Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2007 (PDF)

Letno poročilo Varuha človekovih pravic 2007
Vsebina dela in pregled problematike - 2.2 Diskriminacija / primeri
2
Učinkovitost
odpravljanja in
preprečevanja vseh
oblik diskriminacije
v pogojih, ko
niti država sama
ne odpravlja
z odločbami
Ustavnega sodišča
ugotovljenih kršitev,
je obsojena na
neuspeh.
hkratno uživanje obeh ustavnih pravic, tj. pravice do pokojnine (varovane s 50. členom ustave)
in pravice do svobodne gospodarske pobude (varovane s 67. členom ustave). Menimo, da je
učinkovitost odpravljanja in preprečevanja vseh oblik diskriminacije v pogojih, ko niti država
sama ne odpravlja z odločbami ustavnega sodišča ugotovljenih kršitev, obsojena na neuspeh.
Ugotavljamo, da je takšno ravnanje države, v danem primeru ministrstva, ki je odgovorno za
ustavno in zakonito izvajanje resorne zakonodaje, nevzdržno in ruši načelo zaupanja v pravo.
Na opozorila sploh nismo prejeli odzivov, kar po našem mnenju zadošča za sklep, da MDDSZ
za tako stanje prevzema polno (so)odgovornost.
Primeri
7. Sporno poročilo Sveta Vlade RS za invalide
Varuh človekovih pravic RS je obravnaval pobudo Društva za teorijo in kulturo hendikepa –
YHD, ki se nanaša na Poročilo Sveta Vlade RS za invalide Socialno in etično delovanje YHD.
Poročilo je bilo izdano v publikaciji z logotipom Vlade RS in distribuirano po različnih institucijah.
V pobudi, ki je bila kot peticija naslovljena tudi na druge organe, se društvo sprašuje, ali
svet vlade ni zlorabil svoje vloge za obračunavanje z društvom YHD in nekaterimi njegovimi
člani z namenom njihove diskreditacije.
Varuh je v zvezi s to pobudo večkrat pozval MDDSZ, naj se opredeli do vsebine tega poročila
in pojasni, kdo je vsebinsko in finančno odgovoren za njegovo pripravo, izdajo in distribucijo.
Prosili smo tudi za informacijo o predvidenih ukrepih ministrstva, s katerimi bi se v prihodnje
odpravile morebitne tovrstne zlorabe sveta vlade. MDDSZ je v odgovoru pojasnilo, da se do
poročila ne namerava opredeljevati in da ne namerava ocenjevati delovanja članov sveta vlade,
saj za to ni pristojno. Svet je posvetovalno telo Vlade RS in le vlada je tista, ki lahko sprejme
določene ukrepe v zvezi z njim, so zapisali na ministrstvu. Dobili smo še pojasnilo, da pri tem
niso bila porabljena javna sredstva.
Zaradi nepopolnih odgovorov, ki smo jih prejeli od MDDSZ, smo pismo naslovili tudi na
generalnega sekretarja vlade. Vlada RS nam je posredovala sklep, v katerem pojasnjuje, da je
svet vlade pripravil poročilo na podlagi dopisa Komisije DZ za peticije ter človekove pravice in
enake možnosti, ki je prosila za pojasnilo ob obravnavi neke druge peticije. Vlada RS poročila
ni obravnavala in zato poročilo ne pomeni njenega stališča do obravnavane problematike.
Po Varuhovem mnenju vsebina poročila ne spada v obseg delovnih nalog sveta vlade, ki so
opredeljene v Sklepu o ustanovitvi in nalogah sveta. Poročilo vladi ne daje pobud za razvoj ali
izvajanje programov niti predlogov in priporočil v zvezi z invalidskim varstvom, temveč se opredeljuje
do ideološke oziroma nazorske usmerjenosti društva in njegovih članov ter je kot tako
mestoma do njih tudi žaljivo. Svet ima 15 članov, ki ga sestavlja tudi pet predstavnikov raznih
ministrstev in štirje predstavniki državnih zavodov. To vsekakor kaže na to, da so besedilo poročila
potrdili pretežno ravno predstavniki vladnih organov in drugih javnih zavodov. Po Varuhovem
mnenju bi MDDSZ in Vlada RS morala oceniti delovanje svojih predstavnikov v svetu.
YHD nas je seznanil tudi z odločitvijo te komisije, da ta ne bo obravnavala njihove peticije, s
katero je društvo zahtevalo, naj se opredeli do poročila sveta vlade. Komisijo smo zato pozvali,
naj se opredeli tudi do predmeta peticije YHD in nam posreduje poročilo o napredku.
