Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Varuha</strong> človekovih <strong>pravic</strong> <strong>2007</strong><br />
Vsebina dela in pregled problematike - 2.2 Diskriminacija / splošni del<br />
2<br />
Zakonodajalec<br />
je na vprašljiv<br />
način določil<br />
reprezentativne<br />
organi<strong>za</strong>cije<br />
romske skupnosti.<br />
Varuh je na<br />
predlog pri<strong>za</strong>detih<br />
pobudnikov<br />
Ustavnemu sodišču<br />
RS kot prijatelj<br />
Sodišča posredoval<br />
svoje mnenje.<br />
identitete vseh manjšin, njihovim pripadnikom pa, da bodo lahko razvijali svojo kulturo, jezik,<br />
tradicijo, religijo ipd. Prav v tem smislu je lahko sporno drastično razlikovanje med ravnjo<br />
varstva posameznih manjšin v državi. Primer suma takšnega razločevanja pri uživanju posebnega<br />
varstva Nemcev pri ohranjanju in razvoju kulture obravnavamo med izbranimi primeri.<br />
(glej primer štev. 14)<br />
2.2.2 Urejanje položaja romske skupnosti<br />
Z vidika urejanja položaja in posebnih <strong>pravic</strong> romske skupnosti na ravni države je bil v letu<br />
<strong>2007</strong> ključen sprejem Zakona o romski skupnosti v RS (ZRomS-1). Ta je romski skupnosti v<br />
Sloveniji dodelil poseben (javnopravni) položaj, posebno <strong>pravic</strong>o do organiziranosti na državni<br />
ravni in določil način financiranja ter organiziranosti. Zakon vsekakor omogoča boljšo organiziranost<br />
Romov na državni in lokalni ravni in jamči, da bodo sogovorniki pri sprejemanju<br />
ukrepov, ki bodo lahko prispevali k uspešnejšemu vključevanju Romov v družbo, zlasti v izobraževanju,<br />
reševanju bivanjskih problemov, <strong>za</strong>poslitvi in socialni varnosti na državni in lokalni<br />
ravni. Vendar <strong>za</strong>kon daje le formalne podlage, <strong>za</strong>to bodo šele prihodnje aktivnosti, predvsem<br />
na državni ravni, poka<strong>za</strong>le, ali bo ta priložnost tudi dejansko in koliko bo izkoriščena.<br />
Na podlagi ZRomS-1 je bil ustanovljen Svet romske skupnosti, ki predstavlja interese romske<br />
skupnosti v Sloveniji navzven. Tako si je država <strong>za</strong>gotovila reprezentativno telo, sposobno<br />
<strong>za</strong>stopati različne interese pripadnikov romske skupnosti. Smisel sveta je predvsem v tem, da<br />
lahko romska skupnost tako organizirano usklajuje svoje interese in jih učinkoviteje posreduje<br />
državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti<br />
s svojimi predlogi, pobudami in mnenji. Svet opravlja tudi javne naloge, predvsem v smislu<br />
pospeševanja in spodbujanja ohranjanja romskega jezika in kulture. Kot pomemben sistemski<br />
napredek pozdravljamo tudi <strong>za</strong>vezo v ZRomS-1, po kateri mora država v sodelovanju z vsemi<br />
relevantnimi subjekti pripraviti nacionalni program politik <strong>za</strong> izboljšanje položaja romske<br />
skupnosti v Sloveniji.<br />
Čeprav ni mogoče <strong>za</strong>nikati pomembnega napredka, ki ga je prinesel sprejem ZRomS-1 – priznanja<br />
romske skupnosti kot posebnega subjekta in organiziranja njihovih predstavniških organov<br />
–, pa vzbuja skrb neustrezno vključevanje vse <strong>za</strong>interesirane javnosti v pripravo <strong>za</strong>kona.<br />
To je bil povod, če že ne tudi vzrok <strong>za</strong> razkol v romski skupnosti. Zakonodajalec je na vprašljiv<br />
način določil reprezentativne organi<strong>za</strong>cije romske skupnosti. Pri<strong>za</strong>deti pobudniki, ki so v<br />
pobudi <strong>za</strong> presojo ustavnosti izpodbijali določbe ZRomS-1 o načinu sestave sveta, so <strong>Varuha</strong><br />
pozvali, naj v postopku pred Ustavnim sodiščem RS prispeva svoje mnenje. To smo tudi storili<br />
