Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
Letno poroÄilo Varuha Älovekovih pravic za leto 2007 (PDF)
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Varuha</strong> človekovih <strong>pravic</strong> <strong>2007</strong><br />
Vsebina dela in pregled problematike - 2.1 Ustavne <strong>pravic</strong>e / splošni del<br />
2<br />
Varuh meni, da<br />
ima lahko TIRS<br />
pomembno vlogo<br />
pri spodbujanju<br />
odstranjevanja<br />
ne<strong>za</strong>konitih vsebin<br />
in spodbujanju<br />
učinkovite<br />
samoregulacije<br />
ponudnikov storitev<br />
gostiteljstva.<br />
klepetalnici) samostojno upravljanje določenih delov ponudnikove (gostiteljeve) informacijske<br />
infrastrukture oziroma strežniškega diska. Zanje glede na status gostiteljstva odgovarjajo pod<br />
pogoji, določenimi <strong>za</strong> gostiteljstvo. Po 11. členu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu<br />
(ZEPT) je vsebina ponudnikove obveznosti v odstranitvi ne<strong>za</strong>konite vsebine po tem, ko je bil z<br />
njo seznanjen. Kadar se storitev informacijske družbe nanaša na shranjevanje podatkov (to so<br />
lahko tudi podatki, dokumenti, prispevki spletnega foruma in drugi elementi posamezne spletne<br />
strani, ki so shranjeni oz. gostujejo na strežniku ponudnika storitev informacijske družbe),<br />
ki jih <strong>za</strong>gotovi prejemnik storitve (avtor vsebin, udeleženec foruma, klepetalnice), je ponudnik<br />
storitve <strong>za</strong> podatke odgovoren, če takoj, ko izve <strong>za</strong> protipravnost ali se je <strong>za</strong>veda, nemudoma<br />
ne odstrani ali ne onemogoči dostopa do teh podatkov.<br />
Ker je Varuh ugotovil, da na tem področju v Sloveniji še ni izoblikovane sodne ali upravne prakse<br />
ter da so pristojnosti TIRS precej nejasne, smo opo<strong>za</strong>rjali tudi na Zakon o uresničevanju<br />
načela enakega obravnavanja (ZUNEO-UPB1), ki šteje nadlegovanje kot eno izmed oblik diskriminacije.<br />
Nadlegovanje je ne<strong>za</strong>želeno ravnanje, temelječe na katerikoli osebni okoliščini, ki<br />
ustvarja <strong>za</strong>strašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje <strong>za</strong> osebo in žali njeno<br />
dostojanstvo. Pri tem je odločilno žrtvino dojemanje učinka takšnega ravnanja kot ne<strong>za</strong>želenega.<br />
Na podlagi ZUNEO je enako obravnavanje <strong>za</strong>gotovljeno na kakršnikoli podlagi na različnih<br />
področjih družbenega življenja, med katerimi je prav posebej naveden tudi dostop do dobrin<br />
in storitev, ki so na voljo javnosti. Zato je pomembno poudariti, da mora pristojni inšpektor po<br />
21. in 22. členu ZUNEO obravnavati primere domnevne diskriminacije in predlagati uvedbo<br />
postopka <strong>za</strong>radi prekrška pri pristojnem organu. Po Varuhovem mnenju je <strong>za</strong> takšne primere<br />
domnevne diskriminacije pristojen TIRS. V posameznih primerih žaljivih in nestrpnih sporočil<br />
na forumih, blogih ali drugih oblikah sinhrone in asinhrone komunikacije, ki jih omogoča<br />
ponudnik storitve gostiteljstva, bi lahko šlo namreč tudi <strong>za</strong> primere nadlegovanja.<br />
Diskriminacija je, skladno s pravom Evropskih skupnosti, nedopustna na vseh teh področjih<br />
družbenega življenja, tudi v <strong>za</strong>sebni sferi, kadar gre <strong>za</strong> nastopanje in interakcije subjektov na<br />
trgu. Kadar gre <strong>za</strong> ponudbe storitev na svetovnem spletu, gre <strong>za</strong> javno ponujanje na trgu, saj je<br />
svetovni splet ravno tako javni prostor, do katerega imajo <strong>pravic</strong>o dostopati vsi, brez razlik. Ker<br />
v Sloveniji v zvezi s tem še nimamo upravne ali sodne prakse, smo opo<strong>za</strong>rjali na mnenje nemškega<br />
sodišča, po katerem je položaj ponudbe spletnega foruma podoben javnemu objektu,<br />