Po našem posredovanju je komisija sporočila, da so YHD obvestili, da bo njihova peticija
uvrščena na dnevni red seje komisije skladno s programom dela in ko bodo imeli na razpolago
za to tudi potrebna gradiva. Varuh je komisijo znova opozoril na odsotnost podrobnejšega
zakonodajnega urejanja vsebine in načina izvrševanja pravice do peticije. Na to smo opozorili že
v Letnem poročilu za leto 2005, vendar od tedaj še ni zakonodajnega napredka. 10.0-21/2007
8. Osebam na invalidskih vozičkih onemogočeno neposredno spremljanje sej Državnega zbora
V pobudi, naslovljeni na Varuha človekovih pravic RS, smo bili opozorjeni, da osebam na invalidskih
vozičkih ni omogočen dostop do balkona velike dvorane Državnega zbora RS (DZ), kjer
je zainteresirani javnosti omogočeno neposredno spremljanje sej DZ.
Varuh je DZ opozoril na pravico do enakega obravnavanja in dolžnost zagotavljanja razumne
prilagoditve za invalidne osebe, ki pomeni zahtevo po nujnih, primernih in sorazmernih prilagoditvah,
ki so v posameznem primeru potrebne, da se osebi z invalidnostjo odpravijo ovire
in prepreke za enako in polno uživanje vseh pravic. Kršitve te obveznosti pomenijo diskriminacijo,
storjeno z opustitvijo. Varuh je izrazil mnenje, da bi DZ moral omogočati dostop do
spremljanja sej vsem brez razlik. Namestitev dvigala, ki omogoča dostop in s tem spremljanje
sej DZ osebam na invalidskem vozičku, bi bila vsekakor lahko razumna in potrebna rešitev.
Poleg izpolnitve pravne obveznosti smo opozorili tudi na zgled in sporočilo, ki ga morajo pri
aktivnem preprečevanju diskriminacije v javnosti dajati najvišje državne institucije.
V odgovoru je DZ pojasnil, da so kot trenutno rešitev namestili klančino, ki invalidnim osebam
omogoča dostop do balkona velike dvorane. V najkrajšem možnem času bodo proučili
tehnične in gradbene možnosti za namestitev dvižne ploščadi, ki bo dolgotrajnejša in ustreznejša
rešitev dostopa za osebe na invalidskih vozičkih in s tem enakopravno varstvo pravic.
Odziv DZ ocenjujemo kot ustrezen. 10.0-37/2007
9. Nezakonita in diskriminatorna opredelitev pojma mlada družina
Pobudnica nas je opozorila na sporno opredelitev enega izmed meril, na podlagi katerega občine
odločajo o uvrščanju prosilcev na prednostni seznam za dodelitev neprofitnih stanovanj
v najem. Stanovanjski zakon (SZ-1) omogoča dajanje določene prednosti posameznim kategorijam
prosilcev, tudi mladim družinam, podrobnejši pogoji pa so določeni v Pravilniku o
dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 14/04, 34/04 in 62/06). Mlade
družine so v njem opredeljene z navedbo »starost družine do 35 let«. Pobudnica s triletnim
otrokom s svojo vlogo ni bila uspešna zaradi starosti očeta. Pobudo smo obravnavali le s širšega
vidika, saj so v konkretnem primeru še potekali postopki s pravnimi sredstvi.
Pojem mlada družina v SZ-1 je po svoji vsebini nedoločen pravni pojem. Isti pojem je podrobneje
(in to drugače kot v pravilniku) opredelil zakonodajalec v Zakonu o nacionalni stanovanjski
varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja
(Uradni list RS št. 86/20, 79/01 Odl.US: U-I-283/00-16, 14/06, 60/07, ZNSVS). V ZNSVS je
merilo za opredelitev starosti družine starost otrok (vsaj en otrok še ni šoloobvezen). Ni videti
očitnih in prepričljivih razlogov, da bi imel isti pojem v dveh zakonih drugačno vsebino.
Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo posredovali mnenje, da bi moral minister po sprejemu
ZNSVS upoštevati zakonsko definicijo in ustrezno spremeniti pravilnik. V nasprotnem
primeru je v pravnem redu podano neskladje, ki ustvarja pravno negotovost. Izpostavili smo
dvom o ustavnosti določb pravilnika z vidika načel pravne države in njegovih diskriminatornih
učinkov. Merilo starost družine do 35 let manj ugodno obravnava družine, v katerih je
katerikoli od staršev starejši od 34 let. V tem smislu se zastavlja sum neposredne starostne diskriminacije
med posameznimi družinami in posredne diskriminacije na podlagi spola. Očetje
46
47