Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2007 (PDF)

Letno poročilo Varuha človekovih pravic 2007
Vsebina dela in pregled problematike - 2.2 Diskriminacija / primeri
2
ima po tretjem odstavku 10. člena ZUSZJ pravico biti obveščena v njej prilagojenih tehnikah
v skladu s posebnimi predpisi. Spremljanje zelo pomembnih soočenj stališč kandidatov je
nujno za vse državljane, če naj tudi gluhi in naglušni državljani na volišču sprejemajo svojo
odločitev na podlagi obveščenosti in tehtanja vseh predstavljenih argumentov. Čeprav ugotavljamo,
da predpisi posebej ne urejajo vprašanja poslovanja RTVS v znakovnem jeziku, smo
opozorili, da je pravna praznina v danem primeru le navidezna. Zakon o uresničevanju načela
enakega obravnavanja (ZUNEO) med drugim določa, da je diskriminacija na podlagi invalidnosti
prepovedana tudi pri zagotavljanju dostopa in uživanja vseh (javnih) dobrin in storitev.
RTVS smo zato opozorili, da morajo odstraniti vse diskriminatorne ovire oz. prilagoditi posamezne
postopke in prakse potrebam oseb z invalidnostmi. Presodili smo, da storitve teleteksta
ne omogočajo dovolj kakovostnega in s tem enakovrednega neposrednega spremljanja predvolilnih
soočenj. Konvencija OZN o pravicah oseb z invalidnostjo v 21. členu države zavezuje,
da osebam z invalidnostmi zagotovijo brezplačen in pravočasen dostop do informacij, ki so
namenjene splošni javnosti v prilagojeni obliki in z uporabo dostopnih tehnologij. Zavezuje,
da sprejmejo in omogočajo uporabo znakovnega jezika, brajice, ojačevalnega in alternativnega
sporazumevanja in drugih dostopnih sredstev, oblik in načinov komunikacije po izboru oseb z
invalidnostjo v uradnih odnosih. Konvencija na istem mestu posebej opozarja tudi na dolžnost
priznanja in spodbujanja uporabe znakovnega jezika. Vse to po našem mnenju zadošča, da
se breme dokazovanja prenese. RTVS smo pozvali, naj dokaže, da je ta praksa upravičena,
primerna in nujna oziroma da je zahteva po zagotovitvi simultanega znakovnega tolmačenja
javnih soočenj kandidatov nerazumna. Razlogi za opustitev tolmačenja v slovenski znakovni
jezik za RTVS bi morali biti pomembnejši kot prizadetost gluhih in naglušnih oseb.
RTVS je kljub temu vztrajala, da storitev teleteksta zadostuje. Ker smo ta argument že sami zavrnili,
drugega ustreznega pojasnila pa nismo prejeli, ugotavljamo, da je ravnanje RTVS diskriminatorno
do gluhih oseb. Nujno je, da se tudi sistemsko zagotovi učinkovito uživanje pravice gluhih
oseb glede obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah. Menimo, da je na tem mestu mogoče
ugotoviti tudi pomanjkljivo urejanje s predpisi, ki jih napoveduje ZUSZJ. 10.0 -25/2007
12. Nerazumna razlaga pogojev za pravice do medicinskih tehničnih pripomočkov za slepe osebe
Pobudnik nas je opozoril na razlago Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila
OZZ), po kateri naj bi se pravica do brajevega pisalnega stroja ali brajeve vrstice medsebojno
izključevali. Pobudnik je opozoril, da se mu zavrača možnost pridobitve brajeve vrstice, ker je
pred leti že dobil brajev pisalni stroj. Menil je, da gre za diskriminacijo, za katero je odgovoren
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Nerazumno je sklepati, da osebe, ki so pred leti uveljavile pravico do brajevega pisalnega stroja,
zaradi tega nimajo enakega interesa ali upravičenosti do pravice do brajeve vrstice. Pravica do
brajeve vrstice je namreč nova pravica, ki je pred tem ni bilo, zato je prizadeti niso mogli niti
uveljavljati, pogojena pa je prav z razvojem nove informacijske tehnologije v zadnjih letih. Oba
pripomočka sta medsebojno povsem neprimerljiva, kaj šele zamenljiva. Brajeva vrstica omogoča
neprimerljivo širši obseg in kakovost komunikacije kot brajev pisalni stroj. Ta namreč omogoča
le enosmerno pisno komunikacijo z osebami, ki berejo brajico, brajeva vrstica pa široko pisno
komunikacijo s komerkoli, med drugim tudi z organi oblasti (storitve e-uprave ipd.), saj omogoča
rabo osebnega računalnika. Ta v času sodobne tehnologije pomeni enega izmed temeljnih
komunikacijskih sredstev in osnovnih delovnih pripomočkov pri velikem številu poklicev.