in na podlagi 25. člena Zakona o varuhu človekovih <strong>pravic</strong> Ustavnemu sodišču RS kot prijatelj<br />
sodišča posredovali svoje mnenje.<br />
V mnenju smo opozorili, da se je <strong>za</strong>konodajalec deloma oprl na veljavno javnopravno ureditev<br />
<strong>za</strong>stopstva romskih skupnosti na ravni lokalne samouprave, pretežno pa na obstoj romskih civilnopravnih<br />
interesnih združenj. Sporno je, da sta obe merili uporabljeni izrazito selektivno.<br />
Tako je <strong>za</strong>konodajalec sistemsko močno otežil, da bi bili v svetu <strong>za</strong>stopani predstavniki vseh<br />
občin, v katerih je Romom <strong>za</strong>gotovljeno politično predstavništvo na lokalni ravni. Hkrati je<br />
izrazito poudaril političen pomen le ene, resda najmočnejše zveze romskih društev, to je Zveze<br />
Romov Slovenije in ji v svetu <strong>za</strong>gotovil absolutno prevladujočo vlogo. Ne vidimo razumnih<br />
razlogov, <strong>za</strong>kaj v svetu niso sistemsko <strong>za</strong>stopane vse romske skupnosti iz posameznih občin, v<br />
katerih je <strong>za</strong>gotovljeno njihovo interesno predstavništvo in ki so že konstituirane kot politični<br />
subjekti. To je posebno sporno, saj ima svet posebno <strong>pravic</strong>o in dolžnost, da daje predhodno<br />
mnenje, kadar npr. posamezne občine sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne<br />
pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti v posamezni občini. Ob proučitvi<br />
medsebojnega učinka obeh meril smo presodili, da <strong>za</strong>deva odpira tudi vprašanje prepovedi<br />
diskriminacije med posameznimi romskimi skupnostmi in organi<strong>za</strong>cijami romske skupnosti<br />
pri <strong>za</strong>konodajnem urejanju posebnih <strong>pravic</strong> celotne romske skupnosti.<br />
Menili smo, da je sporno vnaprejšnje pripisovanje reprezentativnosti le eni izmed civilnodružbenih<br />
organi<strong>za</strong>cij romske skupnosti. Čeprav ta morda pokriva interese romske skupnosti iz<br />
večine slovenskih pokrajin, ne združuje vseh romskih skupnosti niti v vseh tistih občinah, kjer<br />
imajo Romi <strong>za</strong>gotovljeno politično predstavništvo na lokalni ravni. Očitek o spornosti ureditve<br />
je še posebej na mestu v pogojih, ko romska skupnost šele oblikuje svojo politično <strong>za</strong>vest in<br />
identiteto in v pogojih velike interesne raznolikosti romske skupnosti, ki temelji tudi na jezikovnih<br />
in kulturnih posebnostih.<br />
Zakonodajalec je prezrl, da gre pri romski skupnosti v Sloveniji <strong>za</strong> interesno heterogeno skupino<br />
in da gre pri svobodi civilnopravnega in političnega interesnega združevanja <strong>za</strong> izrazito<br />
dinamične, ne pa statične razmere. To velja celo v primeru, ko bi bila vsa romska skupnost<br />
na ravni države dejansko interesno enotna, saj bi izstop posameznega društva iz te organi<strong>za</strong>cije<br />
avtomatično pomenil manjše možnosti <strong>za</strong> učinkovito predstavljanje interesov. Hkrati bi<br />
najmočnejša civilnopravna organi<strong>za</strong>cija svoj poseben status in prevladujoči vpliv obdržala ne<br />
glede na morebitne spremembe v članstvu. Toliko bolj je sporno takšno urejanje v položaju,<br />
ko je bilo že v času sprejemanja RomS-1 znano, da je romska skupnost interesno (politično)<br />
heterogena. Kljub temu je <strong>za</strong>konodajalec kot relevantno upošteval le politično najmočnejše<br />
združenje. Ob študiju učinka ZRomS-1 smo <strong>za</strong>znali tudi nesorazmerno slabšo obravnavo<br />
romskih skupnosti v Beli krajini. Glede na to je sistemsko onemogočeno, da bi se lahko vse<br />