kamor vstopa načeloma ni mogoče prepovedati nikomur. Sodišče je potrdilo, da gre pri svetovnem<br />
spletu <strong>za</strong> javni prostor, kjer je lahko vsaka spletna stran, ki ponuja različne oblike sinhrone<br />
in asinhrone komunikacije, tolmačena kot ponudba na trgu. Ravno iz te <strong>pravic</strong>e izhajajo<br />
tudi dolžnosti in odgovornosti ponudnika storitev gostiteljstva, ki <strong>za</strong>čnejo veljati po seznanitvi,<br />
<strong>za</strong>to lahko po Varuhovem mnenju poleg sodišča tudi TIRS naloži ponudniku storitve ustavitev<br />
ali preprečitev kršitve oziroma odstranitev ali onemogočanje dostopa do podatkov (11. člen<br />
ZEPT). Varuh meni, da ima lahko TIRS pomembno vlogo pri spodbujanju odstranjevanja ne<strong>za</strong>konitih<br />
vsebin in spodbujanju učinkovite samoregulacije ponudnikov storitev gostiteljstva.<br />
Že sama naložitev ustavitve ali preprečitve kršitve (po 11. členu ZEPT) je lahko pomemben<br />
preventivni ukrep. Na to smo opozorili TIRS, ki je <strong>za</strong>gotovil, da bo nadzor tega področja izvajal<br />
po prejetih prijavah, ki jih bo ustrezno proučil – tako vsako <strong>za</strong>se kot tudi glede na morebiti že<br />
prejete prijave – in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepal. (glej primer št. 1)<br />
2.1.7 O registru pedofilov<br />
obsojene <strong>za</strong> kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Vendar smo menili, da je treba pred<br />
sprejetjem novih rešitev preveriti, kakšne (neizkoriščene) možnosti daje že veljavna <strong>za</strong>konodaja;<br />
nove predloge pa utemeljiti z ustreznimi strokovnimi in primerjalnimi anali<strong>za</strong>mi.<br />
Vzpostavitev evidenc obsojencev <strong>za</strong> kazniva dejanja, rehabilitacijo, izbris obsodbe in pogoje<br />
<strong>za</strong> dajanje podatkov iz evidenc že ureja kazenski <strong>za</strong>konik. Zakon določa, komu se podatki o<br />
neizbrisanih obsodbah lahko posredujejo (državnim organom, pravnim osebam in <strong>za</strong>sebnim<br />
delodajalcem, če imajo upravičen, na <strong>za</strong>konu utemeljen interes). Zakon torej že daje podlago<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev in uporabo evidenc obsojenih, vključno s kaznivimi dejanji zoper spolno<br />
nedotakljivost. Ob tem se lahko utemeljeno postavi vprašanje, ali ne bi <strong>za</strong> takšna kazniva<br />
dejanja <strong>za</strong>kon predpisal daljšega roka <strong>za</strong> izbris obsodb. Menimo tudi, da bi bilo utemeljeno <strong>za</strong><br />
določene poklice pred <strong>za</strong>poslitvijo <strong>za</strong>htevati potrdila o tovrstni nekaznovanosti, in to obveznost<br />
urediti z <strong>za</strong>konom. Tako bo mogoče in nujno urediti tudi obseg obdelave in varovanja takšnih<br />
podatkov in preprečevati možnosti njihove zlorabe. Nasprotujemo namreč temu, da bi bili<br />
podatki iz kazenskih evidenc dostopni javnosti brez omejitev ali celo javno objavljeni, saj bi s<br />
tem ogrozili tudi žrtve dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki se v mnogih primerih dogajajo v<br />
ožjih družinskih in drugih krogih; več pa bi bilo tudi možnosti <strong>za</strong> pomote ali zlorabe teh podatkov.<br />
Seznanjeni smo z nekaterimi opozorili strokovnjakov in sporočili v medijih, da lahko<br />
takšni ukrepi (javno dostopni registri) vodijo v razmere, ko namesto države in njenih organov<br />
<strong>pravic</strong>o v<strong>za</strong>mejo v roke državljani sami. To pa ni v dobro učinkovitega delovanja pravne države<br />
in spoštovanja človekovih <strong>pravic</strong>.<br />
2.1.8 Svoboda izražanja in medijev<br />
Varuhinja človekovih <strong>pravic</strong> je bila v letu <strong>2007</strong> večkrat opozorjena na slab položaj novinarjev in<br />
medijev, ki so pod različnimi pritiski. Varuhinja je osebno sprejela novinarje, ki so želeli predstaviti<br />