Glede na to se zastavlja sum, ali razlaga Pravil OZZ morda krši prepoved posredne diskriminacije,
in sicer na podlagi starosti prizadetih slepih oseb. Izključevanje tistih slepih oseb,
ki so že pred 1. 1. 2007 pridobile brajev pisalni stroj, namreč v danem primeru predstavlja le
na videz nevtralno merilo oz. prakso. Učinkuje tako, da nesorazmerno močno prizadene in
celo onemogoči možnosti starejših oseb, ki so slepe (in so praviloma uveljavljale pravico do
brajevega pisalnega stroja), da pridobijo najsodobnejše in najučinkovitejše sredstvo pri pisni
komunikaciji v vsakdanjem življenju in pri delu.
Ker pojasnila ZZZS sploh nismo prejeli, po pravilu o deljenem dokaznem bremenu ugotavljamo,
da je njegovo ravnanje diskriminatorno do starejših slepih oseb. To velja ne glede na ugotovitev,
da pravici iz Pravil OZZ sistemsko pomenita predvsem razumno prilagoditev oziroma sistemski
ukrep za preprečevanje diskriminacije slepih invalidov (pri uresničevanju pravice do rabe
svoje pisave in pravice do svobode pisnega izražanja) in nista namenjeni zdravljenju. Menimo,
da imajo slepe osebe v načelu pravico s pravnimi sredstvi izterjati brajevo vrstico. 10.0-29/2007
13. Slepim osebam s psom vodnikom je vstop v lokal prepovedan
Varuh človekovih pravic RS je v vednost prejel pismo, naslovljeno na Kinološko zvezo Slovenije,
v katerem je pisec opozarjal na diskriminatorno prepoved vstopa v lokal slepi osebi s
psom vodnikom. Primer je bil opisan v članku Psom in slepim (s psom) vstop prepovedan,
objavljenem v časniku Delo. Ker Varuh nima pooblastil v razmerju do zasebnega sektorja, smo
pobudniku podali le obsežno pojasnilo in nasvet o uporabi ustreznih pravnih poti.
Ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo, so praviloma prepovedana, ne glede na to, ali so
povzročena namerno ali nenamerno. Diskriminacija na podlagi invalidnosti je po Zakonu o
uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO-UPB1) nedopustna na vseh področjih
družbenega življenja in na zasebnem področju, zlasti kadar gre za nastopanje in interakcije
subjektov na trgu (dobrin, storitev in stanovanj). Tudi pri dostopu do dobrin in storitev, ki jih
ponuja določen gostinski lokal, je zato treba razmišljati o razumnih prilagoditvah in vselej
v konkretnem primeru pretehtati tako potrebe konkretne hendikepirane osebe kot dejanske
potrebe in zmožnosti ponudnika dobrin in storitev.
Presodili smo, da bi šlo v danem primeru lahko za posredno diskriminacijo, storjeno z opustitvijo,
torej s tem, da ponudnik ni odpravil neke navidezno nevtralne, vendar diskriminatorne
ovire (prepoved vstopa s psom). Menimo, da je nedopustno, da lastnik lokala ne loči med
navadnim psom in psom vodnikom, ki je invalidnim osebam pripomoček in mu omogoča
samostojno življenje in vključevanje v družbo. Tudi Zakon o zaščiti živali določa, da imajo psi
vodiči slepih in pomočniki invalidov skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in
v sredstva javnega prevoza. Razumna prilagoditev bi v tem konkretnem primeru tako pomenila
zgolj priznavanje psov vodnikov kot invalidskega pripomočka, kar ponudniku storitve ne
pomeni nerazumnih stroškov ali drugih bremen, ki bi lahko nastali pri zagotavljanju razumne
prilagoditve. V tem primeru pa je šlo poleg opustitve, ko lastnik ni prilagodil pravilnika o
delovanju lokala na način, ki bi omogočil vstop psom vodnikom, tudi za aktivno dejanje, kjer
so zaposleni po navodilih lastnika lokala poklicali organe pregona, da bi ti odstranili invalidno
osebo. Diskriminacijo lahko pomeni tudi navodilo, in to ne glede na to, ali ga je kdo že izvršil
ali ne. Odgovoren je tako tisti, ki je dal navodilo, kot tisti, ki ga je izvršil. Pobudniku smo svetovali
uporabo ustreznih pravnih poti in ga povabili, naj nas obvesti, če se zagovornica načela
enakosti ali Tržni inšpektorat RS na pobudo morda ne bi odzvala. 10.0-36/2007
14. Sporni kriteriji ocenjevanja prošenj za financiranje programov majhnih etničnih skupnosti
Na Varuha človekovih pravic RS se je obrnilo kulturno društvo nemške etnične skupnosti.
Seznanili so nas s težavami pri pridobivanju sredstev za svoje kulturno delovanje na razpisih
Ministrstva za kulturo na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)
50
51