Komuniciranje z javnostjo - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Komuniciranje z javnostjo - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Komuniciranje z javnostjo - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Predgovor<br />
Strokovnjaki, ki delujejo na različnih področjih rabe <strong>prostor</strong>a, praviloma<br />
doživljajo obvezne javne razgrnitve <strong>in</strong> obravnave kot izgubo časa. V takih<br />
dogodkih skup<strong>in</strong>ica lokalnih ne<strong>za</strong>dovoljnežev predstavlja javnost. Prisotni<br />
urbanisti tako postanejo odgovorni <strong>za</strong> vse, kar je po njihovem mnenju v<br />
določenem kraju neustreznega. V obravnavo se vključijo tudi posamezniki,<br />
ki so spoznali, da načrt v razpravi negativno posega v sfero njihovih<br />
<strong>za</strong>sebnih <strong>in</strong>teresov. Ostale "predstavnike javnosti" bodo poskušali vpreči v<br />
svoj voz <strong>in</strong> tako razviti skup<strong>in</strong>o <strong>za</strong> pristisk na lokalne politike. Politiki<br />
praviloma na obravnavi ne sodelujejo <strong>in</strong> čakajo v o<strong>za</strong>dju na razplet umetnega<br />
konflikta med "stroko" <strong>in</strong> "<strong>javnostjo</strong>". Če je skup<strong>in</strong>a <strong>za</strong> pritisk dovolj močna,<br />
oziroma <strong>in</strong>teresi v igri dovolj šibki, bodo politiki naročeni načrt žrtvovali.<br />
Urbanist bo tako, poleg frustracije strelovoda javnega ne<strong>za</strong>dovoljstva,<br />
doživel še frustracijo strokovnjaka, ki svoje ustvarjalnosti ne more<br />
materializirati v življenju.<br />
Take ali podobne razmere so voda na ml<strong>in</strong> neki drugi skup<strong>in</strong>i strokovnjakov.<br />
Slednji razpoložljivih virov ne trošijo <strong>za</strong> komuniciranje z <strong>javnostjo</strong>, temveč<br />
jih namenjajo tihi diplomaciji dogovarjanja z merodajnimi dejavniki <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>prtimi vrati. Rešitve sicer niso nujno v skladu z nenapisanim kodeksom<br />
profesionalne etike. Mogoče pa bodo, v soočenju z <strong>javnostjo</strong>, doživele več<br />
podpore, ker bo <strong>za</strong> oblikovanje javnega mnenja skrbelo več dejavnikov, kot<br />
je to bilo v prvem primeru.<br />
Mogoče pa sta potrebni obe skup<strong>in</strong>i strokovnjakov. Prvi <strong>za</strong>to, ker s svojo<br />
doslednostjo prispevajo k legitimnosti državnih posegov v <strong>prostor</strong> <strong>in</strong> drugi<br />
<strong>za</strong>to, ker s svojo pragmatičnostjo omogočajo <strong>in</strong>vestitorjem dostop do<br />
<strong>prostor</strong>a, kar je v nepravnih državah vedno izredno težka <strong>in</strong> draga naloga.<br />
Mogoče pa potrebujemo še tretjo skup<strong>in</strong>o strokovnjakov?<br />
Pričujoči priročnik ne bi nastal, če ne bi obstajala še tretja možnost<br />
razumevanja vloge urbanista. V tem primeru se strokovnjaki z <strong>javnostjo</strong> ne<br />
bodo naivno srečali samo v formalno predpisanih postopkih ali pa se javnosti<br />
celo izogibali. Samo komuniciranje z <strong>javnostjo</strong> ni cilj, ampak sredstvo<br />
dvosmernih odnosov, pri katerem tako vloge kot predmet komuniciranja niso<br />
predhodno <strong>za</strong>kovane. Skratka, cilj je doseči čim širšo participacijo različnih<br />
javnosti pri načrtovanju <strong>prostor</strong>a. Vloga strokovnjaka ni samo priprava<br />
rešitev, o katerih naj se odloča javnost, temveč mnogo več. Različne javnosti<br />
naj bi sodelovale tako pri opredelitvi samega problema, kot pri njihovem<br />
vrednotenju. Strokovnjaki v tem postopku sodelujejo z ekspertnim znanjem,<br />
vendar na nač<strong>in</strong>, ki spodbuja <strong>in</strong> <strong>za</strong>gotavlja enakopravno participacijo<br />
bodočih uporabnikov. Cilj torej ni s preglasovanjem <strong>za</strong>gotoviti izbor<br />
optimalne rešitve, temveč <strong>za</strong>gotoviti tak proces priprave rešitev, ki bo<br />
omogočal oblikovanje konsen<strong>za</strong> o uporabi neobnovljivih naravnih virov.<br />
Vsekakor gre <strong>za</strong> ambiciozen poizkus dograjevanja predstavniške<br />
demokracije, ki se sicer uvršča med največje dosežke <strong>za</strong>hodne civili<strong>za</strong>cije.<br />
Velja pa se tudi vprašati, ali nista ti dve obliki - posredna <strong>in</strong> neposredna<br />
demokracija - odločanja o javnih <strong>za</strong>devah med seboj tesno pove<strong>za</strong>ni. Ali se<br />
lahko razvije predstavniško odločanje, če se prebivalci nikoli neposredno ne<br />
spopadajo z javnimi problemi svojega kraja?<br />
V družbah, kjer si <strong>in</strong>stitucije predstavniške demokracije šele utirajo pot, <strong>in</strong> ki<br />
se z velikimi materialnimi <strong>in</strong> človeškimi izgubami rešujejo iz projekta<br />
totalnega samoupravljanja, se z zgodov<strong>in</strong>sko <strong>za</strong>mudo uveljavljajo<br />
centralistično-hierarhični modeli, ki na <strong>za</strong>hodu niso več deležni enoglasne<br />
podpore.<br />
4
Change language