatkov v šolah in zakonitost
obdelave osebnih podatkov ob vzpostavljanju strokovnih timov pri centrih za socialno
delo, ki obravnavajo nasilje in druge dogodke v družinah. Kot sporno ocenjujemo slabo
sledljivost podatkov in seznanjanje udeležencev, na primer civilnodružbenih združenj, ki
niso poklicno zavezani k molčečnosti.
Diskriminacija. Število tovrstnih zadev se je v letu 2007 nekoliko povečalo. Veliko pobud z
navedbo domnevno diskriminatornega obravnavanja je bilo na delovnopravnem in socialnem
področju. Pripravili smo tudi posebno poročilo o stanju na področju diskriminacije v Sloveniji,
ki bo predvidoma objavljeno v elektronski obliki. Skrb zbuja doslej izrazito skromno
število javno znanih primerov, v katerih bi žrtve z ustreznimi postopki varovale svoje pravice
zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Menimo, da je to posledica premalo jasne zakonodaje
na tem področju. Varuh obžaluje, da naše obširne pripombe in opozorila na pomanjkljivosti
ob obravnavi sprememb Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO) niso
doživeli nobenega odziva. O razlogih za takšno neodzivnost lahko tako le ugibamo.
Poprava krivic. Tudi to je področje, ki že leta ostaja neurejeno. Škodo, ki so jo utrpeli materialni
oškodovanci druge svetovne vojne, prisilno mobilizirani v nemško vojsko in druge žrtve vojnega
nasilja, je treba čim prej povrniti, saj gre za starejše ljudi, ki bi jim tako ravnanje države
veliko pomenilo tako moralno kot materialno.
Pravosodje. Tudi v tem poročilu se ne moremo izogniti sodnim zaostankom. Nanje nas je opozorilo
tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Posebej izpostavljam sodbo v zadevi Šilih
proti Sloveniji (28. 6. 2007). Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ESČP povzelo in v veliki meri
tudi pritrdilo našim stališčem in mnenjem. Pobudniki so večkrat izrazili nezadovoljstvo, ker je
sodišče druge stopnje večkrat razveljavilo prvostopenjsko sodno odločbo. Tak sodni postopek
stranki ne daje zaupanja v strokovnost dela sodišča. Razveljavitvene odločbe pritožbenih sodišč
namreč pogosto kažejo, da postopek na prvi stopnji ni dovolj skrbno obravnaval vseh okoliščin,
pomembnih za odločitev. Varuh ob tem predlaga, da se bolj uporabljajo postopki mediacije.
Opažamo, da veliko ljudi prosi Varuha za pravno pomoč. To nas napeljuje na misel, da so
odvetniki predragi in tako mnogim nedostopni. Tudi brezplačna pravna pomoč ni na voljo
vsakomur, temveč le tistim, ki za to izpolnjujejo pogoje. Ljudem ostaja še obvezno nudenje
informacij v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, vendar po Varuhovem mnenju državni
organi, občine in nosilci javnih pooblasti te naloge ne opravljajo dovolj kakovostno. Stranke
oziroma pobudniki pogosto sprašujejo Varuha o stvareh, ki so v pristojnosti drugih organov
javnega sektorja in bi jim morali te informacije tudi zagotavljati.
Znova moramo opozoriti tudi na problematiko prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni
zapora ter pomanjkanja paznikov in strokovnih delavcev ter na slabe bivanjske razmere v
največjih zaporih (Dob, Ljubljana). Znova opozarjamo na nujnost izgradnje oddelka za sodno
psihiatrijo. Ker takega oddelka še nimamo, so posledično kršene tako pravice obsojenih oseb,
ki jih na oddelkih psihiatričnih bolnišnicah zavračajo, kot pravice tamkaj hospitaliziranih
bolnikov, ki so prisiljeni v sobivanje z obsojenci in njihovimi pazniki.
Varuh še predlaga, naj se proučijo možnosti za postavitev učinkovite pomoči nekdanjim
obsojencem v določenem časovnem obdobju po prestani kazni in nadzor za tiste, ki so na
pogojnem odpustu . To bi lahko skupaj z izrekanjem alternativnih kazni privedlo do manjše
prezasedenosti zaporov in manjšega povratništva storilcev kaznivih dejanj.
18
19