Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2007 (PDF)

Letno poročilo Varuha človekovih pravic 2007
Vsebina dela in pregled problematike - 2.1 Ustavne pravice / primeri
2
varstvu osebnih podatkov, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o policiji in drugi.
Ugotovili smo, da je PP Novo mesto posredovala LD Mirna Peč podatke o podlagah za hišno
preiskavo, zaseženih predmetih in vrsti kaznivega dejanja, ki so bili predmet kazenske ovadbe
zoper pobudnika. Ugotovili smo, da za takšen vsebinski odziv PP Novo mesto na zaprosilo LD ni
zakonite podlage. Državni organi pa lahko delajo zgolj to, kar jim je s pravnimi predpisi izrecno
dovoljeno. Zato smo menili, da je PP Novo mesto v obravnavanem primeru ravnala nezakonito.
Pobudnik je zoper takšno ravnanje policije ugovarjal tudi sam; pritožbeni postopek je bil v fazi
reševanja. Kljub temu smo PP Novo mesto posredovali svoje mnenje, da je s tem ravnanjem
kršila pobudnikove pravice in posegla v njegovo zasebnost. Ugotovitve in mnenje smo posredovali
v vednost Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Informacijskemu pooblaščencu (IP).
Odzvalo se je MNZ, ki je soglašalo z našimi ugotovitvami in mnenjem. Pojasnilo nam je, da
so do enakega sklepa prišli tudi člani senata za reševanje pritožb zoper postopke policistov,
saj za sporno dejanje PP ni bilo zakonske podlage. Zoper odgovorne na PP Novo mesto bodo
ustrezno ukrepali. Potekal je tudi inšpekcijski nadzor državnih nadzornikov za varstvo osebnih
podatkov pri IP. 1.6-27/2007
6. Kako ravnati z gradivi psihiatričnih ustanov
Varuhinja človekovih pravic se je na podlagi nekaterih zapisov v medijih in javno postavljenem
vprašanju poslanca o domnevnem uničenju gradiva Psihiatrične klinike Ljubljana (PKL) vključila
v obravnavo vprašanj varstva, zavarovanja, arhiviranja in dostopa do dokumentarnega in arhivskega
gradiva psihiatričnih ustanov. Arhiv Republike Slovenije (ARS) je predlagal, naj se pristopi
k odbiranju in izročitvi arhivskega gradiva na podlagi usmeritev posebne komisije. Vključila
se je tudi Komisija RS za medicinsko etiko, ki je v mnenju, tega je podpisal predsednik prof. dr.
Jože Trontelj, izrazila nasprotovanje uničenju, anonimiziranju ali predaji gradiv ARS. Meni, da je
treba zaradi izobraževalnih in zdravstvenih potreb ter potrebe po varovanju zaupnosti občutljivih
osebnih podatkov gradiva še naprej hraniti tam, kjer so nastala, in to brez časovnih omejitev.
Varuhinja se ni želela vključiti v postopke, ki so tekli pred pristojnimi organi in še niso bili
končani, kljub temu pa je želela opozoriti na nekatera sistemska vprašanja, ki ne zadevajo le
usodo gradiv PKL, ampak tudi drugih psihiatričnih ustanov in so povezana s človekovimi pravicami
do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov. Zato se je s posebnim pismom obrnila
na ministra za zdravje.
Varuh meni, da nobena izmed veljavnih zakonskih rešitev ne ureja zadovoljivo ravnanja z gradivi
psihiatričnih ustanov. Zakona s področja o varstvu osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih
podatkov (ZVOP) in Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ))
predvidevata uničenje zbirk osebnih podatkov po določenem času od njihovega nastanka
oziroma po smrti pacienta, razen gradiv, ki se na podlagi posebnega zakona hranijo trajno (ti
podatki so posebej opredeljeni v prilogi ZZPPZ), in tistih, ki so na podlagi zakona opredeljena
kot arhivska. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih (ZVDAGA)
zahteva od javnopravnih oseb, da arhivsko gradivo v določenem času predajo arhivu.