probleme svobode izražanja v medijih ali svoje delovnopravne težave. Pristojnosti <strong>Varuha</strong> v<br />
razmerju do <strong>za</strong>sebnih medijev so omejene, je pa varuhinja v zvezi s tem sprejela posebno izjavo,<br />
v kateri je izrazila <strong>za</strong>skrbljenost nad dogodki v nekaterih slovenskih medijih, ki lahko ogrozijo<br />
ustavno in <strong>za</strong>konsko vlogo medijev in novinarjev. Poudarila je, da mediji in novinarji v demokratičnih<br />
družbah opravljajo ne<strong>za</strong>menljivo vlogo varuhov demokracije, svobode in varstva človekovih<br />
<strong>pravic</strong>. Kadar oblast nima takšnega neodvisnega nadzora medijev, obstaja več možnosti <strong>za</strong> zlorabo<br />
oblasti, korupcijo in kršitve <strong>pravic</strong> posameznikov. Zato je pomembno, da lahko mediji in novinarji<br />
delajo čim bolj avtonomno in brez strahu, da bi njihova sporočila imela negativne posledice <strong>za</strong><br />
njihov materialni ali socialni položaj. Še posebej nevarno je, če ima takšne možnosti vpliva na<br />
novinarje država prek svojih neposrednih ali posrednih lastniških deležev v posameznih medijih.<br />
Medijska svoboda namreč ni le v interesu javnosti, ki so ji mediji <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ni, ampak tudi v interesu<br />
oblasti, ki si, če se tega <strong>za</strong>veda, tako dolgoročno <strong>za</strong>gotavlja legitimnost in uspešnost.<br />
Varuhinja je v izjavi po sprejemu novinarjev tednika MAG poudarila, da ponavljanje konfliktnih<br />
razmer in napetosti med novinarji, uredniki in lastniki medijev med drugim kaže, da <strong>za</strong>konodaja<br />
o medijih nekaterih vprašanj ne rešuje ali jih ne rešuje <strong>za</strong>dovoljivo. Na to je osebno opozorila<br />
tudi ministra <strong>za</strong> kulturo na pogovoru pri varuhinji decembra <strong>2007</strong>. Od novinarjev in njihovih<br />
združenj smo, to smo poudarili tudi v javni izjavi, pričakovali predloge <strong>za</strong> spremembo medijske<br />
<strong>za</strong>konodaje, da bi z njimi seznanili <strong>za</strong>konodajalca. V letu <strong>2007</strong> teh predlogov nismo prejeli.<br />
Za določene poklice<br />
bi bilo utemeljeno<br />
pred <strong>za</strong>poslitvijo<br />
<strong>za</strong>htevati potrdila<br />
o nekaznovanosti<br />
<strong>za</strong> kazniva dejanja<br />
zoper spolno<br />
nedotakljivost otrok<br />
in to obveznost<br />
urediti z <strong>za</strong>konom.<br />
Tako bi bilo<br />
mogoče urediti tudi<br />
obseg obdelave<br />
in varovanja<br />
takšnih podatkov<br />
in preprečevati<br />
možnosti njihove<br />
zlorabe.<br />
Ob proučevanju<br />
pobud novinarjev<br />
Varuh ugotavlja,<br />
da <strong>za</strong>konodaja o<br />
medijih nekaterih<br />
vprašanj ne rešuje<br />
ali jih ne rešuje<br />
<strong>za</strong>dovoljivo.<br />
Poslanka DZ je varuhinjo prosila <strong>za</strong> stališče do predloga o uvedbi nacionalnega registra<br />
pedofilov, ki ga je predstavila varuhinja otrokovih <strong>pravic</strong> v Republiki Hrvaški. Ob tej priložnosti<br />
je varuhinja znova poudarila, da podpira vse predloge in <strong>za</strong>konske rešitve, ki lahko prispevajo k<br />
boljši <strong>za</strong>ščiti otrok in zmanjšajo možnosti <strong>za</strong> razne oblike njihove zlorabe. Eden izmed tovrstnih<br />
preventivnih ukrepov je lahko tudi uporaba podatkov o osebah, ki so že bile pravnomočno<br />
2.1.9 Sankcioniranja sovražnega govora še ni<br />
Nekatere kršitve prepovedi sovražnega govora sankcionira Kazenski <strong>za</strong>konik RS (KZ). Nadnaslov<br />
300. člena KZ se glasi Zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi<br />
načela enakosti, vendar je definicija tega kaznivega dejanja precej ožja od tiste v 63. členu<br />
30<br />
31
Change language