Diagnosticiranje za potrebe komisije za usmerjanje otrok s ...

prilagoditve za otroke z DISKALKULIJO
• stalna uporaba konkretnega materiala, pripomočkov (računalo,
tabele), kasneje kalkulatorja (z osnovnimi operacijami);
• učenje strategij reševanja nalog in strategij rabe pripomočkov;
• učenje opornih tehnik;
• stalna uporaba kartončkov, obrazcev, ponazoril kot pomoč oz. oporo
pri priklicu matematičnih dejstev in postopkov (tabela s poštevanko);
• redukcija kompleksnosti nalog – le enostavne naloge, le
enostavna števila (a ne vedno);
• aktivno učenje – učenje, povezano s konkretnimi, praktičnimi
izkušnjami;
• po potrebi podaljšan čas oz. časovne prilagoditve (podaljšan čas,
pisanje v dveh delih);
• preverjanje točnosti sprejemanja informacijo – npr. zapis števil in
postopka;
• razdelitev kompleksnih nalog na dele in učenje strategij reševanja le
teh;
• manj nalog istega tipa oziroma manjši obseg nalog;
• prednost nalogam izbirnega tipa.