Zakon o varstvu osebnih podatkov za trajno varstvo zbirk osebnih podatkov zahteva izrecno zakonsko
podlago. Dvomimo, da je to mogoče doseči s (širšo) razlago zakona. Zakon je namreč mogoče
razlagati tudi tako, da se zdravstveni podatki, razen tistih, ki jih posebej imenuje ZZPPZ, uničijo
po dosegu namena, zaradi katerega so se zbirali, to je po zdravljenju posameznega pacienta.
Veljavni zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št.
65/2000) v eni izmed prilog (IVZ 30) vzpostavlja zbirko podatkov Register hospitaliziranih psi-
hiatričnih bolnikov, ki v deveti koloni kot čas hranjenja podatkov opredeljuje »5 let po smrti bolnika«.
Novi predlog zakona o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva,
ki nam ga je posredovalo MZ, takšne zbirke ne predvideva, ampak uvaja »Evidence zdravstvenih
obravnav posameznikov v bolnišnici in drugih stacionarnih ustanovah (s sprejemom v posteljno
enoto)«. Osebni podatki iz teh evidenc naj bi se prav tako uničili pet let po referenčnem letu, na
katero se gradivo nanaša, anonimizirani podatki iz teh evidenc pa bi se po tem predlogu hranili
trajno. Na tej podlagi ni dvoma, da je treba na podlagi veljavne in tudi predvidene zakonodaje
podatke o zdravljenju v PKL in drugih ustanovah po določenem času uničiti.
Tako uničenje gradiv kot izbira in predaja gradiv ARS so sporni in imajo lahko škodljive posledice
za izobraževanje in znanost ter za varstvo zasebnosti obravnavanih in njihovih svojcev.
Uničenje ali trajno anonimiziranje gradiv na podlagi predpisov o varovanju osebnih podatkov
bi imelo nepopravljive škodljive posledice za znanstvene in izobraževalne namene pri zdravljenju
sedanjih in prihodnjih bolnikov. Danes ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne (nove)
možnosti za zdravljenje se bodo odprle v prihodnje, pri tem pa so lahko neprecenljivi doslej
zbrani podatki opisov bolezni. Predaja teh podatkov arhivu, kjer bodo po določenem času javno
dostopni, je tudi nesprejemljiva zaradi varstva zasebnosti in osebnostnih pravic v gradivih
obravnavanih oseb. Ti podatki se lahko brez strokovnih znanj napačno tolmačijo ali zlorabijo,
kar ima lahko škodljive posledice za svojce in druge, ki so omenjeni v gradivih, ki jih hranijo
psihiatrične ustanove. Ob neutemeljenem razkritju imajo lahko hude posledice za ugled in
dobro ime pacienta in drugih; tudi več let po smrti obravnavanega.
Varuh je zato predlagal ministrstvu za zdravje, da je treba ravnanje z gradivi psihiatričnih ustanov
posebej urediti z zakonom: najboljše v zakonu o evidencah in gradivu na področju zdravja
in zdravstvenega varstva, ki ga pripravlja Ministrstvo za zdravje. Ta zakon naj bi v posebnem
poglavju, uredil tudi zbiranje, varovanje, rok hranjenja in možnosti nadaljnje obdelave gradiv
psihiatričnih ustanov.
Na ta predlog se je odzval Arhiv RS, ki vztraja pri svoji nameri, da prevzame arhivsko gradivo
PKL do leta 1960 na podlagi 40. člena ZVDAGA. Prepričani so, da ta predaja ne bo imela
škodljivih posledic za raziskovanje in varstvo občutljivih osebnih podatkov. Pri tem tudi delijo
Varuhovo mnenje: da je treba v predlogu zakona o evidencah in gradivu zdravja in zdravstvenega
varstva dopolniti določbe, s katerimi bo dopolnjena arhivska zakonodaja pri varstvu
dokumentarnega in arhivskega gradiva zdravstvenih ustanov.
Ministrstvo za zdravje na naše pobude in predloge, kljub urgenci na sestanku z ministrico za
zdravje 24. 10. 2007, ni posredovalo nobenega odgovora. 1.6-25/2007
38
39