(lokalne in različno politično misleče) romske skupnosti v Sloveniji v svetu učinkovito <strong>za</strong>vzele<br />
<strong>za</strong> svoje interese. To je po našem mnenju v nasprotju s smislom in namenom sveta kot mesta<br />
<strong>za</strong> usklajevanje interesov romske skupnosti na ravni države. Varuh <strong>za</strong> ta način reševanja<br />
vprašanja <strong>za</strong>stopstva romske skupnosti ne vidi razlogov. Menimo, da tako država ni spoštovala<br />
načela (politične) nevtralnosti pri opredeljevanju, katere skupine v okviru romske skupnosti v<br />
Sloveniji bo štela <strong>za</strong> legitimne sogovornike.<br />
Negativno presenečenje je pomenilo tudi sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona<br />
o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 60/07, ZLS-N). Ta je v 15. členu Vlado RS pooblastil,<br />
da z uredbo določi merila, na podlagi katerih se opredeli avtohtonost naseljene romske<br />
skupnosti, ki je pogoj <strong>za</strong> določitev predstavnika Romov v občinskem svetu posamezne občine.<br />
Od vsebine vladne uredbe bi bilo torej neposredno odvisno, ali mora posamezna občina <strong>za</strong>gotoviti<br />
<strong>za</strong>stopstvo romski skupnosti v občinskem svetu ali ne oziroma ali bo posamezna lokalna<br />
romska skupnost uživala <strong>pravic</strong>o do <strong>za</strong>stopstva v predstavniškem organu posamezne občine<br />
ali ne. S tem je <strong>za</strong>konodajalec vladi dal pooblastila, da sama podrobneje uredi pogoje in merila<br />
<strong>za</strong> uživanje ene izmed z ustavo varovanih <strong>pravic</strong>. Učinek te ureditve vnaprej ni predvidljiv,<br />
vendar celo iz javno objavljenih stališč predlagatelja <strong>za</strong>kona izhaja, da ureditev ne omogoča<br />
le širjenja dosega <strong>pravic</strong> in obveznosti (na nove lokalne romske skupnosti in občine), ampak<br />
tudi krčenje <strong>pravic</strong>. To pomeni, da po razumevanju vlade niti določilo v prehodnih določbah<br />
28. člena ZLS-N ne varuje že pridobljenih <strong>pravic</strong>. Menimo še, da v postopku sprejemanja te<br />
rešitve k razpravi ni bila ustrezno pritegnjena romska skupnost.<br />
Menimo, da je ta rešitev v 15. členu ZLS-N v očitnem neskladju s 65. in 87. členom Ustave RS.<br />
Te določbe ustave zelo jasno in določno terjajo, da se vprašanje statusa in priznanje posebnih<br />
<strong>pravic</strong> romske skupnosti ureja neposredno z <strong>za</strong>konom. Tudi <strong>za</strong> morebitno nalaganje obveznosti<br />
posamezni občini, da <strong>za</strong>gotovi <strong>za</strong>stopstvo romske skupnosti v predstavniških organih lokalne<br />
samouprave, mora biti neposredni temelj v <strong>za</strong>konu. Zahteva po urejanju <strong>pravic</strong> in dolžnosti z<br />
<strong>za</strong>konom (t. i. <strong>za</strong>konski pridržek) smiselno izhaja tudi iz načel demokratične in pravne države<br />
(2. člen Ustave RS), med drugim načela pravne varnosti in <strong>za</strong>upanja v pravo, ki terjata, da imajo<br />
vse <strong>pravic</strong>e trden pravni temelj, ki ga ni mogoče preprosto spreminjati. Proučujemo možnosti,<br />
da bi v letu 2008 vložili <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> presojo ustavnosti te določbe Zakona o lokalni samoupravi.<br />
Zakonodajalec<br />
je z Zakonom<br />
o spremembah<br />
in dopolnitvah<br />
Zakona o lokalni<br />
samoupravi dal<br />
Vladi pooblastila,<br />
da sama<br />
podrobneje uredi<br />
pogoje in merila <strong>za</strong><br />
uživanje ene izmed<br />
z Ustavo varovanih<br />
<strong>pravic</strong>.<br />
42<br />
43
Change language